ŠTAJERSKI GOSPODAR Erscheint |eden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich RM 1.2D einschl. 9 Rpf Postgebühr,- im Altreich = RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebuhr — Postscheckkonto Wien Ni^žM^U Nr. 11 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drbu, Samstag, 18. Marx 1944_Einzelpreis 10 Rpf Führer - najsigurnejše jamstvo šSsSttgdor: nase zmage voril v Salzburgu o ¡zgledih nemške zmage — Invazija - največji riziko v zgodovini sovražnega tabora — Vojna hiti z ogromnimi koraki proti dramatičnemu višku — Korajža je dobra ! čatena s krvjo ostmarških sinov, j'e za vse čase neločljiva. Prvikrat v zgodovini nišo v tej vojni korakali Prusi in Ostmarkerji ali pa Sak-sonci in Bavarci ločeni ali eden proti drugemu. V sklenjenem in enotno dirigiranem vele-nemškem Reichu se borijo danes z zakletimi sovražniki našega naroda. Danes ni samo častna dolžnost, temveč častna potreba vseh Nemcev, sodelovati v tej vsiljeni nam usodni borbi. V svojih nadaljnjih izvajanjih je izjavil dr. Goebbels, da je bil po Fiihrerju določeni trenutek združitve dejansko srečna zgodovinska odločitev, ker nam je ponujena edinstvena priložnost dokazovanja, da smo neražloč-Ijivo povezani. V petem letu hiti vojna z.ogromnimi koraki proti svojemu dramatičnemu višku. Tik pred zaključkom in neposredno pred odločitvijo skušajo sovražne sile zvabiti nevtralne ali z nami zvezane države na svojo stran. V tem je podan dokaz, da se nikakor ne čutijo tako močne, kakor skušajo na zunaj delati tozadevni utis. Sovražni tabor ve danes natančno, da nima nikakih vojaških možnosti, odločiti to vojno na bojišču v svojo korist. Poskusil je to na vseh frontah, toda vsi ti poskusi so se izjalovili ob najtežjih izgubah za sovražnika. Če hočemo naše vojskovanje pravično oceniti, tako je dejal minister, ga moramo vedno primerjati z vojskovanjem nasprotnikov. Ozirati se ne smemo samo na to, kar je bil naš lastni cilj, ki je bil samo delo/na dosežen, temu nasproti moramo zoperstaviti tudi to, kar si je zamislil sovražnik in kar mu je klaverno spodletelo. Anglijo, ki je hotela s to vojno proti Reichu postaviti ali obnoviti politiko evroo-skega ravnotežja, ogroža danes Sovjetska Unija. Angleški imperij je zapadel v absolutno ideološko in praktično odvisnost od Kre^i-lja, zato je tudi v notranji politiki moral odpreti boljševizmu vrata. Ob burnem pritrjevanju je izjavil dr. Goebbels, da se vojni cilji naših nasprotnikov polagoma že majajo. Nemški narod pa je v obrambi svoje eksistence pripravljen, zbrati vse sile in prenašati vsako obremenitev. Letalski teror ni povzročil našega zloma, temveč je še bolj utrdil nemško vojno moralo. »Mi vemo, zakaj doprinašamo žrtve, zakaj izgublja na tisoče sonarodnjakov svojo imovino. Mi vemo, da je ta način vojskovanja še vedno bolj znosljiv kakor tisti mir, ki so nam ga namenili v sovražnem taboru. Preko tega nam je znano, da naše Velike Nemčije ne branimo samo kot nekako teoretsko tvorevino, Eine Frontabordnung der Division „Großdeutschland" in Berlin Der Befehlshaber des Ersatzheeres, Generaloberst Fromm, empfing eine Frontabordnung der Division „Großdeutschland", die unter Führung des Eichenlaubträgers Oberst Niemack steht Scherl-Bilderdienst-Autoflex V okviru veličastne proslave se je 13. marca spomnil v Salzburgu Reichsminister dr. Goebbelsv velikem govoru tistih pomembnih in zgodovinskih dni, ko so se Alpen- in Donau-Gau-i vrnili v naročje Reicha. Velika manifestacija se je odigrala v treh velikih dvoranah in še na prostem. Po glasbenem uvodu so navzoči zborovalci viharno pozdravili dr. Goebbelsa. Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Scheel je pozdravil v osebnosti Reichs-ininistra Fiihrerjevega govornika in govornika nemškega naroda, obenem pa tudi kot Gau-leiterja tolikanj preizkušenega glavnega mesta Reicha. Ob viharnem pritrjevanju je orisal dr. Goebbels političen in vojaški položaj. Uvodoma se je spomnil pred šestimi leti izvedene osvoboditve Ostmarke po Fiihrerju ter je povdaril, da smo se nahajali v letu 1939 skupno z Do-nau- in Alpen-Gau-i v stanju blagoslovljene obnove, ko je plutokratski napad iztrgal Reich iz mirnega dela. Vojna, ki je prekinila ta razvoj, pa ni povzročila Samo žrtve in nevarnost. Zveza, ki je bila skovana v tej vojni in zape- Scherl-Bilderdienst-Autoflex Auf Befehl des Führers ist die „Ehrenblatt-spange" eingeführt worden. Sie besteht aus einem goldenen Hakenkreuz im Eichenkranz und wird auf dem schwarz-weiß-roten Band des Eisernen Kreuzes von 1939 im Knopfloch getragen. Die Spange soll die Soldaten, die durch Tagesbefehl namentlich im „Ehrenblatt des deutschen Heeres" genannt werden, vor der Öffentlichkeit kennzeichnen temveč stoji za Reichom moderno socialno, državno in družabno pojmovanje. To pojmovanje je bilo na nasprotni strani eden izmed vzrokov, da so nam vsilili to vojno. Reichsminister dr. Goebbels je nato spomnil zborovalce na velike primere idealizma in požrtvovalnosti našega naroda v preteklosti ter je izjavil, da se izkazuje prava značajnost ne v časih velikih zmag, temveč takrat, kadar je treba ob udarcih usode zvesto in hrabro stati za Führerjem. Globok vtis je napravil dr. Goebbels na poslušalce, ko je nadalje ugotovil, da danes trpljenje Sedemletne vojne ni znano, pač pa je znano, da je vztrajen kralj naložil svojemu narodu nalogo, to trpljenje možato prenašati in tako zmagovito prestati preizkušnjo. Nemški narod ne bi bil vreden takih vzgledov, ako bi se pokazal v sedanji vojni slabotnega. K tej ugotovitvi sem upravičen — je dejal dr. Goebbels —, saj vodim mesto, čegar civilno prebivalstvo je že skozi štiri mesece izpostavljeno najizrednejšim obremenitvam. Govorim v imenu prebivalstva, ki je vzelo nase žrtve, kakor jih je usoda namenila le maloštevilnim nemškim mestom. To mesto pa se, kakor vsa ostala mesta, v svoji vztrajnosti ni omajalo. V Berlinu se je uresničil pregovor, da ojači človeka tisto, kar ga ne pre-vrže.« Za nemški narod ne bo samo bolj častno in bolj junaško, temveč koristneje, ako bo imel na koncu te vojne sicer vrsto razrušenih mest, zato pa tudi zmago in svobodo, kakor pa morda nerazrušena mesta in poraz. Če bi bili premagani, nam tudi cela in nepoškodovana mesta ne bi nič koristila. Za zjedinjeno moč zmagovitega naroda pa ne bo preveč težko, zopet zgraditi porušena mesta. Morda je pa ugodno za nas, da sovražnik podcenjuje našo odločno voljo do zmage. Če bi namreč vedeli, kako vztrajno prenaša nemški narod obremenitve te ogromne borbe, morda ne bi riskirali, kar so zamislili in kar pripravljajo: invazijo. Churchill in Roosevelt — tako je nadaljeval dr. Goebbels — se nahajata v velikih škripcih. Iz različnih vzrokov sta prisiljena riskirati tako nevarno podjetje. Tu se bo pod okolšči-nami razvil vojaški spopad, ki bo predstavljal spopad vojne ter zazorel odločitev. Sovražnik, ki stoji pred najogromnejšim vojaškim rizikom svoje zgodovine, je moral že danes nujno spoznati, da ima beležiti v letalski vojni dvoje fundamentalnih neuspehov. Ni mu uspelo zlomiti nemške morale, prav tako pa tudi ni zadel nemške oboroževalne produkcije v svojem jedru, kakor tudi ni odločilno zadel tudi samo enega izmed njenih življensko važnih organov. Naša vojna produkcija, razdeljena po vsem evropskem kontinentu, je danes v daljnosežni meri odtegnjena uplivu sovražne letalske vojne. Glede izgledov naše "zmage je dejal dr. Goebbels, da imamo danes mnogo »adutov« v naših rokah. Ne bo več dolgo, ko bo inicijativa zopet na naši strani. Počasi, toda sigurno ne bomo samo dosegli bežnega prehitka na sovražni strani, temveč bomo preko tega sami dosegli prehitek. Če bomo v tej odločilni uri vztrajni, ako ne bomo izgubili živcev, ako bomo neomajno verjeli v našo pravično stvar, bomo izšli zmagoviti iz tega zgodovinskega trenja. Dr. Goebbels je nato še pristavil, da ne govori samo iz prepričanja in iz vere, temveč i7-bogatih izkušenj kot mož, ki je več kot dvajset let deloval poleg Führerja in iz njim doživel več skrbi polnih kakor pa srečnih dni. Toda to so bili dnevi, ko je Führer vedno z železnim mirom trdno držal v svojih rokah krmilo stranke in države. Na koncu svojih globokih in pomembnih izvajanj je ugotovil dr. Goebbels, da pokazuje realističen in trezen splošni pregled položaja za nas ugodne rezultate. Pričakovati še mo- V spomin in čast padlim junakom Slavnosten potek proslave spomina padlih junakov - Govor Grossadmirala Ddnitz-a - Proslava na Spod. Štajerskem - Z dejanji se jim bomo oddolži i Na spominski dan junakov padlih za narod in domovino, den 12. marca, je nemškemu narodu po radiu govoril vrhovni poveljnik naše slavne vojne mornarice, Großadmiral Dönitz. »Danes se zavedamo vsi, tako je izvajal Dönitz, da stojimo v neusmiljenem, najbolj trdem in resnem boju. Dogodki v sedanji vojni ter surovi cilji naših nasprotnikov, ki jih pred svetom ne skrivajo, so nam pokazali, za kaj gre. To vojno so nam vsilili naši sovražniki. V svojem brezobzirnem in brezvestnem egoizmu, pod zaščito hinavske krinke, da gre za interese Poljakov, so nam hoteli prepovedati, da bi se Nemci združili s svojimi nemškimi brati. Prav vzrok je pa bil strah pred složnim nemškim narodom. Uvideli so namreč, da je naša socialna skupnost največja svetovno-nazorna nevarnost za njihov materiali-zem in njihovo nedostojno židovsko zasužnje-vanje človeštva. Zato gre v tej vojni neusmiljeno in neizogibno za obstoj ali iztrebljenje nemškega naroda. Mi pa vemo, da bomo to usodno borbo prestali I Führer, ki nas vodi v svoji dalekovid-nosti, odločnosti in smelosti ter neumorno skrbi za nas vse, zraven pa poln moči elastično prenaša edinstveno veličino vseh svojih bremen, nas bo gotovo dobro krmaril skozi ves boj za naš obstoj. Mi bomo ta boj prestali po zaslugi vpostavne pripravljenosti in neprimernega junaštva naših vojakov na vseh frontah. V minulem letu so sovražniki poskušali z ogromnimi človeškimi in materialnimi silami naskočiti nas, naše zaveznike in naš življenjski prostor. Nikjer jim pa ni uspel kak uspešen vdor. Kaj bi se bilo zgodilo z našo domovino. kako bi bilo z našim narodom, če Führer pred desetimi leti ne bi bil ustanovil naše oborožene sile, ki je edina v stanu obraniti naskok naših sovražnikov na Evropo? Poplava boljševizma, ki ima razen ljudskih množic tudi vojni material v velikih količinah na razpolago, bi bila naš narod iztrebila ter odnesla civilizacijo Evrope Mi bomo ta usoden boj po zaslugi trdnosti in strnjenosti naše domovine preživeli. Dobro nam je znano tiho junaštvo milijonov mož in žena, ki delajo za naše fronte. Predvsem vemo za junaštvo tistih delov domovine, ki so radi letalskih napadov postali frontna področja in se vedejo hrabro in požrtvovalno kakor estale fronte. Kaj bi bilo iz naše domovine danes, če nas Führer ne bi bil združil v nacionalsocializmu? Bila bi raztrgana na stranke, prežeta s strupom židovstva in mi bi bili že davno podlegli vojnim bremenom ter izročeni našim sovražnikom, neusmiljenemu uničenju. Zato se zavedamo, da moramo biti vsi t^anilci tega dragocenega bogastva, slogd našega naroda in brezpogojne zvestobe našemu Fiihrerju. Vsako, tudi najmanjše popuščanje v tem pogledu, bi slabilo našo moč ter jačilo nasprotnike. V tej enotnosti med vodstvom, fronto in ljudstvom v domovini tiči naša ogromna sila, v kateri smo nepremagljivi S to držo, ki se ne bo ozirala na nobene žrtve, si bomo izbojevali nemški mir, mir ponosnega, iz potreb skovanega naroda v resnično nacionalno in socialistično skupnost. Samo v takem zadržanju smo vredni naših padlih junakov, ne da bi se morali pred njimi sramovati in s tem jih tudi najlepše počastimo. Naše za domovino padle junake ne moremo bolje počastiti, kakor z našo pripravljenostjo na največje žrtve in z nepopustljivo zvestobo do naroda in Fuhrerja, dokler ne dosežemo zmage." * Kakor v vseh krajih širom Reicha, se je tudi Spodnja Štajerska dostojno spomnila svojih za domovino padlih sinov. V mestih, ki imajo vojaške posadke, so proslave izvedli z vojaštvom, v manjših krajih pa OrtsgTuppe organizacije Stei-rischer Heimatbund. V Marburgu so prireditev otvorili s polaganjem vencev v Heldenhainu, na pokopališču ter na spomenik bivšega 47. infanterijskega regimenta. Proslava se je vršila ob navzočnosti tisočev prebivalcev na Adolf-Hitler-Platzu, kjer je leta 1919 izkrvavelo dvanajst nemških mož za nemštvo. Častna kompanija vojaštva se je postavila pred železni križ, ki je bil okinčan z zastavami s kljukastim križem. Istotam so se postavili tudi oddelki ostalih vrst orožja, nadalje Wehrmannschaft, Deutsche Jugend, udeleženci svetovne vojne, zastopniki organizacije Steirischer Heimatbund itd. Za uvod prireditve je -.aigrala godba Wehrmann-schafts-Standarte Marburg-Stadt. Sledil je govor Standortiltester-ja Obersta West-phal-a. „Ko smo pred letom dni stali na tem zgodovinskem trgu, je to bilo v znaku Stalingrada." Tako je začel svoj kratek vojaški govor. Govoril je o težavnosti boja, kot večnega zakona življenja. Reich se je ustvarilo s krvjo in žrtvami in če bi mi to samo za trenutek pozabili, bi bile vse velike žrtve zastonj. Kot nacionalsocialisti m Fiih-rerjevi vojaki pa vemo, da žrtve niso bile zastonj. Ob koncu te vojne bo zmaga Nemčije, ker mrtvi želijo, da Nemčija živi. Nadalje se je spomnil hrabrosti mladih Spodnještajercev, ' i so vredni sinovi svojih nekdaj vedno hrabrih očetov. Končno je bila še počastitev Fuhrerja, sviranje himne ter mimohod formacij. Zaključek spominskega dne padlih vojakov je pa predstavljal sin-fonijski koncert v mestnem gledališču. ramo težke obremenitve, toda mi posedujemo tudi moč in vztrajnost, da jih vzdržimo. Naj-sigurnejša garancija naše zmage je Führer. Za nemški narod je zgodovinska sreča, da ima na svojem čelu moža, ki nezmotljivo in z ne-porušljivo močjo vodi narod skozi vse nevarnosti. Nikdar nismo videli, da bi bil obuDal nad svojo misijo, nad pravičnostjo svojega postopanja, nad pravičnostjo naše stvari in nad zmagovitim izidom te borbe. Ako se pusti narod z isto brezpogojnostjo prepojiti do zadnje žilice, bo zmagal. Zgodovina nima primera za to, da bi tak narod kedarkoli doživel svoj poraz. Tudi Atena, Šparta, Rim in Prusija niso zmagovali v svoji zgodovini vslcd števila, temveč vsled visokih čednosti vztrajnosti, zvestobe in neporušljivosti. Četudi je v Sedemletni vojni včasih izgledalo, da sta usoda in vojna sreča igrali proti velikemu Friedrichu: nad svojim uspehom ni obupal. Če danes kdo poreče, da 'je imel srečo, da je v odločilnem trenutku umrla carica Elizabeta, bi se lahko odgovorilo: odločilno zanj je bilo, da je bil v tistem trenutku še na bojišču in da je tako mogel izkoristiti priložnost. Tudi nam — tako je končal dr. Goebbels — se bo nekega dne nudila velika prilika. Na to uro se moramo pripraviti z vsemi razpoložljivimi moralnimi in materijelnimi silami. Ta vojna je dolga, žilava in srdita borba. Tembolj velja zanjo stavek, ki ga je napisal Theo-dor Fontane: »Velik čas je vedno le tedaj, kadar se skoraj lomi, kadar človek misli vsak trenutek: sedaj je vse končano. Takrat se pokaže, da je korajža dobra, vztrajnost pa še boljša. Vztrajnost pa je glavna stvar.« Reichsminister dr. Goebbels je žel za svoja impulzivna in z globoko vero v nemško zmago navdahnjena izvajanja viharno odobravanje. Nikdo se ni ubranil vtisa, da je dr. Goebbels govoril v imenu nemškega naroda tako, da je sleherna beseda segala v srce in razum vsega naroda. Druck und Verlag- Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. ra b. H — Verlagsleitung: Egon Baumgartner Haupt-ichriftleiter: Friedrich Golob; alle in Marburg/Drau Badgasse 8 Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr 3 vom 10 April 1943 gültig. Ausfall der Lie'erung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen / Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes Tj v a -j • | • • odigravajo srditi boji, so se odlikovale naše | CHlPCf"B 1 nni*iim rim hoil čete v bojih s sovražno premočjo vedno znova IJöpCOilA UWiailimil ^J1 z vzorno vztrajnostjo in neporušljivim na- • i " -a s* . padalnim duhom. V teku predvidene umikai- fl O 111 (Tli V7hnrll1P IPiVnTf ne operacije so nemške čete izpraznile po J ö iJlItmil^ 11 miti; uničenju vseh vojaško važnih objektov mesto , , Kerzon. Južno od Staro-Konstantinovega in Srditi boji v blatnem terenu — Hrabrost nemških vojakov je tudi v pre- vzhodno od Tarnopola so beležili Nemci teklem tednu preprečila vsak pomembni uspeh sovjetov uspešne protinapade. Na ostali vzhodni fronti 9. marca je sporočilo nemško vrhovno po- Umana in vzhodno od Tarnopola so naše čete Sr^prolSra^everoTapa^Ä veljstvo: Medtem ko so se pri Kerču izjalo- zaustavile sovražne napadalne konice. V Ne^eja vili sovjetski napadi, je prodiral sovražnik v srednjem odseku so se razvijali le boji lokal- 5 marec. Na yzhodne frQnte SQ vdornem prostoru jugozapadno od Krivoj nega pomena. V srditih obrambnih bojih na skušale močnejše sovražne sile v nekaterih Roga v težkih bojih. Zapadno od Kirovogra- avtostradi Smolensk-Orsa je izgubil sovraa- ^^ bitiJ naše Umikalne operacije. Ob da so se zrušili opetovani sovjetski napadi, nik od 5 do 8. marca nad 4000 mrtvih, 43 reki I uPlec ob srednjem ukrajinskem Bugu, Nemška obramba je bila zlasti žilava v pod- tankov, 45 topov m mnogo drugega orožja. V jugoza°adno' od Pogrebišča in vzhodno od ročju Svenigorodke, južno od šepetovke in teku nadaljevanja brezuspesmh napadov se- ^ ^ se odigravajo težki obrambni boji, jugozapadno od Jampola. Zapadno od Kri- verozapadno od Nevela v področju Ostrova v teku katerih so se vrstili vedno znova uspe-čeva so začeli sovjeti napadati v jakosti vec m ob Narvi so imeli boljševiki zopet velike gni nemgki protinapapoznajo niti osem-umik kot delovni čas, temveč delajo vedno, skoraj noč in dan. Saj v kmetijskem gospodarstvu, ki so dela doma v hiši, pri domači živali v hlevu ter po shrambah, njivah in poljih ter povsod, kamorkoli se obrneš, se delo za delovno in pridno žensko nikdar ne zgotovi. Na milijone nemških deklet in žen dela danes po tovarnah, kjer izdelujejo orožje, municijo in ostali vojni materijal. Kljub dejstvu, da je ženskemu bitju do neke meje prirojeno mogoče manj uvidevnosti in logike kakor moškemu, se lahko reče, da so te armade nemških deklet in žen izurjene in izvežbane, kakor vojaki za svoje delo. Ni stroja, ki bi jim ne bile strežnice in čuvarke, ni reda in predpisov, ki bi se jim v tovarnah in v taboriščih ne pokoravale in jih ne upoštevale. Delo ženskih rok po nemški industriji v nikakšnem pogledu ne zaostaja za preciznim, točnim in vestnim delom moških, ki Se trenutno morajo boriti po raznih frontah Dekleta in žene v raznih pomožnih službah, ki jih radi prostora ni mogoče naštevati, pokazujejo toliko zmožnosti, delovne energije in uspehov, da se mora to na celi črti priznati. Zena je danes vojak zaledja, soborec moža, ki dela z orožjem ter vredna položaja, ki ga v nacionalsocialističnem družabnem redu že od vsega začetka zavzema. Vsa čast nemški ž*>ni delavki, pa naj si bo delavka z rokami ali z možgani. Kakor je prva svetovna vojna ženi prinesla za njeno delo napredek, tako bo tudi sedan|a vojna dekletam in ženam za delo in storitve, Ki ga sedaj opravljajo, v njihovih težnjah mr.ogo koristila. Za zavarovanje naše prehrane Reichsobmann Behrens o sedanjem sfanju prehrane — Nadaljnje stopnjevanje oddaje mleka in produkcije masla Kmetovalci Rheinlanda in Mosellanda so se tir ogromno tako v produkciji kakor tudi glede trž-dni sestali v Godesbergu. V navzočnosti številnih 1 nega reda. Izvojevanje dosedanjih uspehov in zastopnikov stranke, države in vojske je govoril stopnjevanje oddaje mleka in produkcije masla Reichsobmann kmet Gustav Behrens o trenutnem v vojnem času je bilo možno samo tako, da smo položaju nemške prehrane. V početku svojih iz- tri milijone kmečkih obratov prestavili od rno-vajanj je povdaril Behrens potrebo obskrbe tesno , zemskih močnih krmil na domača krmila in da obljudenih področij konsumentov. Oskrbovalne ! smo pravočasno razgrnili po vsej Nemčiji čim bilance v prehrani je treba postaviti za daljše najpopolnejše omrežje mlekaren. Pod vsemi okol-razdobje. Nemška metoda previdnega kalkuliranja ščinami je treba preprečiti vsako znižanje oddaje je po njegovih besedah dosegla, da je bilo mo- ■ mleka. Nasprotno: celokupno podeželsko prebi- goče prehraniti do danes narod in vojsko, usposabljajoč ju k najvišjim storitvam. Behrens je med drugim razvijal sledeče misli: Brez naših daielco-vidnih načrtov ne bi bili zmogli premagati velike težave, ki so se nam zoperstavile v vojnem času. Posevki oljaric so danes s 600 000 hektarji ploskve osemkrat večji kakor leta 1939. Te ploskve pa ni mogoče neomejeno razširjati vsled velikega rizika, ki ga povzročajo kulture oljaric, tako da se pri naših prehranjevalnih bilancah z dolgimi razdobji ne moremo zanesti samo na njen nesiguren žetveni rezultat. Glavni vir naše oskrbe z mastjo — tako ie nadaljeval Behrens — mora biti in ostati kljub razširitvi kulture oljaric mlečno gospodarstvo Na tem področju se i storilo v zadnjiii deset letih valstvo Nemčije mora stremeti za nadaljnjim stopnjevanjem produkcije masla. Na koncu svojih izvajanj je napovedal Reichsobmann Behrens okrožnico, ki jo bo že v kratkem prejelo tri milijone producentov mleka. V tej okrožnici je obrazložil Behrens potrebo nadaljnjega stopnjevanja storitev ter pota in sredstva za dosego zvišane produkcije. X Vinogradništvo Macedonije. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je po zmernih cenah razprodalo macedonskim kmetovalcem v lastnih trsnicah vzqojene vinske trte. Razdelilo se je na ta način nad 170 000 trt. vinogradniški in sadjarski kotiček Dela v vinogradu in v kleti v mesecu marcu Piše Ing. R e i t e r Vreme je omogočilo, da je rez v vinogradih večinoma že končana. Kjer se to še ni zgodilo, se je treba podvizati, ker silijo v ospredja že druga dela. Pri rezi je treba paziti na temeljito čiščenje trsov. Dobro čiščenje je že pol uničevanja škodljivcev. Ko je čiščenje obenem s škropljenjem trsov končano, je treba kolje izravnati, pričvrstiti in postaviti tudi nove kole. Priporočati je tudi, da se šparoni povežejo že sedaj. Šparoni morajo biti obrnjeni vedno navzdol ali pa najmanj tako, da je konec šparona nižji kot mesto nastavka. Ako šparona ne privežemo tako, gre sok v končne oči, rozge na koncu šparona zrasejo zelo dolgo, dočim druge zaostanejo. V tem času planiramo zrigolano ploskev, razbijemo veliko kamenje in zakolčimo vrste. Pri za-kolčenju si moramo biti na jasnem o tem, kako velike morajo biti razdalje med vrstami trsov med seboj. Pri sortah, ki zelo močno rasejo ali pa pri takih sortah, čijih grozdje lahko gnije, bomo v splošnem delali večje razdalje vrst kakor pri sortah s slabotnejšo rastjo. Če smo se odločili pri novem nasadu za žične okvire, mora biti razdalja med vrstami najmanj 1 meter in 20 centimetrov. Razdalja v vrsti je 1 meter do 1 meter in deset centimetrov. Na manj nagnjenih položajih je vzeti večjo razdaljo kot v strmih legah, ker je učinek sonca boljši. Ako po zimi vinograda nismo kopali, je priporočiti sedaj globoko kop. Samo po sebi se razume, da pri tej kopi lahko istočasno tudi podkopljemo gnoj. Bodisi da gre za hlevski gnoj, kompost ali umetni gnoj: razmetati ga je čim najširje, da pridejo vse korenine do hranilnih snovi. Pri kopi je treba odrezati takozvane rosne koreninice To je zelo važno opravilo, ki ga vinogradniki in vini-čarji čestokrat spregledajo. To delo je pa za trajni obstanek vinograda velikega pomena. Vsled svojega ugodnega položaja se te rosne koreninice zelo rade močno razrasejo na račun važnih talnih korenin. Rosne koreninice so zelo izpostavljene mrazu in suši, zato jih je treba porezati, dokler še niso močne. Ce so te korenine dosegle normal-' no jakost korenin, jih ne smemo več porezati, ker bi ostala trta sicer brez korenin. Sedaj je čas, da pripravimo škropiljke in aparate za žveplanje. To se ne sme goditi šele tedaj, ko je napočil čas »a uničevanje škodljivcev. V kleti je treba skrbno napolnjevati sode, redno žvepljati prazno posodo ter jo tudi zbrisati. Nikakor se ne sme zgoditi, da ostanejo sodi dalje časa nenapolnjeni, ker to škoduje vinu. Bolana vina ali vina s pogreškami (Bockser, rjavenje itd.) je treba zdraviti, sicer se zakrknejo pogreške in jih je le težko odpraviti, v kolikor se to sploh še da. V zavretih vinih, ki se kljub temu nočejo očistiti, opažamo zmanjševanje kisline. Takim vinom dajemo pol, največ pa po eno tableto kalijevega pirosulfida na hektoliter, nakar se bo vino očistilo. Kletarski predmeti, zlasti pa tisti, ki pridejo z vinom vedno v dotiko, morajo biti vedno v najčistejšem stanju. Čestokrat opažamo po kleteh nečiste gumijeve cevi, steklene predmete itd. Ne samo, da ni neokusno, piti vino iz zamazane posode, je to kvarno tudi za najboljše vino. Iz ne- liartoffelmiEten uberiuadien! čistih kozarcev ne moremo dognati niti barve, niti čistoče, temmanj pa še finočo okusa in vonja. Vse te predmete je treba radi tega po vsaki vinski preizkušnji ne samo izplakniti, temveč temeljito očistiti. V vsaki kleti naj bi se nahajalo stojalo, še bolje pa omara, v kateri se naj shranjujejo ti predmeti, azbestno žveplo, tesnilo za sodna vratca, čiste piljke, čepi, zamaški itd. Eintrudle ¡n tkn Mieten sjpd Armeičien für ■ Überprüfe rechtzeitig ditTemperahir Deiner Miefen1._ Naša prava pomlad Tudi pri nas se je vpeljala navada ozir. razvada, da ne le v govoru, nego tudi že v pisavi označujemo pričetek katerega izmed naših štirih letnih časov s pridevnikom »meteorološki«, ki ga izvajamo iz besede »meteorologija« (vremenoslovje). Posebno radi govorimo in pišemo n. pr. o »meteorološki« pomladi, za katero se je določil začetni čas že s prvim marcem, torej tri tedne pred začetkom astronomske ali koledarske pomladi. Zelo redko pa pri nas srečujemo poleg meteorološkega in astronomskega izraza za začetek pomladi tudi pridevek »fenološki«, ki izhaja iz grške besede fenologija, to je nauk o začetnih pojavih v rastlinstvu in živalstvu (Die Lehre von Eintritt der Erscheinungszeit im Pflanzen- und Tierleben). To razločevanje, katerega naših letnih časov — pri nas — kakor smo že zgoraj pripomnili — še prav posebno pomladi, nikakor ni le za učenjake zanimivo besedičenje, marveč je še posebno za nas in v slučaju naše pomladi načeloma važnega pomena. Zakaj pa posebno pri nas? Zato, ker je prirodo- ali zemljepisna (geografska) lega posebno naših — klimatič-no — različno prehodnih krajev tako posebno raznolika, da ima vsak večji okraj ob svojem času — torej takorekoč svojo — pomlad. Pri tem ne pride noben ostalih letnih časov (docela niti sicer najbolj slična jesen) tako očito v poštev kakor baš naša pomlad s svojim vidnim pričetkom. Vermehrte Vollmilchablielerung durch Einsparung Wenn es gelingt, in jedem bäuerlichen Betrieb , des Reiches im Durchschnitt einen Liter Vollmilch täglich mehr einzusparen und abzuliefern, so würde dies eine Mehrerzeugung von jährlich 320 000 Doppelzentner Butter für das Reich ausmachen. In zato je tudi iz praktičnih ozirov važno, da poskusimo napraviti konec dosedanjemu označevanju pričetka pomladi. Torej ne več: »meteorološka« pomlad je že pričela z začetkom marca, marveč: fenološko ali našo pravo pomlad še le pričakujemo. In ta (fenološka) pomlad pričenja — tudi ne glede na astronomski ali koledarski čas (letos 20. marca) še le s splošnimi pojavi novega življenja v prirodi. Vreme samo še ne ustvarja in tudi ne otvarja pomladi (za to je preveč spreminjajoče in bežno); vreme samo nas lahko preseneti z novo »zimo« še v cvetočem maju, da, še celo sredi poletja — s snegom; fenološko pa vztraja življenje tudi preko najtrje zime, ker sicer bi ne imeli ne take in ne take pomladi. P. Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezali! Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično ¡n praktično) 63. STUNDE Für die Schneiderin. — Za šiviljo 1. Die Schneiderin verfergtigt Kleidungsstücke für Frauen und Mädchen. — Šivilja izdeluje (naredi) oblačila za žene in dekleta. 2. Kleidungsstücke: — Oblačila: 1. die Bluse — bluza, jopica 2. das Kleid — obleka 3. der Rock (Frauenrock) — krilo (žensko krilo) 4. das Dirndl (Dirndlkleid) — dekle, decla (obleka za dečle) 5. die Schoß — krilo, škric 6. der Faltenrock — gosto nabrano krilo 7. die Jacke — jopa, opič 8. die Joppe — jopa, jopica 9. der Mantel — plašč 10. das Leibchen — jopica, životec 11. die Schürze — predpasnik 12. das Kostüm — obleka, kostum 13. der Kasak — kazak 14. die Kapuze — kapuca, oglavnica 3. Die Schneiderin macht Blusen und Kleider aus: Šivilja naredi bluze in obleke iz: 1. Stoff — blaga 2. Trikot — trikoja 3. Barchent — barhanta 4. Samt — žameta (baržuna) 5. Leinen — platna 6. Flanell — ilanele 7. Ballonstoff — balonskega blaga 8. Gradi — gradlja 9. Batist — batista 10. Loden — lodna 11. Waschflanell — pralne flanele 12. Waschsamt — pralnega baržuna 13. Popelin — popelina 14. Cloth — klota 15. Chiffon — šifona 16. Zephir — zefira 17. Kunstseide — umetne svile 18 Crepe de Chine — crepe de Chine 19. Werkstoff — tvorniškega blaga 20. Baumwolle — bombaža 21. Schafwolle — ovčje volne 22. Seide — svile 23. Mollino — molina 24. Angora-Wolle — angorske volne 25. imprägniertem Loden — prepojenega (im-pregniranega) lodna 26 Spitzen — čipke 27. Kamelhaarloden — lodna iz velblodje dlake 28. Brokat — svileni na zlati (srebrni) osnovi, brokata 4. Der Stoff ist: — blago je: 1. glatt — gladko male vesti * Führer je ustanovil nov znak za odlikovanje vojakov armade. Na povelje Führerja so uvedli takozvano „Ehrenblatt-Spange", to je zapona ali zapestnica. To odlikovanje bodo dobivali vojaki, ki bodo imenovani v dnevnem povelju lista „Ehrenblatt des deutschen Heeres" (Častni list nemške armade). Zapona se sestoji iz zlatega kljukastega križa v hrastovem vencu ter se bo nosila na črno-belo-rdečem traku odlikovanja Eisernes Kreuz v gumbnici. Predpogoj za imenovanje v listu „Ehrenblatt des deutschen Heeres" je, da ima vojak že odlikovanje Eisernes Kreuz I. Klasse. V mnogih slučajih bodo pa v „Ehrenblattu" imenovani že nosilci odlikovanj „Deutsches Kreuz in Gold" ali pa Ritterkreuza. Imenovanje članov nemške armade v „Ehrenblattu" bo zajemalo tiste može vseh stopenj, ki so izvršili vsaj po eno izredno delo, za katerega je bilo potrebno najmanj toliko hrabrosti, kakor ga je potrebno za dosego odlikovanja Ritterkreuz, ki je mišljen za osebno hrabrost in za samostojne odločitve v važnih in kritičnih trenutkih in položajih. * Nov rekord hišne zbirke. 20. februar-ja t. je bila po vsem Reichu izvedena hišna zbirka k 6. nedelji darovanja za Kriegs-WHW 1943/44. Ta zbirka je pokazala napram vsem dosedanjim zbirkam nadaljnje stopnjevanje izidov. Po pivih, še ne zaključenih štetjih se je nabralo 61 065 653,78 RM. Pri isti zbirki lanskega leta so nabrali 54 515 102,89 RM. Previšek znaša torej 6 550 550,89 RM, to je 12 odstotkov. * Sovražne letake je oddati. Reichsführer it in šef nemške policije je izdal odlok, ki se nanaša na letake, ki bi jih utegnil metati sovražnik iz svojih letal, prav tako pa tudi na razne protidr-žavne letake, brošure itd., čijih vsebina bi razburjala prebivalstvo ali pa rušila vojno moralo. Kdor najde kak protidržavni letak, ga ima oddati pri prvi policijski ali žandarmerijski postaji. Kdor tega ne bi storil, bo kaznovan po § 92 b državnega kazenskega zakonika z zaporom, v kolikor po drugih predpisih ni predvidena še težja kazen. * Zbirajte star papir! Reichswirtschaftsminister je v sporazumu z Reichskommissarjem für Altmaterialverwertung odredil vsem podrejenim oblastim ter organizacijam obrtnega gospodarstva, da stavijo odslej na vse tiskovine in formularje, ki gredo med narod, pripombo: „Altstoff ist Rohstoffl Sammelt Altpapier!" (Star materijal predstavlja surovine! Zbirajte star papirl) * Smrt starega borca iz bojev okrog okupacije Bosne in Herzegovine. V Marburg-u je te dni umrl poslovodja Karl Kiß v 89. letu starosti. Pokojnik je sodeloval v bojih za okupacijo Bosne in Hercegovine leta 1878. * Zapor radi preloma delovnega razmerja. Arbeitsamt je neko 221etno delavko z obvezno do- 1 rauh — raskavo (grapavo) 3. kariert — karirano 4. geblümt — cvetnato (rožasto) 5. gewebt — tkano 6. gemustert — vzorčasto (pisano) 7. waschbar — pralno 8. meliert — mešane barve (sivkasto) 9. unzerdrücklich — nezmečkavo 10. farbecht — ne izgubi s pranjem barve 11. strapazfähig — se da mnogo rabiti 12. gestreift — progasto 13. einfärbig — enobarvno & Die Schneiderin verwendet: —Šivilja uporablja: 1. Nadel (die) — iglo 2. Zwirn (den) — sukanec, nit 3. Garn (das) — sukanec, prejo 4. Spangen (die) — zaponke 5. Borte (die) — trak 6. Masche (die) — petljo 7. Franse (die) — resico 8. Band (das) — vez 9. Träger (den) — oprt (oprtnico) 10. Quaste (die) — čop 11. Knopf (den) — gumb 12. Kragen (den) — ovratnik 13. Verzierung (die) — okrasek 14. Spitze (die) — čipko 15. Rüsche (die) — nabor 16. Gürtel (den) — pas 17. Aufputz (den) — nakit (okrasek) 18. Manschette (die) — manšeto 19. Schlips (den) — dolgo ovratnico 20. Futter (das) — podlogo 6. Redewendungen und Fachausdrücke: — Reki in strokovni izrazi: / ločitvijo dodelil na delo v neko oboroževalno industrijo. Delavka se je sicer podala v dotično podjetje, kjer je oddala svoje papirje, že drugi dan je pa odpotovala na svoj dom ter se kljub vsem opominom Arbeitsamt« ni več vrnila na svoje službeno mesto. Radi tega je bila obsojena na tri mesece zapora, ki ga je morala takoj nastopiti. * Kam in kje se mora postaviti Postleitzahl? Odredbe, ki jih je izdala poštna uprava ter navodila, ki so izšla v časopisju o stavljanju Postleit-zahla, to je številke poštnega okrožja, so, kakor piše časopisje, pustila neobjasnjenih še nekoliko točk. Znano je, da mora stati ta številka levo od navedbe kraja zadnje pošte, znano je pa tudi, da se na poštah lahko izve številke, ki so ljudem neznane. Nejasnost in težje je pa z navedbo Post-leitzahla pri naslovu odpošiljatelja na raznih tiskovinah in formularjih. Urad Der Deutsche Normenausschuß ter Ausschuß für wirtschaftliche Verwaltung sta radi tega izdala navodila za natiskanje tozadevnih številk v tiskovine in formularje. O tem se objavlja sledeče: Na pisemskem papirju, računih itd. se bo Postleitzahl natiskala. Tiskana mora biti ta številka tudi na pisemskih ovitkih in dopisnicah in sicer pred navedbo pošte odpošiljatelja. Po možnosti je številko tiskati tako, da stoji v krogu, ki ima velikost kovanca od 10 ali 50 Rpf. Pri naslovih, ki so že tiskani, se številko lahko napiše tudi s pisalnim strojem v oklepaju. Postleitzahl ne spada samo na pisemski ovitek, temveč tudi na pismo ali spis in sicer na polje za naslov sprejemnika pred navedbo kraja sprejemnika. Tam, kjer se Postleitzahl napiše s pisalnim strojem, se mora isto staviti v oklepaj. * Nove odredbe. Verodnungs- und Amtsblatt de6 Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Nr. 4, z dne 3. marca 1944, objavlja 10 odlokov, in sicer: 1 Določbo o zadrževanju članov delovnih posad v javnih službah po letalskih napadih. 2. Drugo odredbo o uvedbi stavbeno-pravnih propi-sov na Spodnjem Štajerskem. 3. Razglas, zadevajoč sodelovanje prebivalstva pri hitrem razpošiljanju in dostavljanju pošte. 4. Dopolnitev tretjega razglasa k nemško-hrvatskemu dogovoru o ureditvi gotovih posestniških razmer v obmejnem področju ter izvedba istih v Landkreis-ih Cilli, Marburg a. d. Drau in Pettau. 5. Določbo o ureditvi uporabe mazivnih snovi na Spodnjem Štajerskem. 6. Odlok, zadevajoč preskrbovanje pre-seljencev « sočivjem. 7. Odlok, zadevajoč vzdrževanje vojnih grobov in vojaških pokopališč. 8. Odlok, zadevajoč izkušnje za učni urad v glavnih šolah. 9. Odlok, zadevajoč učne knjige za priro-dopis v 2. razredu glavnih šol. 10. Razglas o izgubi šoferskega vozilnega lista. * Pozor na razbitine letal. Pri mnogoštevilnem zbijanju sovražnih letal se dogaja, da pride civilno prebivalstvo preje na kraj, kjer se je zrušilo letalo, kakor pa za to poklicani organi. Da bi se to preprečilo, se ponovno razglaša, da je naj- 1. Handarbeit (die) — ročno delo 2. ein Kleid anfertigen — obleko izdelati 3. anmessen — pomeriti, vzeti mero 4. nach Maß — po meri 5. Vorderteil — prednji del, spredek 6. Rückenteil — zadek, zadnji del 7. ein abknöpfbarer Kragen — ovratnik, ki se da odpeti 8. Rocksäum (der) — rob na krilu 9. einsäumen — zarobiti 10. Fasson (die) — kroj, fasona 11. gepreßte Knöpfe — (s suknom) prevlečeni gumbi 12. Sattel (der) — naplečnik 13. wattieren — podložiti z vato 14. Filz (der) — klobučevina 15. doppelreihig — dvoreden 16. einreihig — enoreden 17 eine kleidsame Fasson — kroj, ki se poda komu 18. Schlitz (der) — razporek 19. füttern — podložiti, obložiti 20. Pelzbesatz (der) — krznen našiv 21. Stehkragen (der) — pokončni ovratnik 22. mit Watte unterlegen — podložiti z vato 23. abtrennen — odparati 24. Watteinlage (die) — podloga vate 25 Reißverschluß (der) — zadrga na potez, potezna zadrga 26. einen Knopf befestigen — pričvrstiti (pri-šiti) gumb 27. eine Bluse kleidet vorteilhaft — bluza se zelo dobro poda 28. mit Spitzen besetzen — s čipkami obšiti 29. Klöppelspitze (die) — klekljana čipka strožje prepovedan vsak dostop v bližino sestreljenih letal za tiste, ki niso za to poklicani, to so vojaki, policija, orožništvo ter osebe, ki so v posesti nalašč v to svrho izdanih izkaznic V interesu obrambe domovine je civilno prebivalstvo obvezno upoštevati sledeče: 1. Ce kdo opazi padec letala na zemljo, mora to nemudoma javiti najbližnjemu županu, najbližnji policijski oblasti ali pa kakemu vojaškemu poveljstvu. — 2. Dostop kraju, kjer je padlo letalo, je nevaren, ker še vedno lahko eksplodirajo kake bombe in druga eksploziva. — 3. Ves zaplenjen materijal, ki se ga najde, se mora takoj oddati najbližnjemu poveljstvu Luftwaffe ali pa najbližnji policijski oblasti. Pri tem so mišljeni tudi dokumenti letalcev, izkazi, pisma, beležke, denarnice itd. — 4. Priprave in dele za fotografiranje, filmske kasete itd. ne sme nikdo odpirati. — 5. Vsi deli letala in motorjev, navigacijske naprave, brezžične poročevalne ureditve itd. morajo ostati nedotaknjene. — 6. Kdor bi si morebiti prisvojil kakršenkoli del ali komad plena, služi sovražniku! Vsako tako osebo se bö najstrožje kaznovalo. * Dopis iz Neukirchena. Brata Anton in Georg Landecker, stara 12 in 14 let, doma iz Einöda, sta našla ročno granato ter v svoji otročji navadi poskušala isto izprazniti. Pri tem je pa granata eksplodirala ter oba fanta težko ranila. — Dne 13. februarja smo imeli pod vodstvom Ortsgrup-penführerja Pg. Sauer-ja velik službeni apel, kateremu je sledilo poučno filmsko predavanje. — V teku meseca februarja smo imeli štiri porode, in sicer tri dekleta in enega fanta. — Junaške smrti za Führerja in domovino sta pa umrla Konrad Tschrepinschek iz Hochdorfa 19 ter Wilhelm Schander iz Lemberga. * »Pozor, to ni nikakšna bomba!« Da bi se našim nočnim lovskim letalom omogočilo dalje časa trajajoče polete, nosijo ta letala s seboj posodo, v katerih se nahaja gonilna snov. Te posode izgledajo kakor kakšna letalska bomba Ko letala uporabijo gonilno snov, vržejo tako posodo na zemljo, kar jo pri udarcu na tla v njeni prvotni obliki precej popači. Na teh posodah stoji sledeči napis: „Achtung! Kraftstoffbehälter! Keine Bombe! Sofort bei der nächsten Polizeidienststelle oder Fliegerhorst Loife des Behälters melden. Belohnung 10 RM." To se pravi: „Pozorl Posoda za gonilno snov! To ni nikakšna bomba! Javite takoj pri najbližnji policiji ali letalcih kraj, kjer leži ta posoda. Nagrada 10 RM." Tam bodo vsakemu, ki je tako prijavo izvršil, izplačali takoj predpisano nagrado. Z odprto lučjo se ne sme v bližino take posode, ker bi morebitni ostanki goriva lahko povzročili še eksplozijo. * Živila ne SDa^aio v izložbe. Tako navodilo je izdal urad Wirtschaftsgruppe Einzelhandel trgovcem na drobno ter jih ponovno opozoril, da je ta predpis v interesu čuvanja živil pred pokvar-jenjem. 30. besticken — izvesti (izvezem) 31. i>aum (der) — rob, obšiv 32. Schnitt (der) — kroj 33. absteppen — prešiti 34. abgesteppte Falten — pre'ite gube 35. Halsausschnitt (der) — ovratni izrez 36. schräge Taschen — poševni žepi 37. eine Bluse, rückwärts mit Dragoner — bluza z zaponko zadaj 38. Puffärmel (der) — nabran, širok rokav 39. aufknöpfbar — ki se da odpenjati 40. abknöpfbar — ki se da odvezati 41. Naht (die) — šiv §iriie Siajefslieca Gospodsrra! MCI ICC PuWrer Wir die Wuch; nCUCJ und für rjie Masftjnp der Schweine REDIN, mit garantieren- trfolg Zentraldrogerle EMIL T H G R M a r b u r g (Drau) . Herrengasse 33 NcbcnbcrafltelK Mitarbeiter (Sachbearbeiter) für Graz und alle Orte der stei-rischen Provinz, einschließlich der Untersteiermark gesucht. Zuschriften unter »Großes Unternehmen 55.963« an Ala, Graz, Herrengasse 7. 324 * 80. rojstni dan. Minulo nedeljo je v Ander-burgu obhajal nekdanji gostilničar Josef Podgor-schek svoj 80. rojstni dan. Pred več desetletij, ko je po spoanještajerskih cestah bilo še več voznega prometa, ,-e bila gostilna gospoda Podgor-scheka znana in priljubljena daleč naokrog ter je predstavljala zahajališče zelenega tovarištva. Jubilar je stara spodnještajerska korenina, cenjen in spoštovan od vseh, ki ga poznajo. * Ustanovitev Deutsche Handwerkszentrale G. m. b. H. V Berlinu so ustanovili zadrugo Deutsche Handwerkszentrale, to je nemška rokodelska centrala, ki je mišljena za pospeševanje, dirigiranje in podpiranje gospodarskih podjetij rokodelskega značaja. Centrala, je zaupni instrument Reichshandwerksmeister-ja. * Olajšave pri izplačevanju hranilnih vlog pre-»eljencem. Preseljevanje iz letalsko ogroženih področij zahteva, da preseljenci v svojih novih bivališčih lahko razpolagajo s svojimi hranilnimi vlogami. Reichsgruppe Banken je izdala smernice, ki to omogočajo. Imejitelj hranilne knjižice se mora v svojem novem bivališču podati v denarni zavod iste skupine (hranilnice, kreditne zadruge ali banke), ki ji pripada denarni zavod, kjer ima naložene svoje prihranke. Tam, kjer ni denarnega zavoda iste skupine, bo izplačevanje prevzel in izvršil tudi denarni zavod drugih skupin. Imejitelji hranilnih knjižic se morajo kreditnim zavodom legitimirati z dokumenti, na katerih se nahaja slika ter s potrdilom Landrata, NSV itd., da so bili radi letalske nevarnosti preseljeni. Smernice, ki so izdane za hranilnice in zadruge, omogočajo tudi vlaganja denarja na hranilno knjigo domačega denarnega zavoda. Ti ukrepi bodo omogočili, da preseljencem ne bo treba nositi denarja v večjih količinah v gotovini s seboj. * Sodoben ropar mr*vih. Neki 621etni delavec lz Nümberga je leta 1943 spisal pismo, ki ga je razmnožil v 200 izvodih ter iste razposlal svojcem v vojni padlih vojakov, katerih imena je čital v časopisnih smrtnih oznanilih ter jih prosil, da bi mu podarili oblačila pokojnih junakov. V pismih se je izdajal za vojnega prostovoljca, ki je bil na fronti in je sedaj odpuščen ter prosil za kakšen plašč, nedeljsko obleko, par čevljev itd., akorav-no je imel dqma dovolj oblačil in obuval. Zadeva je prišla na dan, ne da bi mu bilo uspelo na ta način oslepariti svojce na frontah padlih in je mož prišel pred izredno sodišče. Ker so njegova prizadevanja ostala brez uspeha, ni bil obsojen na smrt, temveč samo na 4 leta težke teče. * Plačilni in delovni pogoji za člane delovnih posad, ki so odpuščeni iz vojaške službe. V nekaterih slučajih so poedini člani podjetniških posad, ki so bili odpuščeni iz vojaške službe, od svojih Betriebsfiihrerjev zahtevali najmanj iste prejemke, kakor so jih dobivali pri vojakih. Tu in tam so Betriebsführerji bili pripravljeni, takim članom posade zvišati povračila, ki so jih imeli pred pozivom v vojaško službo v višini dohodkov, kakor so jih imeli pri vojakih. Generalbevollmächtigter für den Arbeitseinsatz je pa sedaj v nekem odloku to zadevo objasnil v tem smislu, da taka zvišanja niso dopustna. Za delavce in nameščence, ki so prišli od vojakov, veljajo mezdni in delovni predpisi, ki so v splošnem v veljavi. * Kadilec povzročil nesrečo. V Feldbachu je i51etni kmetijski delavec Franz Fröhlich, ki je spal V hlevu, nekega večera odložil svojo tobačno pipo na odejo svoje postelje. Nato se je slučajno oddaljil, ne da bi pogledal, če je pipa ugasnjena. Posledica tega je bila, da je tleč tobačni pepel padel na odejo, ki se je počasi vnela. Od odeje te je vnela še slamnica. Ker so bila vsa okna in vrata zaprta, se ni mogel razviti požar, pač pa se je razvijal silen dim, ki je zadušil vso v hlevu te nahajajočo živino. S tem je z neprevidnostjo nastalo posestniku 3000 RM škode. Fröhlicha so radi nepazljivosti postavili pred sodišče v Feldbachu, ki ga je z ozirom na njegovo neomadeže-vanost, pridnost in neoporečnost kaznovalo samo na en mesec zapora. * Sedem mesecev zapora, ker mu Je dišalo vino. Sodišče v Grazu je obsodilo na sedem mesecev zapora Hermanne Sulitz-a, ki je kot sluga v nekem sanatoriju v Hatzendorfu (Kreis Feldbach) na tihem kradel vino v steklenicah, ki ga je slučajno odkril shranjenega v skladišču za sočivje. Prvotno je vzel samo eno steklenico in ker mu je vino ogajalo, je sčasoma odnesel 39 steklenic ter jih izpraznil. V svojem zagovoru je priznal samo 20 tteklenic. Spodnještajerci, obiščite zborovanja za podeželsko ljudstvo ! Med 18. marcem in 2. aprilom 1944 bodo v vseh Kreisih organizacije Steirischer Hei-matbund zborovanja za podeželsko ljudstvo. Na istih bodo govorili kmetijski strokovnjaki o kmetijskih zadevah, politični govorniki bodo pa podali k istim potrebne izravnave. Prva zborovanja se vršijo dne 18. in 19. marca 1944 in sicer kakor sledi: DNE 18. MARCA 1944 V Kreisu Marburg-Land: V Jahringu, Wi-tseheinu in Mahrenbergu, povsod v dvorani Heimatbund ob 14.30 uri. V Kreisu Marburg-Stadt: V Gamsu v gledališki dvorani ob 15.30 uri. DNE 19. MARCA 1944. V Kreisu Cilli: V Pragwaldu v kino-dvorani ob 10. tiri. — V Rietzu v dvorani Heimatbund ob 14. uri. — V FraBlau-u v Ortsgrup-penheimu ob 16. uri. — V Windischlands-bergu pri Starowesky-ju ob 10. uri in v Stadldorfu ob 8. uri. — V Sallenburgu v Ortsgruppenheimu ob 14, uri V Kreisu Luttenberg: V Kleinsonntagu v dvorani Heimatbund ob 8.30 uri. V Kreisu Marburg-Land: V Egidiju v dvorani Dimnik ob 9.30 uri. — V Frauheimu v dvorani Heimatbund ob 19.30 uri. — V Win-dischfeistritzu v dvorani Sparkasse ob 8.30 tiri. — V Gonobitzu v dvorani Heimatbund ob 9.30 uri. — V Poltschachu v dvorani Heimatbund ob 14.30 uri. — V Windischgrazu v dvorani Heimatbund ob 9.30 uri. — V Wur- zu pri Martin-u ob 8.30 in pri Barbari ob 13.30 uri. V Kreisu Marburg-Stadt: V Leinbachu v hiši Gemeinschaftshaus ob 9.30 uri. — V Kötschu v Jugendheimu ob 14.30 uri. V Kreisu Pettau: V Leonhardu i. d. B. ob 8. uri. — V Pettau-u v dvorani Deutsches Haus ob 10.30 uri. — V Friedau-u ob 15. uri. ichönes OBST dorch Scfiädiings-beitäfitpfsiitg im Winter ? Spritzmittel für die Winter-und Vorblüfensprifzung der Obstbäume erhältlich bei Fa SCHWAB. APTOIAK, SCROSTERITSCH & CO., Pelfan, Adolf-Ulf icr-piüiz 289 kleiner Äsizeiger Realitäten und Geschäftsverkehr • Kleine Landwirtschaft zu pachten gesucht in Nähe von Eisenbahn in der Untersteiermark. Der Pachtzins wird mit Arbeitskräften vergütet. Zuschr. an die Verw. des Bl. unter »Landwirtschaft«. 127 Zu verkaufen Reben, Muskat und Muskat-Syl-vaner, zu verkaufen. Anfragen in der Verwaltung. 355-3 Zu kaufen gesucht Abfälle! Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le. Alteisen, Metall, Glasscherben. Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5. 4 OglfiŠfljfe ! An unsere Poslbezieher! Wenn de Postbote zu Ihnen kommt and d1e Bezcgsgebühi füi die ..Marbur-gei Zeitung einbebt bitten wti Sie. damit in dei Zustellung keine Unterbrechung eintritt die Zahlung nicht zu verweigern Die Bezugsgebfthr Isl immer lo vorau» zu bezahlen ..Marburger Zeitung' Vertrtebsahtellong In tiefer Trauer geben wir die schmerzliche Nachricht, daß uns unsere liebste Tochter, Schwester und Enkelin Emilie Mramor nach langer schwerer Krankheit am 6. Februar 1944 im Krankenhaus in Freiburg für immer verlassen hat. Wir haben unsere teure Tote am 10. Februar 1944 am Friedhof in Freiburg zur letzten Ruhe beigesetzt. In unseren Herzen wird sie weiterleben! 322 Halsbrücke, im März 1944. In tiefster Trauer: Simon und Emilie, Eltern; Simon, Bruder; Antonie, Großmutter; Anton, Julie Gnus, Tante und Patin. Wir geben die traurige Nachricht, dafl meine herzensgute Gattin, unsere Tochter, Schwester, Schwägerin und Tante, Frau VERGH1HB ROZMAN Ceb. LESER uns am Montag, den 13. März 1944 nach kurzem Leiden, im Alter von 25 Jahren, für immer verlassen hat. Das Begräbnis unserer lieben Toten fand Mittwoch, den 15. März 1944, um 10 Uhr, am Ortsfriedhofe statt. 351 Hochenegg, Ruperti ob. Tüffer, Sulzbach und Jostberg, den 16. März 1944. An tiefer Trauer: Wladimir Koznian, Gatte; Maria Leber, Mutter; Maria Gerne] geb. Leber, Angela, Adolf, Martin, Josef und Johann, Geschwister; Franz und Josefa Kozman, Schwiegereltern; Josef, Schwager, und alle übrigen Verwandten. Landwirtschaftsschule Anderburg, Kreis Cilli Andrei!:.tirg, den 11. März 1944. Bekanntmachung Es wird bekanntgegeben, daß an der Landwirtschaftsschule Anderburg ein Sommerlehrgang für ländl. Hauswirtschaft für Mädchen mit einem Mindestalter von 17 Jahren, theoretisch und praktisch von 15. April bis 15. Oktober 1944 abgehalten wird. Als Vorkenntnisse werden eine abgeschlossene Volks-Berufschulbildung und die erfolgreiche Ablegung der Hausarbeitsprüfung gefordert. Die Kosten des Sommerlehrganges betragen: Schulgeld RM 20.— (einmalig) und Verpflegskosten RM 35.— monatlich. Bei Bedürftigkeit werden Beihilfen gewährt. Bewerberinnen mögen . ihre diesbezüglichen Aufnahmsgesuche mit Vorlage des Lebenslaufes und der Schulzeugnisse bis spätestens 5. April 1. J. der Leitung der. Landwirtschaftsschule in Anderburg vorlegen. Gleichzeitig wird vom 15. April bis 15. Oktober 1944 ein Vorbereitungslehrgang für untersteirische Jungen und Mädchen, welche der deutschen Sprache nicht vollkommen mächtig sind, zur Erweiterung ihrer Kenntnisse abgehalten Dieser Lehrgang ist kostenlos. Mindestalter 16 Jahre. Den Schülern und Schülerinnen wird eine praktische landwirtschaftliche, beziehungsweise gartenbauliche Ausbildung und ein täglicher Unterricht in deutscher Sprache und in Rechnen, sowie nach Möglichkeit- ein fachlicher Anschauungsunterricht geboten Die erfolgreiche Absolvierung dieses Lehrganges berechtigt die Schüler und Schülerinnen zum Besuch einer landwirtschaftlichen Fachschule. Die Gesuche sind bis spätestens 5. April 1944 der Leitung der Landwirtschaftsschule Anderburg vorzulegen. Die Leitung der Landwirtschaftsschule 326 Anderburg. UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z A SClTE I /feu^islmif iiti seHet »s» heute auch nod» möglich! Es ist nur nötig, daft sich die Hausfrau etwas genauer überlegt, was sie auf den Tisd» bringen will und sie wird beispiel» weise manches Mal lieber van den zugeteilten Eiern ein oder zw«4 Stüde für später in QammM „zurücklegen", denn dann halte« sie lieh bessert t leder Uelr?cös- iiittrer soll das Herordnungs-und ümtsblatt des Chefs dei Zivilverwaltung in der Unter-stclermark esen Bezugs- preis monatlich RM 1.25. Be- stellungen sind an die Geschäftsstelle des Verordnung und Amtsblattes Marburg/Drau Badgasse 6 zu richten * Ameriškega generala pogrešajo. Ameriškega brigadnega generala David Gravesa, ki je poveljeval nekemu lovskemu brodovju letalstva, pogrešajo na italijanskem bojišču že od 8. februarja t. 1. * Nov predsednik italijanske Agencije Štefani. Iz Rima poročajo: Znani italijanski časnikar Luigi Barzini je bil imenovan predsednikom italijanske uradne agencije Štefani. Dosedanji komisarični ravnatelj Orazio Marcheselli je bil obenem imenovan ravnateljem. * Spremembe v italijanskem generalnem štabu. General Gambarra, dosedanji šef italijanskega generalnega štaba, je podal ostavko na svoj položaj. Njegovim naslednikom je bil imenovan general Archimede Bischi. * Uvedba cenzure v Bolgariji. Bolgarska vlada je izdala odredbo o uvedbi cenzure. V smislu te odredbe je potrebno za knjige, preden se vposta-vijo v knjižnice, dovoljenje ministrstva za pro-sveto. Cenzuri so podvrženi tudi gledališki komadi. Vlada zatrjuje, da je ta cenzura potrebna v interesu pobijanja protidržavnih stremljenj. * Strašen množinski umor v Parizu. Pariška policija je v preteklem tednu odkrila strahovit zločin. V ulici Lesueur se nahaja vila, ki jo je knez Coloredo-Man6feld dal v najem zdravniku dr Pe-tiotu. V ordinacijo imenovaneqa zdravnika je prišlo mnogo oseb, zlasti žen6k, ki se pa niso več vrnile. Izkazalo se je, da je dr. Petiot uraoril več kot 25 žensk. Trupla je po svojem zločiiu sežgal v peči za centralno kurjavo. Dr. Petiot je zbežal in ga oblasti še niso izsledile. Offene Stellen Lehrling wird zum sofortigen Eintritt für Gemischtwarenhandlung gesucht. Antr. unter »Trifail« an die Verw. des Blattes. 294-6 Altere, verläßliche Person wird für die Führung eines kleinen Haushaltes (alleinstehender Herr) und Betreuung einer Kuh aufgenommen .Markt Lorenzen am Bachern 163. 356-6 Funde - Verluste 100 RM Belohnung! Eine kleine Hündin mit Halsband und Leine, hellbrauner Rücken, weißliches Bauchfell, kurzhaarig, dünne Beine hört auf den Namen Picki, ist samt Leine aus dem Gasthaus Bartol in Brückel, Untersteiermark, am 21 Februar 1944 abhanden gekommen. Wer mir den Hund wieder bringt oder sichere Anhaltspunkte geben kann, bekommt 100 RM Belohnung. Alle Spesen werden beglichen. Zuschriften erbeten an F. Kurth, Brückel 28, Untersteiermark. 659-13 Wir geben die traurige Nachricht, daß unsere liebe Mutter, Großmutter, Schwester und Tante, FTau Theresie Praprotnik geb. Korenjak Lehrerin i. R. am Samstag, den 4. März 1944 uns nach schweren Leiden für immer verlassen hat. Das Begräbnis der teuren Toten war am Montag, den 6. März 1944 um 15 Uhr auf den Friedhofe in Ankenstein Ankenstein, Djenovii, Italien, Kragujevac, Kaisersberg, Ragosnitz, am 10. März 1944. 319 In tiefer Trauer: Helene, Danica, Cvetka, Nada, Töchter; Maria, Anton, Franz, Geschwister; Duschan, Vladko, Milko, Boris, Stanko Vera, Neffen und alle übrigen Verwandten. DER POLIZEIDIREKTOR IN MARBURG-DRAU ZI. II — 40.62/44. Kundmachung über die Erfassung der weiblichen Jugend für den Reichsarbeitsdienst in der Zeit vom 23. bis 30. März 1944. Auf Grund der Bekanntmachung über die Erfassung iür den Reichsarbeitsdienst in der Unterste;ermark vom 24. März 5 942 (V. u. A. Bl. Nr. 75, S. 533) verfüge ich die Erfassung der weiblichen Jugend des Jahrganges 1927 für den Reichsarbeitsdienst Erfaßt werden alle Reichsarbeitsdienstpflichtigen dieses Geburtsjahrganges, die am 23. März 1944 im Stad;kreis Mar-burg'Drau (Groß-Marburg) eine Wohnung, Wohnraum ode-Schlafstelle innehaben, ferner iene, die sich ohne festen Wohnsitz am Stichtag, d. i. der 23. März 1944 im Stadtkreis Mar-burg'Drau aufhalten, soweit sie nicht im Besitze eines Ausschließungsscheines sind. Erfaßt werden alle ledigen, verheirateten verwitweten, und geschiedenen Personen. Reichsarbeitsdienstpflichtig sind alle weiblichen deutschen Staatsangehörigen, sowie alle Staatsangehörigen auf Widerruf. ^ Schutzangehörige und Staatenlose kommen nicht in Betracht. Die genannten Reichsarbeitsdienstpflichtigen haben sich bei der Erfassungsstelle, Polizeidirektion Marburg Drau, Domplatz 18, Zimmer 14 an folgenden Tagen zu melden und zwar: Reichsarbeitsdienstpflichtige mit dem Anfangsbuchstaben des Familiennamens: Anfangsbuchstaben: Tage: A, B, C, D Donnerstag, 23. März 1944, 8—12 u. 14—17 E, F, G,H Freitag, 24. März 1944, 8—12 u. 14—17 I, J, K Montag, 27. März 1944, 8—12 u. 14—17 L, M, N, O ■ Dienstag, 28. März 1944, 8—12 u. 14—17 P, Qu, R, S Mittwoch, 29. März 1944, 8—12 u. 14—17 T, U, V, W, X, Y, Z Donnerstag, 30. März 1944, 8—12 u. 14—17 Ist eine Reichsarbeitsdienstpflichtige aus dem Stadtkreis Marburg/Drau vorübergehend abwesend oder am Erscheinen iz. B. wegen Krankheit) verhindert, so hat sie sich zunächst unter Angabe des Grundes nach Rückkehr oder Genesung unverzüglich persöhnlich bei der polizeilichen Erfassungsstelle zu melden. Zur Erfassung sind mitzubringen: a) Geburtsdokumente (Geburtsschein, Taufschein), b) Meldenachweis, c) Staatsangehörigkeitsausweis (Mitgliedskarte des Steiri-schen Heimatbundes oder Dienstausweis A der Deut sehen Jugend), Heimatschein, d) Arbeitsbuch, soweit vorhanden, e) Schulzeugnisse (auch Lehrverträge). Reichsarbeitdienstpflichtige, die ihrer Meldepflicht nicht oder nicht pünkliche Folge leisten oder bei der Erfassung un-nchtige Angaben machen, werden mit Geldstrafe oder mit Haft bestraf. Sie können außerdem zwangsweise vorgeführt werden. Marburg Drou, am 14. März 1944. Der Polizeidirektor: Dr. Wa 11 n er Suche landwirtschaftlichen Besitz zu kaufen. Anträge unter Pößnitz-Langen-tal an die M. Z. Marburg-Dr. 340-2 Obstpresse, 2,60 X3 m, Preßbaum, 50X600 cm, in gutem Zustande, komplett, um 1200,-RM zu verkaufen. Brunndorf, Pickererstr. 3, b. Ignaz Strauß. 338-3 Bei einer 6ehr Buten Schusterwerkstätte wird ein Lehrling sofort aufgenom men. Michael Lipej, Cilli, Bachernstraße 23. 344-6 Kaufmännischer Lehrjunge, gut im Rechnen, ■wird aufgenommen. Johann Jerman, Kaufmann, Hagau. Kreis Marburg. 336-6 Obst- u. Gemü-se-Dbernehmer, welcher d. Lastautos zu den Sammelstellen begleitet, womöglich Wein- ba-uschiiler, wird sofort von Großhandlung Anton Birgma-yer in Marburg-Drau, Tegett-hoffstraße 74, aufgenommen. 334-6 Verschiedenes Prothesen jeder Art — Ledei — Leichtmetall — Holz-orthopädi sehe Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe erzeugt und lieter1 das fühlende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten- und Sozialinstitute Marburg/Drau, Mellingerstr. 3. 14 Bandagen allei Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagisl Marburg/Drau. Herrengasse 5. BnfaüskOckcn (čistokrvni enodnevni piščanci), leichte und schwere Stei-rer (Altsteirer und Sulmta-ler) liefert an bäuerliche Betriebe des Kreises Pettau die Großverteilerfirma I. Reinhard, Reil au Bestellungen werden der Einfachheit halber bei allen Eiersammelstellen entgegengenommen. 328 Ünfaßbar und hart traf uns die traurige Nachricht daß unser geliebter Sohn, Bruder, Schwager und Hü ' Onkel HANS URSCHITSCH Grenadier im Alter von 22 Jahren am 8. Februar 1944 seiner schweren Verwundung in einem Reserve-Lazarett erlegen ist. Lieber Hans, schlaf sanft in fremder Erde, in unsern Herzen wirst du weiter leben. 353 Cilli, Arndorf, Klagenfurt, Finnland, am 14. März 1944. In tiefer Trauer denken an Dein fernes Grab: Anna Urschitsch, Mutter; Mathilde, Schwester; Josef, dz. bei Wehrmacht, Felix, Brüder; Ferdinand, Schwager; Gott-holde, Nichte, und alle übrigen Verwandten und Bekannten Kellerzimmer mit Sparherd u Möbel, ohne Wäsche, an ältere Bedienerin zu vergeben. Tauriskerstr. 44, Marburg-Drau. _335-7 Schneider und Pensionist wünschen heiraten. Unter »Unterland 44« an den ,Staj. Gospodar' Marburg-Drau. i ._342-12 Junger Herr v. 23 Jahren, berufstätig in Liebfrauen, wünscht Ehebekannt-«chaft mit Fräulein von 17 bis 28 Jahren. Lichtbild erwünscht. Zuschriften an die Verw. unter »Eheglück 140«. -_337-12 Schäferhund verlaufen, ab- | zuq-eben qegen sehr gute Be | lohnunq. Mar- burq/Drau, Goethestr. 11. Tür 108. 290-13 Hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber, guter Sohn und Bruder JOSEF HARTMANN Grenada» am 12. Januar 1944 bei den schweren Kämpfen im Süden der Ostfront, im Alter von 25 Jahren gefallen ist. Wer unseren lieben Pepi gekannt, weiß, was wir verloren haben und fühlt unseren Schmerz. 354 Wir werden Dich nie vergessen I Fresen, Remschnig, den 13. März 1944. In tiefer Trauer denken an Dein fernes Grab: Johann Hartmann, Vater; Edmund, Anton, Johann, Brüder; Maria und Rosalie, Schwestern, und alle übrigen Verwandten. #Hart und schwer, und für uns noch unfaßbar traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder FRANZ KRAINZ Grenadier im Alter von 18 Jahren am 25. Februar 1944 an der Ostfront bei den schweren Abwehrkämpfen gefallen ist. Ruhe sanft in fremder Erde! 348 Mallenberg, am 13. März 1944. In tiefer Trauer: Dominik und Aloisia Krainz, Eltern; Maria, dz. in Sterntal, Schwester; Gottfried und Daniel, Brüder; Josef Tscha-pla, Onkel, und alle übrigen Verwandten. THEODOR GÖTZ Dentist, Fried.au hat ab 24. März wieder normale Sprech stunden üJSLii Franz Supanetz gibt als ältester Bruder tieferschüt-m&M tert die Nachricht, daß sein liebster, unvergeß-ÜL licher Bruder JOSEF SUPANETZ Gefreiter in einem Panzergrenadierregiment im blühenden Alter von 24 Jahren, am 10. Januar 1944, an der mittleren Ostfront für Führer und Vaterland den Heldentod erlitt. 346 Lieber Josef, in unseren Herzen wirst Du unvergessen sein. Marburg-Drau, Zellnitz, den 1. März 1944. In tiefster Trauer: Maria und Johann Supanetz, Eltern; Karl, Hans, Friedrich, Gustl, Toni, Mimi und Ludmilla, Geschwister; Maltschi Supanetz, Schwägerin; Maltschi und Franzi, Nichten, und alle übrigen Verwandten. Anstatt eines fröhlichen Wiedersehens traf uns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn und Bruder DOMINIK HOLZ Gefreiter in seinem 19. Lebensjahre am 25. Dezember 1943 an der Ostfront gefallen ist. Lieber Dominik, Du wirst in unseren Herzen weiterleben! 349 Hirschendorf, Täubling, den 7. März 1944. An tiefer Trauer: Franz und Josefa Holz, Eltern; Antonie und Josefine, Schwestern; Vinzenz, Bruder, und alle übrigen Verwandten. # Anstatt eines Wiedersehens traf uns die unfaßbare Nachricht, daß unser lieber, herzensguter Sohn, Bruder und treuer Freund ROMAN FISCHER Soldat in seinem 19. Lebensjahre am 24. Januar 1944 an der Ostfront gefallen ist. Lieber Roman, bei Deinen Lieben bleibst Du unvergeßlich! 350 Krottendorf, Pöltschach, Marburg-Dr., am 13. März 1944. In tiefster Trauer: Valentin Fischer, Vater; August, dz, im Felde, Valentin und Vinzenz, Brüder-, Maria, Helena und Vida, Schwestern, und alle übrigen Verwandten. Schwar. Dackelhund ist entlaufen, hört auf d. Namen »Maxi«. Abzuqeben gegen 100 RM Belohnung an Johann Schunko-witsch, Mons-berq b. Pettau 263-t3 Das Verlegen, Abziehen, Einlassen und Aufbürsten neuer und alter Parkettböden übernehmen ZU Soli- I I den Preisen Jo-hann Purqay's Erben, Parket-tenleqerei, Mar-burq-Drau, Berq-gasse 7. 331-14 Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder IGNAZ WIDO WITSCH Panzer-Grenadier im 20. Lebensjahre an der Südfront gefallen ist Maiberg 45, Treun, den 10. März 1944. Anton und Rosalie Widowitsch, Eltern ; Johann, Rudolf, Vinzenz, Justine und Theresie, Geschwister. 323 Tausche Rundfunkempfänger Telefunken, 5 Röhren, zweiteilig, schöne Bauart, auf Wechselstrom, geqen Rund-funkempfänqer auf Gleichstrom oder Batterie. Zuschr. an P. Matjasöh, Wuchern a. d. Drau. _332-14 Tausche Motorrad, 80 ccm. tadellos. für Pferd oder Einspän-nerwaqen. Wu-qa Franz. Thesen. Luisenqas-se 7 333-14 Tausche eleqan-ten, tiefen Korbkinde rwaqen fohne Räder) für gut erhaltenen Wintermantel, ev. Pelzmantel qeqen Aufzah-lunq. Anschr. 1. d. M. Z.. Mar-burq-Dr. 339-14 Neustricken u. Strickreparaturen übernimmt Maschinenstrik-kerei Hartmann, Marburq - Drau, Hindenburqstra-ße 1 341-14 Wintermantel, braun, 60,- RM. tausche für qute Nähmaschine. Turin, Cilli, Gra-feiqasse Nr. 13 Wertausqleich. 345-14 Tausche eine Dreschmaschine, 2 Pferdekummete und 1 Vorwaqen ge-gen ein qutes Pferd. Andreas Lewak, Rann-Save 7 343-14 ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich! Unsagbar hart und schwer traf uns ganz unerwartet die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn, guter Bruder JOHANN WODISCHEK Grenadier im blühenden Alter von 22 Jahren, für die Zukunft Großdeutschlands im Osten am 26. Dezember 1943 gefallen ist. Lieber Johann, Deine Felder und Wälder trauern um Dich, denn nimmermehr wird Dein Blick sie liebevoll umfassen. 327 Georgen ob Obertal, den 10. März 1944. In tiefster Trauer: Michael und Antonia Wodlschek, Eltern; Franz, Maria, Franziska, Antonia, Bruder und Schwestern und alle übrigen Verwandten. Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, ¡N*Nf daß unser innigstgeliebter Gatte. Vater und ^SL Schwiegersohn FERDINAND ZAFF Obergrenadier am 3. Februar 1944 im 28. Lebensjahre, sein hoffnungsvolles junges Leben in treuer Pflichterfüllung im heldischen Einsatz, getreu seinem Fahneneide für Führer, Volk und Vater land an der Ostfront gelassen hat. Lieber Ferdinand, wenn Du auch noch so ferne der Heimat, doch in den Herzen der Deinen lebst Du weiter. Marburg, Thesen, Benedikten, im März 1944. In tiefer Trauer: 325 Antonia Zaft, Gattini Waldemar, Sohn; Franz, Bruder) An. tonia Senekowitsch, Schwiegermutter, sowie alle übrigen Verwandten. In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder LUDWIG SADRAWETZ Gefreiter .nie mehr zu uns zurückkehren wird. Im Alter von 20 Jahren fand er am 29. Januar 1944 im Süden für das geliebte Heimatland den Heldentod.. Kerschbach, Oberradkersburg, Kapelen und Marburg, den 6. März 1944. In tiefer TraueT denken an Dein fernes stilles Grab: Franz und Anzelie, Eltern; Friedrich,Franz, Vinzenz, Johann, Brüder; Miml, Schwester; Familien Slawitsch, Stanek und alle Verwandten. 352 Unfaßbar und hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Bruder, Schwager und Onkel FERDINAND SIRK Grenadier im blühenden Alter von 24 Jahren am 4. Februar 1944 an der Ostfront den Heldentod fand. Wer unseren lieben Ferdinand gekannt hat, weiß, was wir verloren haben 347 Ledein, St. Anna am Krichenberg, den 11. März 1944. In tiefer Trauer denken an Dein fernes Grab: Johann Sirk, Bruder; Ludmilla, Schwester; Johann Kögl, Schwager,- Alois Grager, Bruder; Ottilie, Schwägerin, und . alle übrigen Verwandten und Bekannten. Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser Sohn, Bruder und Schwager JOSEF JUWAN Panzergrenadier am 24. Februar 1944 im 21. Lebensjahre an der Ostfront für seinen Führer und sein Vaterland den Heldentod gefunden hat Er ruht auf einem Heldenfriedhofe. Lieber Josef, wir werden Dich nie vergessen, Du wirst in unseren Herzen immer weiterleben. 320 Petersberg über Tilffer, am 8. März 1944. Johann und Agnes Juwan, Eltern; Johann und Franz, Brüder; Theresia verh. Besgouschek, Franziska, Agnes, Maria und Justine, Schwestern; Martin Besgouschek, Schwager und die übrigen Verwandten Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder und Onkel JOSEF SCHISCHEK Grenadier am 21. Dezember 1943 im Alter von 23 Jahren sein hoffnungsvolles Leben an der Ostfront opferte und uns für immer verlassen hat. ' 321 Triebein, Tronkau, Negau, den 8. März 1944. In tiefster Trauer gedenken deiner letzten Ruhestätte: Jakob und Elisabeth Schischek, Eltern; Franz, Johann und Stanislaus, Brüder; Neffen, Anverwandten und Freunde tiÜlLä» In unfaßbarem Schmerze geben wir die traurige ¡MäPil Nachricht, daß unser innigstgeliebter, herzensguter, braver Sohn und Bruder STANISLAUS OSMETZ Gefreiter am 10. Januar 1944 im blühenden Alter von 19)4 Jahren im Südteil der Ostfront den Heldentod gefunden hat. Lieber Sohn, ruhe sanft in fremder Erdel Iii Kaisersberg, Luttenberg, "rSeüau, den 9. März 1944 In tiefer Trauer denken an Dein fernes Grab: Stanislaus und Veronika Osmetz, Eltern; Franz, Josef, Wil heim, Wladimir, Anton, Brüder; Maria. Elisabeth, Schwestern. und alle übrigen Verwandten.