V okviru zadane tematike bomo vpogle- dali v izvor, poreklo in medsebojna razmerja posameznih podnaslovov in na koncu sku- šali na podlagi vseh posamiènosti, kot so slo- venske postne pesmi, Tolminski ro`ar - kot ena najbolj znaèilnih tovrstnih slovenskih ljudskih pesmi na podroèju Tolmina, ne- daleè od rojstnega kraja oèeta Romualda/ Lovrenca Marušièa ali tudi Romualda Štan- dreškega (rojen je bil namreè v Štandre`u– S. Andrea na Goriškem, danes onstran slo- vensko-italijanske meje pri Gorici in Novi Gorici), Škofjeloški pasijon (ŠP), glasba ŠP, rokopis in prve uprizoritve ŠP, glasbeni do- datki Josipa Èerina, zadnje uprizoritve ŠP v l. 1939, 1932–34 in 1936, nova glasba ŠP 1999–2000, nova glasba za dvoje “novih” po- stavitev ŠP v l. 2000–2002, zaokro`iti pred- stavljeno tetralogijo ŠP1.   * *  Postni èas, ki traja od pepelniène srede do zaèetka maše Gospodove zadnje veèerje na ve- liki èetrtek zveèer, se zaèenja s pomenljivim obredom pepeljenja, ki ga spremljajo resne besede: “Spokorite se in verujte evangeliju!” ali: “Pomni èlovek, da si prah in da se v prah po- vrneš!”. Bogoslu`je postnega èasa pripravlja na obhajanje velikonoène skrivnosti tako ka- tehumene kakor vernike. V tem èasu hoèe preusmeriti našega duha k nadnaravnim, du- hovnim vrednotam. To je èas milosti in re- šitve. Postni èas ni toliko èas zaviranja in ome- jevanja `ivljenja, kot èas poglobljene `ivljenj- skosti, ko hoèemo bolj prisluhniti in se bolj prepustiti spodbudam Svetega Duha, bolj od- govorno in zavzeto sodelovati z Bo`jo milost- jo. Pokora in kršèansko `ivljenje sta tesno po- vezana med seboj. To nam postane bolj ra- zumljivo, èe se le spomnimo, da nam je Kri- stus zaslu`il nadnaravno `ivljenje s svojim trp- ljenjem, smrtjo in povelièanjem. Kristus v evangeliju zelo jasno pove: “Ako hoèe kdo priti za menoj, naj se sam sebi odpove in vzame svoj kri` ter hodi za menoj” (Mt 16,24). Prav tako nas Kristus tudi resno vabi: “Vstopite skozi ozka vrata, zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki dr`i v pogubo, in mnogo jih je, ki po njej v pogubo hodijo. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki dr`i v veèno `ivljenje, in malo jih je, ki jo najdejo” (Mt 7,13–14). S pokoro posta- jamo podobni Kristusu. To pa je smisel in namen vsega kršèanskega prizadevanja, vsak- danje kršèanske askeze in umiranja samemu sebi. V postnem èasu se zato s še veèjo vne- mo pokorimo, to pa je po svojem bistvu spreobrnitev, obrat èloveka od nièevosti k Bogu. Prav zaradi tega je pokora nekaj nepri- jetnega, boleèega, a obenem nekaj tako lepega, plodovitega in veselega, ker je to pot do `iv- ljenja v skupnosti z Bogom, pot do veèje in popolnejše ljubezni. Pokora mora biti najprej notranja. V globini svojega bitja se moramo odtrgati od neurejenih navezanosti in se us- meriti k Bogu. Brez tega notranjega razpo- lo`enja je vsa zunanja pokora le hinavšèina in svetohlinstvo. Zato v postnem èasu pogosto -  E#<7# B ,    E    3@ B     ,    $<  # prosimo, da bi spokorna dela “nadaljevali z iskrenim srcem in nas bodo duhovno preno- vila” (bogoslu`je v petek po pepelnici). Se- veda pa je potrebna tudi zunanja pokora, saj navaja naše telo, da se pokorava duhu. Pri po- glabljanju v Kristusovo odrešenjsko delo in ustvarjanju spokornega duha v naših srcih ima v bogoslu`ju veliko poslanstvo tudi glasba. Njena izrazna moè je velikokrat moènejša in njeno sporoèilo sega globlje v èloveško srce in deluje v njem kakor pa beseda. Zato ima glasba v postnem èasu s svojo poglobljeno re- snostjo pomembno vlogo v bogoslu`ju. Us- tvarja pravo duhovno ozraèje in spokornega duha v naših srcih, nas notranje pripravlja in uglašuje, da bolj zavzeto sprejemamo bo`jo besedo in se po njej prenavljamo. Petje oziroma glasba sploh je bilo v vseh èasih poseben naèin izra`anja religioznosti. Ljudje so vedno èutili in priznavali, da ima petje neko dinamiko, religiozno moè, to je sposobnost èlovekovega notranjega povezo- vanja z bo`anstvom. Èutili so, da je petje po- seben izraz skupne molitve. Zato je narav- no, da je dobilo petje toliko prostora v ver- skih obredih in kultih. Popolnoma logièno in razumljivo je, da je petje zaradi izredne izrazne sposobnosti in komunikativnosti do- bilo tako pomembno mesto in vlogo v krš- èanskem bogoslu`ju. Da je bila zavest o od- liènosti in pomembnosti petja v bogoslu`- ju in kršèanskem `ivljenju vedno `iva, nam dokazuje bogata glasbena literatura skozi vso zgodovino do danes. Zato smo tudi Slovenci vedno skrbno gojili ljudsko petje. O tem nas preprièajo `e samo nekatera dejstva naše pre- teklosti: od konca 9. stoletja s salzburško si- nodo, ki je zahtevala, naj duhovniki skrbi- jo za dostojno ljudsko petje pri bogoslu`ju, prek Primo`a Trubarja, ki se je še posebej zav- zemal za ljudsko petje in v pesmarici l. 1567 v predgovoru tako lepo povedal, kakšno vlo- go ima petje v verskem `ivljenju. Petje, èe ga pravilno in pobo`no izvajamo, nagiba èlo- veško srce k pobo`nosti in k pravemu notra- njemu veselju: ljudje postanejo bolj pobo`ni in zbrani za molitev, za poslušanje bo`je be- sede in prejem zakramentov. Velike zasluge za (slovensko) cerkveno glasbo imajo škof- je Toma` Hren, Anton Martin Slomšek in Anton Jegliè, pa Cerkveni glasbenik (1878– 1945; ponovno po 1976), od skladateljev pa še posebej Franc Kimovec in Stanko Premrl. Gotovo pa bi bilo vse to navdušenje za cerk- veno glasbo in priporoèanje ljudskega pet- ja neuspešno, èe ne bi imeli Slovenci precejš- njega števila skladateljev, ki jim je duša res kršèansko in slovensko zapela, kajti petje us- tvarja prazniènost, bogoslu`ni zbor, petje nas globlje uvaja v skrivnost odrešenja itd. V cerk- veni glasbi, pa naj si bo to ljudska ali umetna, in njenem petju poznamo vokalne in vokal- no-inštrumentalne skladbe s svetopisemskim, liturgiènim ali drugim religioznim besedi- lom, pa tudi povsem inštrumentalno cerk- veno, orgelsko glasbo. Pri vokalnih in vokal- no-inštrumentalnih delih loèimo liturgiène (pesmi v ordinariju in propriju katoliške ma- še, veèernice, pasijone, litanije idr.), parali- turgièno glasbo (adventne, bo`iène, postne in velikonoène pesmi) in neliturgiène (kan- tate, oratoriji idr.). Prva slovenska zapisa- na in s tem ohranjena (ljudska) cerkvena pe- sem po latinskih in nemških predlogah je ohranjena kitica velikonoène pesmi v Stiš- kem rokopisu iz 15. stoletja (ok. 1428). Med najpopularnejše slovenske postne ljudske (cerkvene) pesmi sodijo naslovi: Daj mi Je- zus, da `alujem (Bla` Potoènik), Mati `alost- na je stala (iz Ambrusa; harm. Franc Kimo- vec) in Oljsko goro tiha noè pokriva (idrijska; Anton Namre; harm. Franc Kimovec). Na Slovenskem pa so pogosto izvajane tudi umetne pesmi (po abecedi naslovov z avtorji besedil in glasbe): Duša, le pojdi z mano (harm. Franc Kimovec), Gospod, Gospod (bes. Jo`a Vovk; Matija Tomc), Kraljevo zna- menje (Andrej Vavken), Kri` na gori se po- -        stavi (harm. Janez Gašpariè), O, premisli, èlo- vek grešni (harm. Matija Tomc), Slava ti (sprevod na cvetno nedeljo; Lojze Mav), Ve- èerja zadnja (Josip Leviènik in Franc Kimo- vec) idr. ali kar deset pesmi v harmonizacijah sedmih avtorjev. Iz repertoarja slovenskih postnih cerkvenih pesmi pa se jim vse do dandanes pridru`ujejo tudi umetne: Ah, kako te vidim (bes. Peter Hicinger; Andrej Vav- ken), Angelski zbori (bes. Luka Dolinar; Josip Pavèiè), Gledam te, Zvelièar mili (bes. Filip Terèelj; Lojze Mav), Kaj sem ti storil (litur- gièno besedilo; Anton Foerster in Vinko Vo- dopivec), Kalvarija (bes. Gregor Mali; Lojze Mav), Kraljevo znam’nje (bes. Anton Martin Slomšek; Andrej Vavken), Kristijani, post- ni èas (bes. Bla` Potoènik; Gregor Rihar), Mati `alostna je stala (liturgièno besedilo; Angelik Hribar), Med oljkami (bes. Gregor Mali; Martin `eleznik), Milo Jezus prosi (bes. Jakob Burja; Angelik Hribar), Na kri`u, na Kalvariji (bes. Gregor Mali; Martin `elez- nik), Na Oljski gori (bes. Gregor Mali; Lojze Mav), Na sveto goro Golgoto (Maks Strm- ènik), Nesreèno ljudstvo judovsko (bes. Filip Terèelj; Martin `eleznik), Oèitanja (Lojze Mav), Oh, kako te vidim (bes. Peter Hicin- ger; Angelik Hribar), O Mati boleèine (litur- gièno besedilo; Anton Foerster), O, vsi, ki mimo greste (bes. Bla` Potoènik; Janez Tra- ven), Pesem `alostno poje o duša moja (pater Hugolin Sattner), Pod oljkami (bes. Eliza- beta Krem`ar; Vinko Vodopivec), Pojdi na Golgoto (bes. Gregor Mali; Martin `eleznik), Pred tvoj kri`, o Jezus mili (Angelik Hribar), Strašno trpiš (bes. Filip Terèelj; Matija Tomc), Tam na vrtu Oljske gore (bes. Venec cerkvenih pesmi, št. 86; Leopold Cvek in An- ton Jobst), Trnjev venec (bes. Filip Terèelj; Matija Tomc), Veèerja zadnja (bes. Andrej Praprotnik; Josip Leviènik), Zdi se mi, da vi- dim mesto (Maks Strmènik), Zemlja in nebo `aluje (Lojze Mav in pater Hugolin Sattner) idr., ali spet 28 pesmi-zborov 15 avtorjev. Postni èas je uvedla Cerkev v spomin na Jezusovo štiridesetdnevno bivanje v pušèa- vi, preden je zaèel javno nastopati. V post- nem èasu naj bi verniki odvrgli grešnost in se notranje prerodili. Èlovek naj se ne (s)po- kori samo z zdr`nostjo v jedi in pijaèi in dru- gih dobrotah, ampak naj radovoljno sprej- me nase vsakovrstne te`ave, ki jih pošilja Bog. Kakor je Jezus trpel in umrl na kri`u, da bi odrešil svet, tako naj tudi èlovek vdano trpi ne samo za svoje grehe, ampak tudi za gre- he drugih. Na Slovenskem je bila še iz sred- njega veka `iva tradicija uprizarjanja pasijon- skih iger, v katerih so gledalci do`ivljali Je- zusovo trpljenje. Še v 19. stoletju so bile v na- vadi spokorne procesije in pobo`nosti kri- `evega pota. Številne postne pesmi pa so z mislijo na Jezusovo trpljenje in smrt poglab- ljale v vernikih spokornega duha.    Tolminski ro`ar je samo ena od “lokal- nih,” starosvetnih postnih pesmi in kot `e na- slov pove, tesno povezana, nastala in še dan- danes ohranjena v Tolminu, manjšem kra- ju – 45 km oddaljenem od (Nove) Gorice – prav v tistem severozahodnem koncu Slove- nije, kjer je zaèel in konèal svoje `ivljenje in kariero kapucin o. Romuald (1676–1748), av- tor prvega v celoti napisanega in izvedene- ga dramaturškega besedila Škofjeloškega pa- sijona (ŠP; 1721). Ka`ejo se celo doloèene (zu- najglasbene) povezave med Škofjo Loko in Tolminom. Gre za neke vrste sekundarne umetnostnozgodovinske paralele, ki jih lahko uzremo tako v sami omembi kraja Tolmin l. 1063 (Škofja Loka: 973!), ki so se ga v 14. stoletju polastili goriški grofje. Te vzpored- nice je iskati tudi v figuralnih sklepnikih upo- dobitve sv. Urha in sv. Martina v kranjsko- škofjeloški skupini kamnoseškega okrasa prezbiterija kot najkvalitetnejšem tovrstnem spomeniku v slovenski arhitekturni plastiki v 10. stol. v podru`ni cerkvi sv. Urha na po- -   # kopališèu pod mestom Tolminom. Tamkajš- nje fragmentarno ohranjene freske v ladji so- dijo v prvo polovico 13. stoletja, oltarni del pa je bil poslikan po shemi kranjskega prez- biterija l. 1472 v slogu severnjaškega pozno- gotskega realizma. Za sam Tolmin so zna- èilne še mnoge druge kulturnozgodovinske posebnosti z bogato arheološko, zgodovin- sko, umetnostnozgodovinsko in tudi etno- loško dedišèino. Tam stoji tudi `upnijska cer- kev sv. Marije Vnebovzete, ki je zgodovin- sko najmanj tako stara kot sam Tolmin, da- našnja cerkev pa je bila sezidana med leti 1682 in 1685, pred tem pa je bila na tem mestu ro- marska cerkev Matere bo`je iz 15. stol. In prav iz te cerkve izhaja èustveno uglasbena mo- litev na veliki teden (na veliki èetrtek in pe- tek), ro`ar, starosvetna ljudska pobo`nost. Beseda izhaja iz latinske besede rosarium in pomeni ro`ni grm (poznamo kot ro`ni ve- nec, tj. molitev iz oèenašev in zdravamarij in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega `iv- ljenja). Molitev je nastala v srednjem veku, v 13. stol., èetudi so bile med redovniki mo- litve zdravamarij znane `e prej. V veèini slo- venskih pokrajin uporabljajo za molitev ro`- nega venca ali molka poimenovanje ro`en- kranc. Le na zahodu slovenskega etniènega ozemlja se je obdr`alo poimenovanje ro`ar. Ta beseda pa ima v Tolminu še poseben po- men, saj ro`ar oznaèuje petje litanij `alost- ne Matere bo`je, pre`itek srednjeveške ljud- ske pobo`nosti. Tolminski ro`ar pa ne opi- suje samo sedmero `alosti, saj to ni zgolj pe- sem Marija sedem `alosti, temveè so to litanije `alostne Matere bo`je, pri katerih so Mari- -        jine trpke duševne boleèine natanèneje opi- sane. Kdaj so se pojavile na Tolminskem, ni znano (na Slovenskem datirajo v èas srednje- ga veka, med 14. in 15. stol.). Tolminski ro`ar v celoti pojejo tako, da duhovnik skozi peto (solistièno) besedo opi- suje `ivljenje Marije ob Kristusu, ljudstvo pa ob vsakem navedku odpeva prošnjo. Verjetno so v preteklosti še marsikje po slovenskih cerkvah peli in molili tovrstne li- tanije2, vendar so se zaradi novih èustev in ker niso bile zapovedane v rednem cerkve- nem obredju stare ljudske pobo`nosti le red- ko kje obdr`ale, kot npr. v današnji tolminski `. c. sv. Marije Vnebovzete, ki je dandanes bolj `upnijska kot pa romarska cerkev. Pred Marijino podobo se zbirajo Tolminci, tisti, ki vedo, da je bila tu stara bo`ja pot, pa tudi drugi, ki tega ne vedo. Zanje je simbol stal- nega bo`jega varstva in pomoèi. Tolminski ro`ar pomeni eno redkih ohranjenih srednje- veških ljudskih pobo`nosti, ki je verjetno pre- cej nespremenjena pre`ivela do dandanašnjih dni, tudi zaradi vsakoletnega obrednega ob- navljanja in ustnega izroèila “iz roda v rod,” ki ne sme biti spremenjeno, saj drugaèe iz- gubi svoj pomen. Predvelikonoèni èas je ved- no spremljalo globoko obèutenje èloveka, tudi slovenskega in tolminskega, ko se je pri- pravljal na najveèji praznik cerkvenega leta, na veliko noè. S tem je na svoj naèin izrazil èustva, ki so spremljala priprave na veliki dan. Še posebno zadnje dni pred veliko noèjo je èlovek `e v preteklosti premišljeval in mo- lil, posebno poglobljeno od velikega èetrt- ka do velike noèi, ko celo zvonovi utihnejo. Èlovek je vedno soèustvoval s trpeèim Kri- stusom in z duhovnim muèeništvom njegove matere Marije, ki na Slovenskem v duhov- nem `ivljenju zavzema poseben prostor. Tako je bilo od srednjega veka do danes, saj so se prav na ta naèin ohranile te srednjeveške li- tanije, vsako leto znova, ko ob obujanju in podo`ivljanju trpljenja Matere bo`je tudi Tolminci na povsem samosvoj in v sloven- skem merilu še vedno edinstveni naèin pri- sluhnejo srcu. Od tod do pasijona, tj. do umetniške upodobitve Kristusovega trpljenja in ŠP ni bilo veè daleè. .( - $ F-  - $G H   E  Lovrenc Marušiè s samostanskim (kapu- cinskim) imenom oèe Romuald, prireditelj znamenite škofjeloške pasijonske procesije (Škofja Loka, 1721), je bil rojen 9. avgusta 1676 v Štandre`u/S. Andrea pri Gorici (danes Italija), umrl pa je 22. aprila 1748 v Gorici (danes Italija). Štandre` je bil nekdaj samo- stojno slovensko kmeèko naselje na severo- zahodnem robu veèinoma pozidane goriške ravni. Danes pa je to del mesta Gorica z nekaj manj kot dva tisoè prebivalci, ki je z Gori- co povezan s cestami in `eleznico. Kraj je bil prviè omenjen davnega l. 1339 in bil samo- stojen vse do l. 1927. Med 1. svetovno voj- no je bil skoraj popolnoma porušen, med bombardiranjem v 2. svetovni vojni pa poš- kodovan. Ko so ulice l. 1935 poimenovali po zaslu`nih Slovencih, med njimi ni bilo Lo- vrenca Marušièa. @. c. sv. Andreja je ena naj- veèjih na Goriškem in je danes `e tretja po vrsti. Prva od teh je bila zgrajena leta 1663, drugo je 1901 projektiral graški arhitekt H. Pascher in je bila v celoti unièena med 1. sve- tovno vojno, zdajšnjo pa so sezidali 1923. V l. 1963–64 je Tone Kralj cerkev dekorativno poslikal in opremil s slikami (na lesonitu). Iz baroène cerkve so delno ohranjeni veliki in (oba) stranska oltarja iz veèbarvnega mar- morja, verjetno iz Paccassijevega kroga. Kapucini so imeli od 1591 sredi polja med Gorico in Štandre`em samostan in so bili med ljudmi zelo priljubljeni (kot najm- lajša veja reda manjših bratov Franèiška Asiškega so bili ustanovljeni l. 1525 zaradi razliènega gledanja na zahtevo uboštva zno- traj reda, kot samostojni red pa ga je l. 1528 -    # potrdil pape` Klemen VII. @e pred 1536 so sloveli kot pridigarji in spovedniki, bili pa so tudi ljudski misijonarji.). Med kugo 1682 so na Goriškem odprli lazaret in skrbeli za oku`ene (dva izmed patrov sta se oku`ila in umrla). Lovrenèevemu oèetu je bilo ime Andrej, materi pa Uršula (Marušiè: tudi Marusiè, Marusig). Lovrenc je l. 1699 stopil med go- riške kapucine in opravil novinciat v Celju, 13. marca 1700 se je `e slovesno zaobljubil, ko mu še ni bilo 24 let. Postal je pridigar šta- jerske kapucinske province, kamor je spadal tudi goriški samostan. Vsaj leta 1720 je bil v Škofji Loki, ker so tamkajšnji kapucini tega leta dobili dovoljenje, da smejo oskrbeti in voditi spokorniško procesijo, kakršne so dot- lej `e vodili kapucini v Ljubljani (od ok. 1610 dalje) in Novem mestu na veliki petek. Vse od 17. stoletja so bili namreè kapucini naj- številènejša redovna skupnost na Slovenskem, najveèji razcvet pa so na Slovenskem dose- gli v 18. stol. Spokorne procesije na veliki pe- tek, ki so jih prirejali kapucini v Ljubljani in Novem mestu, so bile v nemškem jeziku, škofjeloško pa je o. Romuald priredil v slo- venšèini; sam ali s pomoèjo Tolminca o. Aga- tangela (?). Ker so v besedilu posebnosti (škofje)loškega in kraškega nareèja, vprašanje omenjenega Romualdovega pomoènika še vedno ni razrešeno, morda pa je bilo bese- dilo prav nalašè prilagojeno preprostemu predstavljalcu. Besedilo ŠP se je ohranilo v avtorjevem rokopisu (v Škofji Loki) z naslo- vom Instructio pro processione Locopolitana in die paracseues Domini v lièno vezani knji`ici (286 x 198 mm) na 51 listih, od teh 8 praz- nih, ki sta jih oèitno napisali dve roki. O. Ro- muald je nato deloval v Gorici, kjer je v 72- em letu tudi umrl. Iz prvih, latinskih strani izvemo, da se je procesija zaèela l. 1721 na prošnji namestnika bri`inskega škofa barona Eckerja, ki je bil is- toèasno predstojnik bratovšèine (svetega) Reš- njega telesa. Tu so tudi doloèila, da prireja in plaèuje procesijo ta bratovšèina, kapucini pa dajo re`iserja (magister processionis) ter jo organizirajo in uprizarjajo. Sledi tekst, ki ob- sega dramatiène podobe, “figure”, z veè kot 1000 verzi, z napotki za posamezne skupine, ki so se pomikale peš ali na konjih, ali jih je na veèjih ali manjših odrih nosilo doloèeno število mo`. Vsaki podobi ali simbolu sledi spremljava angelov, ki podobno kakor ne- koè antièni zbor obnavljajo in poglabljajo spokorno misel: Raj in padec prvih staršev. Na zaèetku procesije stopa vodnik v rdeèi ha- lji, v rokah ima palico z zvezdo; za njim jaha na belem konju Smrt in ropoèe z bobnom, nato gre zastavonoša v èrni halji ter nosi v roki veliko èrno zastavo; kasneje so tej figuri dodali še Pekel. Sledijo podobe: Paradi` s sprevodom Adamovih otrok; sprevod šestih cehovskih bratovšèin: kovaèi, lonèarji in zi- darji, èevljarji, peki, mesarji, krojaèi; Smrt na belem konju in s smrtno konjenico, za njo vsi stanovi od pape`a do kaplana, v drugi pro- cesiji posvetni ljudje od cesarja do beraèa – nekaj podobnega, kot je na freski v Hrastov- ljah; Zadnja veèerja; Samson, Krvavi pot; Bi- èanje; Kronanje; sv. Hieronim; Ecce homo; Kri- stus na kri`u; Mati sedem `alosti; Skrinja za- veze; Gospodov grob. Prviè so ŠP uprizorili na veliki petek, 11. aprila 1721, ob veliki udele`bi ljudstva, po- navljali pa so ga tudi naslednja leta. L. 1734 so mu dodali podobo Pekla in v tej obliki se je morda ohranila do druge polovice 18. stol., do prepovedi Marije Terezije. Posebej je be- sedilu ŠP dodan seznam oblek in orodja ter seznam vasi okoli Škofje Loke, ki so prika- zovale posamezne prizore (npr. Reteèe in Go- renja vas: Paradi`, Suha in Trata: Kristus na kri`u itd.). Kot je ŠP ocenil eden slovenskih uglednih literarnih in gledaliških kritikov, literarni zgodovinar in urednik dr. France Koblar (1889–1975), gre za pouèni in spod- budni namen besedila: -        “... V pouènem namenu odkriva zgodovi- no èlovekovega greha in njegove posledice, v spodbudnem pa spremlja Kristusovo trpljenje in odrešenje, v vsem pa obuja vest lahkomisel- nemu grešniku in ga opominja k pokori. Sred- njeveške laudes, triumfi in pasijon so se tukaj zlili v mogoèen spokorniški spektakel, kjer se komaj še èutijo gotske in renesanène prvine, paè pa nad njimi gospodujeta baroèni patos in ob- èutje tedanjih romarskih kri`evih potov ...” ŠP je kot besedilo in procesija pomem- bno kot pisana prièa o razvoju slovenske gle- dališke umetnosti, èetudi z glasbenega vidika pasijonske igre in procesije niso imele veè- jega umetniškega pomena. Kajti glede na gra- divo smemo sklepati, da je v inštrumental- nem muziciranju, kolikor je bilo le-to aktual- no v okviru pasijonskih iger in procesij, pre- vladoval posvetni ton. Èeprav o glasbenem dele`u v ŠP govori tudi Romualdov naèrt oz. navodila za izvedbo, med “ ... razen tremi tamburisti in enega piskaèa ...” ne moremo natanèno sklepati, koliko je bilo v tej prvi ver- ziji, “premieri” ŠP (pre)ostalih oz. drugih mu- zikov. Poleg izvajalca na lutnjo so bili (za)go- tovo to še piskaèi in verjetno tudi goslaèi. Za- torej glasbeni dele` podobnih prireditev – pa- sijonskih iger in procesij, vkljuèno s ŠP – po (glasbeni) umetniški kvaliteti in razvojni vred- nosti res ni mogel biti velik, a je po svoje le pomenil prispevek k širjenju (slovenske) ba- roène glasbene misli. V prvi vrsti je zagotovo vplival na okus širokih (ljudskih) mno`ic, ki so sodelovale v predstavljanju ali so prisos- tvovale celotnemu sporedu. V tem je njihov najveèji pomen. * Posveèeno 400-letnici kapucinov v Sloveniji in 300-letnici kapucinov v Škofji Loki. Kapucini (oznaka OFM Cap) so ena od glavnih vej franèiškanskega reda, najmlajša veja manjših bratov Franèiška Asiškega, ustanovljena okoli 1525. Od drugih glavnih vej franèiškanskega reda se razlikujejo po bradi (ki pa ni veè obvezna!), kostanjevo rjavem habitu, dolgi konièasti kapuci -  in beli vrvi z ro`nim vencem okrog pasu. Na slovenskem ozemlju so se kapucini uveljavili v dobi katoliške prenove; najprej poznamo njihov samostan v Gorici (Italija; 1591), nato v Ljubljani (pred 400 leti; 1606), potem pa še v dvanajstih slovenskih krajih. Zdaj so kapucini v Sloveniji v osmih krajih: Celje, Kanèevci, Krško, Ljubljana, Maribor, Ptuj, Škofja Loka (od leta 1706) in Vipavski Kri`. 1. Prim. Kri`nar F., Glazbena dramaturgija Škofjeloške pasije (v: referat na kolokviju Pasionske baštine/Pasijonske dedišèine v Društvu knji`evnikov Hrvaške, Zagreb, 26. 3. 1999 in v: Muka kao nepresušno nadahnuæe kulture, zbornik radova meðunarodnog znanstvenog simpozija, Udruga Pasionska baština, Zagreb, 2001, 389–410); isti, Nova glazba u Škofjeloškom pasionu 1999-2000 autora dr. Andreja Missona i Toneta Potoènika (v: referat na 3. mednarodnem znanstvenem simpoziju Pasionske baštine/Pasijonske dedišèine v Vrbniku na o. Krku, 27. 4. 2002 in v: Muka kao nepresušno nadahnuæe kulture, Zbornik radova Meðunarodnog znanstvenog simpozija, Udruga Pasionska baština, Zagreb, 2003, 341–354); isti, Nova glazba za dvije “nove” postavitve Romualdove “ŠKOFJELOŠKE PASIJE” u ljetima 2000–2002 (v: referat na 4. mednarodnem znanstvenem simpoziju Pasionska baština/Pasijonska dedišèina v Vukovarju/Hrvaška, 22.–25. apr. 2004 in v Zborniku 4. mednarodnega simpozija Pasionska baština, Zagreb, Vukovar, 2005, 516–539), isti, Glasba Škofjeloškega pasijona (v: Loški razgledi / Doneski, št. 13, l. 2006, Škofja Loka, 2006, 57–71 s slikami), isti, Nova glasba v Škofjeloškem pasijonu (v: Loški razgledi / Doneski, št. 14 l. 2007, Škofja Loka, 2007, 35–38) in isti, Genealoški pogled na glasbo Škofjeloškega pasijona (1721): slovenske postne pesmi, Tolminski ro`ar in pater/oèe Romuald/ Lovrenc Marušiè (1676–1748)/Genealoški pogled na glazbu Škofjeloške pasije (1721): slovenske korizmene pjesme, Tolminski ro`ar i pater Romuald/Lovrenc Marušiè (1676–1748)/Genealogy View on Music of the Škofja Loka Passion (1721): the Slovene Fast Songs, the Rosary of Tolmin and the Father Romuald/Lovrenc Marušiè (1676–1748) (v: referat na 5. mednarodnem znanstvenem simpoziju Pasionske baštine, Boka Kotorska-Tivat, 3.–7. maj 2006 in v Zborniku 5. mednarodnega simpozija Pasionska baština, Zagreb-Boka Kotorska/Tivat, 2007). 2. Prošnje; oblika molitev, v katerih se s prošnjami obraèajo neposredno ali prek svetnikov na Boga. Vzorec teh molitev najdemo `e v Svetem pismu Stare zaveze, v kršèansko obredje pa so prišle prek mišne (= prvi del talmuda, tj. judovske knjige predpisov in postav, kodeksa) v `idovskih molitvenikih in prek Kyrie eleison: menjajoèe se molitve med prvim molilcem oz. pevcem in s stalnimi obrazci odgovarjajoèo srenjo; v katoliški Cerkvi tudi klici k Bogu in k svetnikom.