Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
SVILKA 73.
JOLIET, ILLINOIS. 11. AVGUSTA 1914
LETNIK XX11I
mesnic
lesar Viljem na čelu nemške
armade v Alzaciji ob Renu.
^Wi zavzeli belgijsko mesto Liege, ko izgubili nad 25,000 mož. Francozi zavzeli nemško trdnjavo Muelhausen. Rusi prodirajo v Galicijo. Srbi odbijajo Avstrijce.
ek» ie«»
Poročila o spopadih na morju si zelo

12*
nasprotujejo.
.Pariz, 6. avg. — Uradno se danes 'Znanja, da se bitka okrog mesta •'eKe srdito nadaljuje. Nemške bom-^ Pa so razdejale dve trdnjavici, tako k je oddelek nemških čet lahko pro-belgijsko črto. Druge trdnjavice jjlJ'Ose junaško upirale. ^ L'ege, 6. avg. — Belgijske čete so '"ičile oddelek nemških ulanov, ki je •°®oči poizkušal ujeti belgijski gene-"'ni štab.
London, 6. avg. — Britanska križar-"Amphion" je danes zadela ob iško mino blizu Harwicha in se je .rreznila, s 131 mornarji vred, dočim 'bilo 151 rešenih, [jj. Peterburg, 6. avg. — Avstro-Ogrska nocoj napovedala Rusiji vojno. Pariz, 6. avg. — Belgijske civilne lraže so usmrtile pet nemških vojakih koplovcev in streli so zbili ne-1 aeroplan in neko Zeppelinovo zra-Slovnico.
Berlin, 6. avg. — Nemške čete so "^Podile rusko konjištvo blizu Solda-41 'n blizu Neidenburga. Rusi so izbili nekaj mož. Pariz, 6. avg. — Nemške in franco-


čete so se danes bojevale pri Nor-_ r°y-le-Sec. Nemci so izgubili nekaj ^»loz, Francozi nobenega.
Madrid, 6. avg. — Brzojavka s Kairskih otokov pravi, da je oddelek ,'tansjkega bojnega brodovja pogrez-jj'1 neko nemško križarko, in da vede 4)| r"go v Gibraltar.
u „ ^'en-Tsin, 6. avg. — Ruska križarka H	in nemška križarka "Emden"
bili pogreznjeni v pomorski bitki bli*u Wei-Hai-Weia. London, 6. avg. — Francosko po-
slaništvo poroča, da je francosko bro-dovje ujelo neko nemško križarko.
Bruselj, 6. avg. — "Gazette" poroča, da so bile nemške izgube 8,000 v boju v sredo pri mestu Liege. Belgijske izgube so bile "primeroma majhne".
London, 6. avg. — "Daily Mail" prinaša brzojavko svojega dopisnika v Bruselju, da je en strel zbil neki nemški aeroplan iz višine 1,500 čevljev. Streli iz neke belgijske trdnjavice so zbili neko Zeppelinovo zrakoplovnico, z nemškim moštvom.
Hrabri Belgijci.
Pariz, 6. avg. — Uradno se tu razglaša, da so Nemci popolnoma razdejali dve izmed trdnjavic mesta Liege, da pa se Belgijci nadalje junaško upirajo.
Nemci", je rečeno v poročilu, "so bili v položaju, obstreljevati trdnjavici z lahkimi obsednimi topovi, in do trideset let stari topovi v trdnjavicah so morali kmalu utihniti, in nemške čete so zavzele trdnjavici. Ostale trdnjavice se branijo 'do zadnje kaplje krvi', dočim so se belgijske čete postavile v bran pred mestom.
"Po zadnjih brzojavkah je videti položaj pred mestom Liege sledeči:
"Gotovo je, da utrdbe ne morejo zadrževati prodiranja nemške armade. Edino vprašanje je, koliko časa se bo moglo zadrževati. Strašna borba, do katere so Nemci prisiljeni, in nepričakovano srditi odpor, ki nanj zadevajo, jih vendar utegne napotiti, da se od-počinejo.
"Če Nemci zavzamejo Liege, bodo v Namuru zadeli ob novo, skoro nepremagljivo oviro. Tudi tam so Bel-
Ab' Amarioka Prcu Aaaoolattaft.
AVSTRIJSKI GORSKI TOPNIČARJI IN RUSKI KOZAKI.
*»»«r *i°jni med Avstrijo in Srbijo bo mnogo bojevanja v goratih krajih. Na topu '1 ,l,ki J« videti oddelek avstrijskih gorskih topničarjev. K vsakemu Dih j^?;'4 'v1 moi Na »podni* «liki ic P" oddelek ruskih korakov, iivrst-1 ec*v in neprestraicnih borcev.
gijci odločeni, vztrajati do zadnjega moža.
"Sijajno je dosedaj belgijska armada reševala nalogo, po možnosti otežko-čiti prodiranje sovražnika. Izvedba nemškega vojnega načrta je s tem morda onemogočena."
Vojne novice na kratko.
Bruselj, 7. avg. — Nemške izgube do danes v bojih proti Belgijcem znašajo skupaj 25,000 mož. Nemci so danes prosili za premirje.
Pariz, 7. avg. — Francoske čete so zavzele Vic in Moyenvic, nemški mesti v Alzaško-Lotaringiji. Vojni minister je danes naznanil to novico.
London, 7. avg. — Govorice so se danes raznašale, da je britansko bro dovje napadlo nemško brodovje blizu South Doggerske brežine, da je bilo devetnajst nemških ladij pogreznjenih ter nekaj britanskih in francoskih la dij izgubljenih.
Stockholm, 7. avg. — Neki finski pomorski kapitan poroča, da je ruska mornarica najeta v Helsingforsu. Pristavlja, da so Nemci po strašni bitki zavzeli Reval in Libavo, ki sta v pla menih. Njegovemu poročilu se sploš no ne verjame.
Rim, 7. avg. — Nepotrjena brzojavka "Tribuni" poroča, da so Srbi vzhodno od Belgrada uničili cel avstrijski polk. Drugi Avstrijci se brzo umikajo proti Donavi.
Belgrad, 7. avg. — Avstrijsko bombardiranje Belgrada se nadaljuje izza dne 29. .julija. Srbski topovi so po vzročili, da je utihnil polk avstrijskega topništva, ki je danes pričel streljati blizu Obrenovaca ob Savi zapadno od Belgrada.
Atene, 7. avg. — Brzojavka iz Niša pravi, da Bolgari nastopajo namesto avstrijskih čet, ki so odrinile od srbske meje na rusko mejo.
Berlin, 7. avg. — "Upirali se bomo do 2adnjega diha", je rekel danes ce sar Viljem v proglasu do Nemčije, v katerem izjavlja, da je vse storil za mir. Vojno pripisuje drugih narodov ljubosumnosti na nemške uspehe. "Naši nasprotniki nas žele ponižati", je pristavil, "zato mora meč odločiti. Iz bojevali bomo boj celo proti svetu sovražnikov."
London, 7. avg. — Winston Spencer Churchill, prvi lord admiralstva, je da nes povedal zbornici prostakov, da je bila nemška mine polagajoča ladja "Koenigin Luise" pogreznjena in da je britanska križarka "Amphion" zadela ob mino in se potopila, a je zanikal vsake druge boje ali izgube v Severnem morju do danes.
Tokio, 7. avg. — Japonija je pomnožila svoj oddelek bojnega bro dovja, ga pripravila za službo, sestavila "leteč" oddelek križark in zauka zala reservnim častnikom, da se pripravijo za morebitno mobilizacijo.
Carigrad, 7. avg. — Britanski parnik "Craigforth" je zadel ob mino in ob sedel na peščini blizu Carigrada.
Peking, 7. avg. — Veliko ladjo ruskega prostovoljskega brodovja, s 1,-000 potniki na krovu, je odvedla v Tsingtau nemška križarka "Emden", ki se je poročalo o nji, da je bila pogreznjena.
Peking, 7. avg. — Britanske vojne ladje so baje odplule v Vladivostok, da spremijo rusko ladjo s četami južno v zasedbo Tsingtaua, nemške lukc v Kiao-Chau, Kitaj.
Messina, 7. avg. — Nemški križarki "Goeben" in "Breslau"' sta danes od-pluli iz San Salvatoreja proti britanskim ladjam v Messinskem prelivu.
V Rimu te razlega "marzeljeza".
Rim, 7. avg. — Nemška vlada se trudi na vso moč, da bi pridobila pomoč ; Italije. Celo na kralja Viktor Ema nuela samega se je obrnila, ali vse zaman. Zatrjuje se, da namerava Italija, ko je proglasila svojo nevtralnost, ostati nevtralna.
Stališče Italije, ki je članica trozve-ze in torej zaveznica Nemčije pod gotovimi pogoji, je bilo skozinskozi pre-udarjeno, in splošno mnenje je, da bi italijansko ljudstvo nikdar ne dovolilo nobenega sovražnega dejanja proti Franciji in Veliki Britaniji.
"Živela Francija I" vzklikajo.
Ker jc Italija nevtralna, so vse manifestacije za ali zoper vojskujoče se strogo prepovedane. Vendar se vsepovsod sami od sebe dogajajo izbruhi navdušenja za Francijo. V Rimu se pogostokrat čuje vzklike "živela Francija! Živeli naši latinski bratje I" in po ulicah pojejo "marzeljezo" (francosko narodno pesem).
Francosko poslaništvo tukaj in fran coski konzulati v drugih mestih italijanskih dobivajo vsak dan ponudbe od
mož, jki se žele pridružiti francoskim četani
Britanci pozdravljajo Italijo. London, 7. avg. — Znamenita in izredna demonstracija prijateljstva se je pripetila pred italijanskim poslaništvom danes popoludne. Demonstracijo so priredili člani zbornice lordov, člani zbornice prostakov in drugi od-ličniki v političnem in družabnem svetu, in na tisoče mimohodcev se je pridružilo glasnemu pozdravljanju, ki se jc nadaljevalo, dokler nista prišla na balkon poslanik markez di Francavilla in markeza, zelo ganjena.
Poslanik je rekel, med prizori naj-divjejšega navdušenja, da je Italija proglasila svojo nevtralnost in se bo držala iste.
Car sklical 6,000,000 mož. Peterburg, 7. avg. — Danes izdani ukazi kažejo, da je Rusija odločna za boj do bridkega konca.
Takorekoč vsi prebivavci, zmožni nositi orožje, so zdaj sklicani pod zastavo. Ko bo sedanja mobilizacija dovršena, bo imela Rusija znatno več nego 6,000*?000 mož pod orožjem.
Nemška zmaga v Belgiji Amsterdam, 8. avg. — V Berlinu je bilo veliko veselje nad poročilom, da jc mesto Liege zavzeto. Brzojavka iz nemškega glavnega mesta pravi:
Novica o. zavzetju mesta Liege se je bliskoma razširila po Berlinu in je vzbudila fieizmemo navdušenje. Cesar je poslal "firibočnika naznanit zavzetje mesta množicam, zbranim pred cesar sko palače«.
Policisti na kolesih so hiteli po cesti Unter <jen Linden, naznanjajoč ve selo vesC, Cesarski kancelar Beth-mann-Holhvcg se je peljal čestitat cesarju na zmagi in je bil med potjo na vdušeno pozdravljan.
Francozi zavzeli trdnjavo. Pariz, 8. avg. — Uradno naznanjajo danes v vojnem ministrstvu, da je francoska nrmada zavzela nemško trdnjavo Mut Ihausen v Alzaciji.
Zmaga je bila dobljena kmalu po prvem sovražnem navalu francoske armade v Alzacijo.
Oddelek, ki je zavzel veliko trdnjavo, je prekoračil mejo od Belforta, francoske predstraže ob meji.
Muelha-nen, 61 milj jugozapadno od Strassbur a in sedem milj od Belforta, je najtaij utrjeno mesto v- Alzaciji. Posadke ima do 9,000 pešcev in 2,500 konjikov.
Mesto ima v vojaškem oziru zelo važno lego. Prebivavcev šteje 100,000.
Nadalje so Francozi zavzeli alzaško mestece Altkirch blizu švičarske meje s 4,000 prebivavci.
Britanci hite na pomoč.
Pariz, 8. avg. — Uradno se naznanja, da se britanske čete pod vod stvom francoskih častnikov danes iz-krcavajo na francoska tla.
Izkrcavanje se vrši pod vodstvom francoskih častnikov, ki govore gladko angleški.
Dvajsettisoč angleških vojakov se je izkrcalo v lukah Ostend, Calais in Dunkirk ter so že na pohodu v Na mur, zapadno od mesta Liege, ob glavni železniški progi, da pomorejo Belgijcem.
Portugalsko z Anglijo.
Lizbona, 8. avg. — Da je Portugalsko sklenilo podpirati Veliko Britanijo v splošni evropski vojni, je bilo danes naznanjeno, ko je Nemčija zahtevala obvestila o njegovih namerah.
Prvi minister Machado je rekel: "Po naši zvezi imamo dolžnosti, ki jih na vsak način izpolnimo."
Portugalske vojne ladje so dobile povelje, križariti ob brežini.
Poroča se, da je vojni urad zaukazal mobilizacijo treh vojaških divizij. Srbi prodirajo. London, 8. avg. — "Times" prinaša sledečo brzojavko iz Niša, začasnega glavnega mesta srbskega:
Srbska armada je prodrla v avstrijsko ozemlje v Uvacu. Sovražnik se jc umeknil, ko je zažgal barake. Kraj jc v plamenih. Spopadi se vrše med prednjimi stražami."
Niš, 8. avg. — Uradno se danes naznanja, da je srbska armada zasedla Fočo v Bosni, ki leži ob Drini, 30 milj jugovzhodno od Sarajeva.
Nobenega avstrijskega vojaka ni zdaj na srbski zemlji, kakor se danes uradno naznanja. Avstrijci so bili odbiti v Semcndriji in v vseh drugih krajih.
Avstrijske čete so danes zapustile Višigrad ob meji Novegapazara. Srbske čete so takoj spet zasedle kraj Ogri baje odbiti Milan, 8. avg. — "Secolo" pravi, da so Srbi odbili ogrski poizkus, izkrcati čet na srbski brežini Donave pri Po-žarevacu. Ogrske izgube znašajo 500 mož.
Avstrijci prekoračili rusko mejo
Peterburg, 8. avg. — Avstrijske čete so danes prekoračile rusko mejo blizu rumunske meje in požgali nekaj vasi Avstrijci iz Galicije so napadli ru ske straže pri Volečisku in razstrelili železniški most v četrtek, več ur pred
Dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J. proti "Clerelandski Ameriki
Cleveland, Ohio, 4. avg. 1914. — (Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J.) Kakor po sklepu društvene seje z dne 2. avg. 1914 je društvo sklenilo sledečo resolucijo:
1.)	Najstrožje obsojamo nesramno napadanje tukajšnjega lista "Cleve-landske Amerike" na našo faro in njene farane, zlasti pa še podle laži na našega priljubljenega duhovnika č. g. T. J. Oman-a. Društvo č. g. Oman-u tem potom izraža svojo popolno zaupanje in mu kliče: Le še tako naprej v korist fare in faranovl Vsi pošteni elevelandski Slovenci smo z vami I
2.)	Ravno v istem listu "Cleveland-ski Ameriki" z dne 17. julija 1914, št. 57, smo čitali nesramen dopis, v katerem se napada delegate našega društva, izvoljene za 12. glavno zborovanje K. S. K. Jednote v Milwaukee, Wis., in pod katerim je podpisano "Clan društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J." Društvo je mnenja, da nima v svoji sredini člana, ki bi bil tako zloben in hinavski, da bi mogel kaj ta-
cega spisati. Mi smo prepričani, da je dotične laži Pire sam spisal in smo pripravljeni, mu plačati $25.00 nagrade, če nam dokaže, da je kak član našega društva ta dopis spisal. Našim delegatom izražamo svojo zaupnico.
3.)	Z izjemo jednega člana je društvo jednoglasno sklenilo, da društvo ne mara več imeti svojega oglasa v tacem listu.
4.)	Društvo se izgraža nad nesramnim pisanjem lista, ker brez vzroka grdo napada člane društva in druge vplivne može ter dela s tem prepir in sramoto celi slovenski naselbini v Cle-velandu, in poziva vse člane, da opu-ste list "Clevelandsko Ameriko". In nato se je več članov izrazilo na seji in podpisalo, da ne marajo tacega u-mazanega lista, da bi v njih stanovanja dohajal.
Z bratskim pozdravom vseh članov in članic K. S. K. J.
Josip Russ, I. tajnik dr. sv.
Vida št. 25 K. S. K. J.
napovedjo vojske. Tudi v Tamorudu in Gatanovu so se vršile praske v četrtek.
Avstrijci streljajo češke vojake.
Pariz, 8. avg. — Uradna brzojavka, ki jo je danes prejel vojni urad, pravi, da so Avstrijci ustrelili številne češke vojake v čeških polkih, predno so zadnji odrinili na bojno polje.
Zadnje vojne novice. London, 9. avg. — Dasi nemški vojni uradniki ponavljajo svojo izjavo, da je mesto Liege zavzeto, vendar pravijo poročila iz Bruselja, da belgijske čete še vzdržujejo obrambo in da še "ni bilo resne zasedbe mesta po Nemcih".
London, 9. avg. — Brzojavka listu "Times" iz Berna, Švica, pravi, da se je 40,000 avstrijskih čet zbralo blizu Basela ter da so nemške in francoske čete tudi blizu švicarske meje, kjer je pričakovati velike bitke vsak trenotek.
Pariz, 9. avg. — Neuradno se poroča, da so Francozi zavzeli Kolmar, mesto 40 milj jugozapadno od Strass-burga v Alzaciji.
Peterburg, 9. avg. — Ruske čete so prodrle po dolini reke Stryj in stopile na avstrijsko ozemlje, zapodivši avstrijske predstraže.
Pariz, 9. avg. — Nemška parnika Neptun" in "Adrian" sta bila zaplenjena v Rouenu.
London, 9. avg. — Nemški podmorski čolni so napadli včeraj oddelek britanskih križark od glavnega brodovja, a pri tem je bil en podmorski čoln pogreznjen. Nobena britanska ladja ni bila poškodovana.
London, 9. avg. — Brzojavka iz Rima listu "Daily Mail" pravi, da je cesar Viljem baje zapustil Berlin in se podal v avtomobilu na alzaško mejo.
Rim, 9. avg. — Govorice, da jc v Bosni izbruhnil upor proti Avstriji in za Srbijo, so baje potrjene.
Koliko stane evropska vojna?
New York, 8. avg. — Armadni in pomorski veščaki so danes precenili, da stane velika evropska vojna — ne-vštevši izgubo na lastnini in življenju — vsak dan do $50,000,000, ali $18,-250,000,000 na leto, če bo trajala tako dolgo. Izguba na delavskih močeh v veleobrti, trgovini in poljedelstvu na Ruskem, Francoskem, Nemškem, Avstrijskem, Angleškem in v drugih vojskujočih se deželah bo v razmerju s tem v denarju.
Ce pomislimo, da je v trinajstih letih stalo vzdrževanje armad in mornarice vojskujočih se dežel nad $20,-000,000,000, potem si lahko predstavljamo ogromne vojne stroške.
Ga. Woodrow Wilson umrla.
Washington, D. C., 6. avg. — Gospa Woodrow Wilson, žena predsednika Združenih Držav, je umrla v Beli hiši danes popoludne ob 5. uri po 'večmesečni hudi bolezni. Predsednik, njegove tri hčere in zet Francis B. Sayre so bili ob smrtni postelji, ko je bolnica zatisnila svoje trudne oči in zaspala na vekomaj. Podlegla je bolezni na ledvicah.
Predsednika je smrt tako pretresla, da je skoraj onemogel. Cez dve uri je spet zbral svoje sile in je tolažil hčere.
Gospa Wilsonova je bila stara 50 let, in ko je prišla v Belo hišo, je bila čvrstega zdravja. Poročena je bila z g. Woodrow Wilsonom dne 24. jun. 1885. Bila je plemenita in vdana soproga in mati.
Vojska v miru.
Merrill, Wis., 7. avg. — Na plesni zabavi, ki se je vršila tukaj snoči, so
navzoči Nemci prosili godce," naj zaigrajo "Die Wacht am Rhein". Francozi, ki so bili tudi prisotni, so proti temu ugovarjali s posledico, da je prišlo do pravcate bitke.
Najprej so se bojevali s pestmi, potem z revolverji. Adolph Spiegnitz je bil smrtno ranjen, in nekemu Francozu, ki je hotel odjezditi, so ustrelili konja. Dvanajst zapornih povelj je bilo izdanih.
Trije črnci linčanl
Monroe, La., 7. avg. — Črnca Preston Griffin in Charles Hail sta bila danes ugrabljena iz mestne ječe in med veselim vpitjem obešena. Tretji črnec je bil že nekaj ur poprej linčan. Umorili so bili v sredo zvečer priletnega grocerista A. Maddena, pri katerem so vlomili.
Proti Ferdinandu.
Zadnji čas se opaža v Sofiji zopet močno protidinastiško gibanje, ki stremi za tem, da se car Ferdinand odpove prestolu v korist svojega sina. Sedaj je namreč ravno eno leto, kar je bila izbruhnila vojna med Bolgarijo in zaveznimi balkanskimi državami. V Sofiji je prišlo na dan obletnice napada pri Bregalnici na Srbe do velikih protidinastičnih demonstracij. Zbralo se je več tisoč ljudi, ki so hoteli iti pred sobranje. Policija je napravila kordone, a so jih demonstrantje prodrli, na kar je množica vdrla pred kraljevo palačo. Vojaštvo je z veliko težavo napravilo red. Socijalista Cano-va je car pozval k sebi, a ta je odgovoril v soc. demokratičnem listu "Radikal": "Jaz ne grem k carju, ker mu morem dati le en svet; naj izgine iz Bolgarije, dokler je še čas, ker sicer bo prepozno, ko bo ves narod kakor besen vihar proti njemu vskipel. Takrat mu ne bo nihče mogel pomagati. In ta trenutek je blizu." Canov piše tudi, da je car samo agent Avstrije na Balkanu.
Grčija ogoljufana.
Mnogo se je že pisalo, da si je Grčija z nakupom dveh amerikanskih vojnih ladij zagotovila premoč nad Turki. Čudno pa se je zdelo, kako da so hoteli praktični Amerikanci v sedanjem splošnem oboroževanju tako zmanjšati moč svojega vojnega brodovja. "Koelnische Zeitung" piše, da so Amerikanci ti dve ladji samo zato prodali, ker sta bili popolnoma nerabni. Niste sicer še stari, vendar zelo zastarani. Zgrajeni sta šele leta 1908., a vsa konstrukcija je pogrešena. Hitrosti imata komaj 15 vozlov na uro, ko imajo druge bojne ladje hitrost najmanj 21 vozlov. V viharju se krov zaliva in postaneta ladji nerabni. Amerikanci so hoteli obe ladji za stalno izločiti iz vojne eskadre ter ju porabiti le še za cilj pri mornariških strelnih vajah. Sedaj so pa obe ladji tako srečno in drago prodali. Srbska zaveznica Grčija si je s tema ladjama malo opomogla, pač pa si je zelo olajšala žep.
Zanimivo prerokovanje.
V 11. in 12. številki spiritistskega mesečnika hrvaškega "Novo Sunce" iz 1. 1913. je objavil neki Uranus prerokovanje za 1. 1914. V prerokovanju pravi: Prihodnji časi bodo velike važnosti za Hrvaško in Avstrijo. Leto 1914. bo nadaljevanje obilih dogodkov iz 1. 1913., a s političnega stališča bo jako važno za vladarsko hišo. Visoke osebe bodo v nevarnosti. Od 12. do 28. junija so kritični dnevi prve vrste za nje. — In 28. junija se je res izvršil atentat na prestolonaslednika in njegovo družico vojvodinjo Zofijo Ho-henberško.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 11. AVGUSTA 1914.
opomoči, ali bi se naj asesment pozneje, torej še le proti koncu meseca
razpisal, ali pa bi naj Jednota take asesmente na katerikoli način društvu povrnila.
Vse omenjeno se torej cenj. delegatom v imenu tukajšnjega društva prijazno predlaga v vsestranski pretres in blagohotno odobrenje s trdno nado, da se bode na približajoči se konvenciji delalo res popolnoma nepristransko in brez vsakih osebnih mrženj le v napredek, procvit in blagor naše dobre, skrbno delujoče podpornice in prijateljice tukaj v novej domovini, K. S. K. Jednote. Na zdar!	Zastopnik.
(50. dopis.) V prijazno pojasnilo želim napisati še sledeče:
Glede "Surety Bonds", piše brat Brence v 48. dopisu, da ista "res nekaj stanejo". Tukaj beseda "nekaj" pomeni $3,500.00. Beseda nekaj pomeni v slovenščini: Malo več kot nič. Vsota $3,500.00 pa ni "malo več kot nič", zato brat Brence v tem slučaju ni ra bil prave besede. Bolj pravilno bi se izrazil, če bi bil pisal, da "veliko stanejo", ali pa, da "preveč stanejo".
Nadalje pravi brat Brence: "V tem pa najdem, da pa skoraj ne bi drugi mogel biti uradnik K. S. K. J. nego oni, kateri ne premore zadosti velikega premoženja, da bi zamogel dati zadosti veliko poroštvo. V tem vidim odstranitev revnih članov, da ne bi imeli (mogli imeti) onih pravic, ko bi jih imeli samo premožni (bogati)."
Kako pa je v drugih slučajih? Ali se kratijo pravice onim dobrim članom, ki niso zmožni citati in pisati? Čitajmo točko 7 na 56. strani pravil Jednote, ki v enem kraju navaja: "Zastopnik društva je... itd., in vsled tega zamore biti izvoljen le oni, kateri zna čitati in pisati." Ali je to kratenje pravic? Nikakor ne! Ravno tako ni kratenje pravic članov, če se odstranijo "Surety Bonds". Kakor je pravilno, da ne more biti noben član zastopnik društva, če ne zna brati in pisati, tako bi bilo prav, da tak delegat ni izvoljen v odbor, če se mu zdi, da ne bo dobil poroštva.
Bilo bi popolnoma napačno, da bi naša Jednota trpela škodo ($3,500.00) samo zato, da bi vsakdo bil zagotovljen, da dobi poroštvo. Dobro vemo, da so oni možje, ki so premožnejši vedno bolj sigurni in zanesljivi uradniki, kakor pa oni, ki bi morda ne dobili osebnih poroštev. Ali naj naša Jednota trpi škodo le raditega, da bo par ljudi dobilo poroštva iu odbore? Tu se gre za varčevanje, a ne za politiko.
Če se sprejme Fraternal Congress Rates of Assessment, moramo gledati, da je bo vsako leto temveč mesečnih asesmentov opustilo, kar je postavno, če denarja ne primanjkuje za smrtni-no. Če bomo skrbno gospodarili in varčno razpolagali z jednotinimi fondi, bomo lahko shajali z 9. ali 10. ases-menti, če bomo pa razkošno metali tisočake in stotake, pa bomo morati vseh 12 asesmentov vplačati in še ne bo pokrilo stroškov.
Bratje, pomislimo malo kako težko bo za vse člane, posebno za one, ki so v 6. razredu. Zdaj plačajo $1.20, potem pa bodo plačali $2.07, torej 87c več. Spominjamo se še, kako so se nekateri hudovali, ker se je v Pitts-burghu na konvenciji povišal asesment le za 10c na člana(ico) pa koliko kritike je bilo potem, ko smo prišli iz konvencije, kaj bo pa zdaj, če se toliko naloži revnim, starim članom-de-lavcem, ki ob pičlem delu še komaj zdaj plačajo prispevke ?!
Otroški oddelek je nemogoče vpeljati, ker je to protipostavno.
Bodimo varčni in le take stroške in asesmente sprejmimo, katerih se ne moremo ogniti. Kdor ne varčuje, raztresa.
Z bratskim pozdravom
Jos. Klepec.
(51. dopis.)
Prosim A. S., da natisnete mojih par vrstic glede 12. konvencije K. S. K. Jednote. Moje mnenje je, da bi bilo najbolje, da ostaneta vdva razreda za posmrtnino, za $500 in $1000, ne pa več. In bi bilo najbolje, da Jednota ne prejme bolniške podpore; bolnike naj podpirajo društva sama. Za operacije naj bi ostalo pri starem; sto dolarjev, naj bo kakršnakoli operacija. Za poškodnino bi morali biti zavarovani vsi člani in članice brez izjeme; in recimo za tri prste na roki ali nogi dvestoinpetdeset, za roko ali nogo petsto, izgubo enega očesa tudi petsto, za obe roki ali nogi bi se morala članu izplačati cela vsota, za kolikor je član zavarovan, če je zadovoljen; in ravno tako za obe očesi. In želim, da bi gg. delegati par točk sprejeli, kar jih je g. Klepec predlagal, so dobre. In Jednota ne bi se smela nič vmešavati v nobene stavkarje ali stavkolomce. In ni treba nobenega drugega glasila kot je zdaj in naj ostane Amerikanski Slovenec; če on ne ostane glasilo, je znamenje propada Jednote, in bo kateri rekel: "Ja, zakaj? Drugi list je ravno tako dober." Jaz rečem, da ni, zakaj? Zato: 1) A. S. je katoliški list, on uči dobro in večina Jednotinih članov ga ima naročenega; kateri ga nima, pa si ga naj naroči. 2) Glavni ur«d je zraven njega, da je glavnemu tajniku laglje stvari priobčevati, kot pa, drugam pošiljati. In gg. delegatje, če dvomite nad katerim delegatom, da ni dober katoličan, ga nikarte voliti za nobenega odbornika. Pozdravljam vse člane (ice) K. S. K. Jednote.
John Chernich, Box 169, Roscommon, Mich.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen I. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list ▼ Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek 81ovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik................William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
prednik...........Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............(3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPRET.
Dopisi in denarne poiiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
bondov v znesku $20,000,000. Guverner je danes izjavil, kakor čujemo, da se z delom za poglobitev kanala prične že prihodnje leto. Če je to res, potem sme Joliet upati na lepšo bodočnost in resničen vsestranski razvoj.
—	Uvozna živlTa se dražijo. Cene makaronom, olivnemu olju, siru in blagu v konvicah iz Italije so te dni poskočile za kakih 30 odstotkov, kakor poroča grocerist Nunzio di Lo renzo. Vzrok — evropska vojna.
—	Jolietski "uradni karneval" bo letos v dneh od 24. do 29. avgusta in sicer na zemljiščih ob železnici severno od Van Buren streeta, vzhodno od Santa Fe-proge.
—	Slovenian Liquor Co. javlja pre-častitim slovenskim duhovnikom, da ima v zalogi belo mašno vino. Za pristnost istega jamčimo.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bacek Izidor, Kregar P., Markus Joe, Pevelič Martin, Smo-lak Louis.
Published Tuesdays and Fridays bv the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 10. avg. — Prihodnji ponedeljek se prične XII. glavno zborovanje K. S. K. Jednote v prijaznem mestu Milwaukee, Wis. Gg. glavni u-radniki in odborniki naše najslavnejše podporne organizacije se zbero v sredo, dne 12. avgusta dopoldne ob 9. uri v glavnem uradu na odborovo zborovanje, da rešijo več važnih stvari in jih prirede za konvencijo. Prihodnjo nedeljo zjutraj se potem skupaj z jo-lietskimi delegati odpeljejo v Chicago, da se tam združijo z delegati iz vzhodnih, južnih in zapadnih mest ter skupno odpeljejo v kraj glavnega zborovanja.Imena jolietskih delegatov priobčimo prihodnjič.
—	Jutrišnji dan 11. avgusta 1914 bo veleznamenit v zgodovini ameriških Slovencev. Jutri bo namreč v Chica-gi letno zborovanje Zveze Slovenskih Duhovnikov in v zvezi s tem se ima osnovati nova organizacija slovenskih katoličanov v Ameriki. O tem vele-važnem shodu, ki se ga udeleži tudi mnogo naših uglednih katoliških mož iz Jolieta, upamo prinesti že prihodnjič več podrobnosti in podatkov o izvršeni ustanovitvi nove prepotrebne zveze. Kakor čujemo, je za shod zgla-šenih mnogo slovenskih katoliških veljakov iz cele dežele.
—	Kakor čujemo, se nahaja g. Simon Šetina, slovenski kamnosek iz Jolieta, ki je s svojo soprogo in hčerko odpotoval na obisk v staro domovino, v St. Vid nad Ljubljano, in odjadral iz New Yorka dne 24. julija, sedaj v Parizu, odkoder ne more ne naprej in nč nazaj zaradi evropske vojne.
~ Lep piknik v hosti pri Troyu so imeli včeraj uslužbenci g. Jos. Sitarja, dobro znanega slovenskega trgovca, 801-803 N. Chicago st. Navzoči so bili vsi klerki Sitarjeve grocerije in mesnice, oženjeni s svojimi družinami Med gosti so bili tudi g. Anton Sitar brat g. Josipa, g. John Grahek, dr. lvec, g. John Težak, g. Jos. Zalar s svojimi družinami. Pekli so janjca, krompir itd. ter se imenitno zabavali do pozne noči.
—	G. R. F. Kompare, slovenski odvetnik iz So. Chicage, 111., ter njegova mati in sestra so bili zadnji petek na obisku v Jolietu.
—Guverner Dunne je bil danes do-poludne v Jolietu. Ogledal sije kanal in načrte za poglobitev istega skozi to mesto. Kakor znaho, je za poglobitev kanala od Lockporta do mesta Ulica dovolilo državno zakonodajstvo izdajo
Cleveland, O., 3. avg. — Dragi gospod urednik! Že zopet je "Cleveland-ska Amerika" začela bruhati v svojih dopisih. Posebno Lojze Omaharjev jasno kaže, da še cerkvenega praga nikoli prestopil ni. Če bi katerikrat cerkev od znotraj videl, bi gotovo vedel, da cerkev še nikdar ni prodajala odpustkov. Če hoče človek odpustke dobiti, mora opraviti pravo spoved in sprejeti vredno sveto obhajilo. Kdo pa bo z denarjem opravil pravo spoved in vredno sprejel sv. obhajilo? Seveda Omaharjev Lojze misli drugače; kajti ecrkev je njemu kakor trn v peti. On dobro ve, da če bi katoliške cerkve ne bilo, bi socijalizem že davno igral svojo pogubonosno ulogo. Ni čuda, da so španski socijalisti 21. septembra le ta 1899 izbacnili iz konvencije vsacega socijalista, ki se je potezal za vero. Lafargue, Marxov svak, pravi: "Zma ga proletarca bo rešila ljudstvo vraž vere." Marx sam, oče in ustanovitelj socijalizma, pravi v "Skrivnostna družba v Švici", da bi bilo dobro za socija-liste, če se bodo borili zoper vero, deželo in ljubezen do domovine. Kajti "Misel na Boga je vzrok prevratne civilizacije. Urava korenina civilizacije, svobode, jednakopravnosti in izobrazbe je v ateizmu ali brezboštvu." Tako in enako pišejo Engel, Bebel, Lieb-neeht, Robert Blatchford, John Spar-go in drugi ustanovitelji socijalizma. Kar se pa drugih reči tiče v tem dopisu, so pa tako nesramne, da je škoda prostora za odgovoritev na take oslarije. Kar se pa Cunklovega dopisa tiče, je pa po navadi. Z zmirjanjem -se misli izogniti Robonosovemu vprašanju, zakaj Pire oglaša Juda Siegel-steina, dasiravno ve, da je fakir prve vrste. Kar se pa zadnjega dopisa tiče, pa ni druzega, kakor napadanje na F. Omana. Če se duhovnik za druzega ne briga, kakor za cerkvene reči in se ne briga za napade, Ti pravijo: "Poglej ga farja. Druzega ne dela, kakor dobro je in pije." Če jim pa duhovnik malo roge pokaže in ne pusti blatiti cerkve in to kar je najsvetejšega, pa že kričijo: "v politiko se vmešava in razdor med ljudstvom dela," dasiravno so socijalisti oni, ki ne vidijo bruna v svojem očesu. Ali "Gl. Svobode" in drugi "rdeči" listi ne delajo druzega, kakor napadajo cerkev in vero. Torej kdo je napadalec? Oni, ki se brani? Vem, da se "ta rdečim" gospodom sline cedijo, ko se spomnijo dnij, ko so duhovnike in vero blatili in jim ni nihče odgovoril, tako da so že ljudje mislili, da je verska resnica vse, kar je bilo pisano v teh časopisih. Če bi socijalisti duhovnike pustili pri miru, bi duhovniki njih pustili pri miru. Če pa hočejo boj, dobro, ga bodo pa dobili in toliko, da ga bodo do grla siti. Resnica mora nazadnje zmagati. Zatorej na svidenje prihodnjič.
Danilo.
W £ s S S K X « Si a « « » «
ffi	s
»S PREDLOGI IN RAZPRAVE S Si ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. ffi
Si	M
SSiSiBiSSSsSiW«« Si Si Si Si Si Si
Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J., namenjene v korist naši slavni organizaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo meseca avgusta v Milwaukee, Wis.
(49. dopis.)
Glas iz Kansas City, Kans.
Raznovrstne nasvete smo že brali v glasilu K. S. K. J., kateri so več ali manj vredni, da jih vzamejo cenj. delegati na bodoči konvenciji v pretres ter jih potem po vsestranskem in natančnem razir\otrivanju vsprejmejo ali ovržejo.
Nekako h koncu naj še tudi jaz, ker drugi dozdaj tega ni storil, navedem nekaj točk, katere polaga tukajšnje društvo sv. Petra in Pavla št. 38 k. s. K. J. cenj. delegatom bodoče konvencije v blagohotni pretres, vpoštevanjc in morebitni vsprejem.
1) Društvo je sklenilo jednoglasno, da je proti temu, da bi prevzela Jednota bolniško podporo, in r radi tega, ker bi se podrejena društva na ta način več ali manj oropala vsega imetja, katero še zdaj več ali manj posedujejo, bila oropana pa tudi v neka-
kem pomenu besede tudi vseh sred stev, si zopet pridobiti v blagajno nov cev, katere pa vsako društvo več ali manj potrebuje in bo potrebovalo še v bodoče.
Ne govorim tukaj o podpiranju cer kva in šol, katero podpiranje bi se v slučaju vsprejema bolniške podpore od Jednote skoraj gotovo onemogočilo, pomisliti je treba le raznovrstne druge podpore, ki so jih razna društva vsestransko delila. Pomisliti je treba, koliko prošenj pride dan na dan na društva! Ona naj bi pomagala zdaj temu zdaj onemu osirotelemu siroma-ku-rojaku, naj bi vzela razne tikete tega ali ovega sosednjega društva, naj bi prispevala za sirotišče ali v kak drugi dobrodelni namen i. t. d. In res so društva, vsaj tukajšnja in upam tudi drugod, rada uslišala take poslane prošnje, če so prišle tudi še od tako daleč. Kako pa bo v slučaju, da pre vzame Jednota bolniško podporo? Med udi bo umrlo vsako zanimanje za napredek društva, češ, saj dobimo podporo, kaj mi drugo mar. Prireja le se ne bodo več veselice, blagajna se bo izpraznila in društvo ne bo zmožno, temu ali onemu prihjteti na pomoč. Zginilo bo tudi zanimanje za seje in neka mlačnost bo objela društva, kakor se to lepo kaže in le predobro lahko opazuje na društvih, ki spadajo h J. S. K. Jednoti in potrdi toli številna pritožba društev omenjene Jednote, ki je že vsprejela izplačevanje bolniške podpore.
Res je sicer dejstvo, da je posebno ubogim društvom dovolj pomagano, ako vsprejme Jednota bolniško podporo, a na drugej strani pa se s tem tudi mnogo škoduje. Dobro bi bilo, da bi se vpošteval nasvet, ki je bil enkrat v glasilu izražen, da bi naj vsaj za nekaj tednov plačevalo društvo bolniško podporo, a v določenem času pa bi naj prišla Jednota na pomoč ter prevzela nadaljnje izplačevanje. S tem bi bilo ubožnejšim društvom veliko pomagano. Seveda bi se moralo v tem slučaju Jednoti nekaj prispevati. In iz te svote, bi li ne mogla priti najubožnej-šim društvom Jednota za prvo silo s posojilom na pomoč? Stvar ima svoje dobre in slabe lastnosti, zato pa rabite cenj. delegati vso modrost in previdnost.
2.)	Naše društvo nadalje nasvetuje, naj bi slavna Jednota pri posojilih preostalega denarja bolj previdno, objed-nem pa nepristransko postopala. »
Previdno s tem, da se dajajo nadalje posojila samo proti nadpolovični vrednosti na ime Jednote same in sicer pod pogojem, da se stari, morda na imetju že se nahajajoči dolgovi poprej plačajo, prednji se posojilo dovoli, da ne bo prišla Jednota nekega lepega dne v nevarnost, da izgubi to ali ono posojilo.
Nepristransko s tem, da'' se dajajo posojila na vse kraje, podjetja, stavbe i. t. d., ako so le vsi gori omenjeni pogoji v resnici izpolnjeni. Posojila naj bi se torej ne delila samo v nekaterih krajih in samo nekaterim prošnjikom, samo tej ali ovej cerkvi, šoli i. t. d., ampak po možnosti in okoliščinah vsem, ki zamorejo predpisane pogoje izpolniti. Slišalo se je svoječasno, da se je nekej slovenskej cerkvi prošnja za malenkostno posojilo kratkomalo odbila, akoravno vrednost presega 4-krat zaprošeno posojilo, med tem ko se drugim podjetjem zaupajo ogromna posojila.
3.)	Visokost zavarovalnine naj se razdeli na več delov, n. pr. 250, 500, 1000, 2000 dol., da bodo imeli tudi tisti prostor * Jednoti, ki se hočejo za večjo svoto, kakor je bilo do zdaj mogoče, zavarovati.
4.)	Društvo nasvetuje, da naj se v državah, kjer še ni zahtevana po državnih zakonih nova plačilna lestvica, ista še ne vpelje, ampak še ostane pri starem. Društvo je sicer svoječasno bilo za vsprejem nove lestvice, a ker še ni v vseh državah neobhodno potrebna, prekliče svoj prvotni sklep.
5.)	Kaj pa, da društvo prav iskreno priporoča delegatom sprejem oddelka za zavarovalnino otrok, kajti le na ta način se bodo naši potomci obdržali v slov. Jednotah. Ako pa morajo kot otroci beračiti zavarovanje v raznih tujih, angleških zavarovalnicah, jih bo pozneje le »težko pregovoriti, da pristopijo k slov. Jednoti. Dakako pa bo ta otročji oddelek tudi mnogo koristil Jednoti samej. Dajte torej cenj. delegati priliko slovenskim otrokom, da bodo lahko že v otročjih letih v istej Jednoti zavarovani, v katerej so tudi njihovi stariši.
6.)	Društvo nasvetuje tudi, da se naj volita \.:.'kokrat dva zaupnika Jednote, ozir. zaupnik in njegov namestnik, to pa i idi odstranitve raznovrstnih sitnosti, ki bi lahko nastale, ako bi zaupnik naglo in nepričakovano umrl.
V tem slučaju bi lahko vzel takoj njegov namestnik vse njegove posle v roke in bi na ta način izostale vse itnosti.
7.)	Društvo nasvetuje, da bi še naj v bodoče poskrbelo, da se društva, ki morajo radi prehitro razpisanega ases-menta večkrat škodo trpeti, na ta ali ovi način odškodujejo. Asesment se namreč razpiše in dopošlje že do seje tega ali ovega društva in sicer za vse ude, ki so bili v pretečenein mesecu v društvu in še svojega izstopa niso prijavili in hočejo to storiti še le na seji ali se pa sploh seje ne udeležij" in izstopijo ii. društva, ne da bi plačali še dotični mesečni asesment, katerega pa je Jednota vendar naložila društvu v plačilo. Društvo je na ta način po škodovano in, ako gori omenjeno vec udov stori, ima društvo lahko zdatno škodo. Naj bi torej glede tega cenj delegati sklepali, kako bi se dalo ten"'
Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAK 100« N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
t ur»du tTečer do 8. ure ob nedeljah od S-12
Geo. Svetlecich
Si Si S Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si K PRVI SALUN ifi S ONKRAJ MOSTA S
s; s; s; s; si s; s; s; si si s; si si
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET. ILL.
DOBRODOŠLI!
Oscar Weinbrod
BUFFET
321 RUBY ST.	JOLIET, ILL.
Chicago Phone 349.
Kadar se mudite ▼ okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčilo.
Chicago Phone 2524.
John R. Herat h
40-41 Young Bldg., Jefferson Street
JOLIET, ILL.
-m m —--
PRODAJA ZEMLJIŠČA ZAVARUJE PROTI POŽARU POSOJUJE DENAR
Slovencem in Hrvatom se priporoča.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAP
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in Stkte Sts. Joliet, lft
Oba telefona 215.
WERDEN BUCI
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, , Tu dobite najboljši CEMENT, A» I NO, ZMLET KAMEN, OPEKO,
vodotočne žlebove, ter
vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG.
i
L
Ion
B
1 iu ,4
Me tile ii soba
SCREEN DOORS AND WINDOWS
(rcšetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih prif !it;'
J. W. LOVfe
CARPENTER
204 Scott St., poleg italijanske certt
Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS.
Chicago Phone 225.
W. J. BRADI
ADVOKAT.
« od kv k ondi ] itva r s. ške z Darji lo se nim ■ 'isti i opoze bliža "apra i ve ipel »j i ipc to se Gosp toj.s «odsl 'iu, d
slove ,b' im ■Gtrrr «opi:
«eht "oči,
Stijo
sc bilo j kdaj točin »»la.
so Pa N
Posojuje denar in prodaja pou*&
V
508-9 Joliet National Bank Buil^ >tlen
enin
JOLIET, ILL.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE ^ NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionit'
len
'aha
p.
JOHN
N. W. Phone 348
§TEFANICH
:.:Slorenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
uffigsiaasosaiinnlfisinaim
U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. j
in nje podružnice v: Belavaru, na S. Crkvenici, Delnicama, Djako* Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osij«1? Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veli"1 :
*sak, Vred,
htge Prav *atre
Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju Delniška glavnica in pričuv« K 16.250.000.
Nasvete in navodila pošljemo za«*0"'
Bray-eya Lekarn)
S« priporoča slovenskemu občini
v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.	.
1#4 Jefferson St, bllau mosta. J*"*
Buchanan-Daley Co.
"e v: toVo
Jtmi Gre ■eda; tole, "sla: CUdr Dill
r, v«dc
Vtr, pev Jo p toki
fOj
»v0j svoj
Wrs
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOl*
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
predno naroČite dobite našo ceno
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen L 1899.
Anton Nemanich in SI*1
1002 N. Chicago Street Konjttšniica na 205-207 Ohio St., Joliet, H1'
Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden največjf1 * mestu; ima lastno aasebno ambulanco, ki je aajlepia v Jolietu tvaike vozove iu kočije.
Na pozive se posluii vsak čas ponoči in podnew.	.
Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasit« ali teleUaajte. ML 2575 ia N. W. S44.
Naii katijaii ia vsi delavci ao Slovene'.	,M
nj
«tr»
'»is
M
lo,
K
r.
* i
"»i
in,
%
v''a
»i* \
S k h,
k
4-1
K
L
4MKRIKANSKI SLOVENEC 11. AVGUSTA 1914.
KRANJSKO.

drobni projekt. Shoda so se udeležili poleg županov okolice tudi poslanci: Gostinčar, dr. VI. Pegan, Drobnič in dr. Pogačnik. Vršil se je nato zanimiv razgovor o raznih projektih: o cestnih zgradbah Postojna—Podkraj, Knežak—Bač, Zagorje—Parje, Palčje —Parje—Klenik, Bač—Juršiči—Javor-nik. Posebno je bil poučen razgovor o vodni preskrbi Notranjske, o nadlogi pri vojaških strelnih vajah itd. No podlagi tega razgovora se bodo zgradbe pripravile za izvršitev in je deželni odbornik dr. Lampe za najnujnejše zgradbe obljubil, da jih čim najbolj pospeši.
—	Smrtna kosa. Na Viču je umrla dne 23. jul. Marijana Pance (Sončeva), stara 88 let. — V ljubljanski deželni bolnišnici je umrl 301etni Jožef Cvetko, trgovski pomočnik.
—	Umrli so v Ljubljani. Terezija Koščak, delavka, 63 let.—Vojteh Vid-majer, uradnik banke "Slavije", 48 let. — Ivan Stricelj, bivši hlapec, 85 let.— Anton Knaus, Žagar, 60 let. — Karel Kampič, delavec, 17 let. — Uršula Ka-čar, tovarniška delavka, 78 let. — Angel Vižentin, zidarski pomočnik, 36 let. — Frančiška Gorjup, kuharica, Radeckega cesta 9. — Ciril Karlič, čr-koslikarski vajenec, 16 let. — Ivan O-korn, krojač, 55 let. — Despot Vojno-vič, dninar, 35 let.
—	Udarilo je dne 16. jul. na Ratežu v posestnika Novaka, ko se je vračal s travnika. Nesel je s seboj železne vile navpik in na njih nekaj praproti, da si je delal streho pred dežjem. Najbrž so strelo privabile ravno te železne vile. Nesrečnik je kmalu nato u-mrl.
—	Nesreča v tovarni v Goričanih. 181etnega tovarniškega delavca Fr. Že-leznika je pri delu v tovarni v Goričanih, ko je hotel predejati transmisijo z enega kolesa na drugo, zagrabila transmisija za rokav. Kolo ga je vihtelo okoli po zraku, dokler se mu ni strgala vsa obleka, nakar je odletel v stran in se poškodoval po vsem životu Dobil je zelo težke poškodbe in so ga prepeljali v deželno bolnišnico.
—	Z vlaka je skočil. Zadnjič je z železniškega vlaka skočil med postajama Žirovnica in Lesce slaboumni slikarski pomočnik Verbič, ki je bil na poti v blaznico na Studencu. Poškodoval se je na glavi. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Vič. 24. jul. zjutraj se je ponesrečil v cerkvi dekorater g. Letnar. Padel je raz oder kakih 7 metrov in priletel med cerkvene klopi. Zlomil si je desno nogo in močno poškodoval
,,	, . , j .na bradi. Pri strašnem padcu bi bilo
Menda se zdaj vlada za to ičakovati . kaj h -j
zanima. Cisto samoposebi "-
glavo stroj za dviganje opeke in mu nevarno prebil lobanjo. Fant si je tudi pregriznil pri tem jezik. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. —121etni posestnikov sin Franc Bric iz Gradiških Laz pri Litiji je padel s črešnje in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
— Prismojeni Nemci. Slovenci so od nekdaj radi romali iz raznih kra-lev k Gospej Sveti na Koroško, ker je °ndi lepa cerkev M. B. in zibel krščan-
Klva za karantanske Slovence. Od-»r so se uvedle bolj ugodne železnice zveze, se poslužujejo slovenski ro-iiarji tudi železnice. Dne 20. julija to se odpravili Slovenci tja s poseb-1'm vlakom. Zaradi tega so nemški listi prinesli brzojavke, s katerimi so opozorili vsenemške Celovčane, da se Wiia slovenska vojska, ki namerava ^Praviti "Uebergriffe" — to je zase-"i ves okraj in z vlakom v Ljubljano
E .Peljati znani vojvodski prestol, ki "oji na ravnini blizu Gospe Svete. — Opomnili so v brzojavkah s strahom, k se bodo Slovenci dolgo mudili pri Gospej Sveti, celih 14 ur. Treba te-kj, so rekli, nemudoma zastražiti voj-vodski prestol na Gosposvetskem polt 'in, da se okoli njega ne prično kake ''ovenske narodne manifestacije, kar imelo strašne posledice. Celovških Germanov straža je torej mahoma na-"°pila svojo službo. Žrtvujejo se — "'ht fest und treu — po dnevu in po £ poči, da, ko pridejo Slovenci, ne vrnejo na prestolu svojega kneza. In so Slovenci prišli h Gospej Sveti— je 327 romarjev iz Velikih Lašč— Paj jih je celovška fakinaža na razne "'čine med procesijo motila in izziva. Slovenci so se obnašali mirno so dokazali, da imajo oliko, katere pa Nemcem manjka.—("Gorenjec".)
h Nemška propaganda. Ljubljanski Slovenec" z dne 24. jul. piše: Tudi 'e'enemško propagando je treba s kocinami izruvati! Kakor znano, se 'ahaja v ljubljanskih zaporih osem yenskih dijakov, ki so se dali zadati od "jugoslovanske" propagan-Kakor je umestno, da se po bese-al) grofa Tisze v monarhiji izruje v$ako velesrbsko gibanje s koreninami Vfed, ne glede na to, da se mora drža-vladati ne po nemško-madžarski ie8emoniji, ampak po načelu enako-pravnosti — tako je potrebno, da se J2atr« tudi vsaka druga iredenta, pred-J^em pa velenemška. Ta ni nič manj ^"evarna kot velesrbska. Glede vele-ernštva se pa čujejo v Ljubljani čudil e vesti. Govori se namreč z vso gojijo, da so imeli dijaki tukajšnje Y^ske gimnazije tajno društvo ot} ■ r°ssdeutschland", ki je gojilo vele-2,Jajalske tendence in šlo v tem tako * reč, da je nekega člana, ki je edini glasoval za Avstrijo", izbacnilo. Jako . n° Pa je, da ravnateljstvo proti te-jeu tajnemu društvu ni nastopilo, če res __ kar se gOVOri — da je zanj e0elo *fer0 mevi
- Strašno neurje. Bne 23. julija o-koli 2. ure popoldan je pridivjal nad ormoško okolico strahovit orkan. Vse je bilo kakor okamenelo nad grozovitim neurjem. Vihar je tulil in lilo je, kakor iz škafa. Na stotine dreves je vihar izrul. Poleg tega je razkrilo strehe, prevrglo brajde ter prekopic-nilo vse, kar se je dalo. Strela je udarila v hišo g. Severja ter jo upepelila.
Iz Žalca se poroča: V Savinjski dolini je dne 23. jul. razsajal hud vihar. Izruval je mnogo dreves, osobito s
. i . .. j	,	veranza s taKo suo, aa bi se bila
sadjem obloženih dreves. Cez 30 his , .	., A •, .<».•»
... o u -»i	•	skoro oba potopila. Parmk Austria
je razkrilo. Posebno v Žalcu, v Gri-	. .. !,	.... . , ., w
. . ■ d . . . . ...	je vihar trikrat treščil s tako silo ob zah in Petrovcah je bil vihar narav- „. ,	, , ..
,	. , . .	obrežje, da je vsled poškodb za na
nost grozen. Opeko raz streh je od-	£ XT , ....
nocir. An «t	^ hii v	dalJn° voznJ° uporaben. Neko_ itali
neslo do 30 metrov proč od hiš. V Petrovčah je prevrnilo 12 kozolcev. Vihar je vlak, ki vozi ob eni uri iz Celja, ustavil med Levcem in Petrovčem. Vihar je povzročil v Savinjski dolini čez 100,000 K škode.
Aretacija v Trbovljah. Iz Trbovelj se poroča, da je bila aretirana tamkaj neka absolventka ljubljanskega dekliškega liceja radi veleizdaje in izročena celjskemu sodišču. Kolikor se je dosedaj izvedelo, je zaročena z nekim Srbom iz kraljevine.
— Od pluga do krone. V Zagrebu
je dne 19. jul. nagle smrti umrl graški' ki so v njej delale: F. Makuca in nje-fabrikant Janez Puh v 59. letu svoje govo ženo in R. Komela. Dele trupla
i
^ vno je> da tudi ti Velenemci spada-^ ,pl]ed tribunal in se upravičeno pri-gl).uie, da bo oblast posegla tudi v to 1^'ezdo in 0(jkrila> kdo so neki tisti Sv0£'" k> se po graških listih bahajo s »Vo'm "avs'rijskim patrijotizmom", a Je mlade ljudi pa šuntajo zoper 8trijo|
W .N°vo Mesto, 23. julija. Po Do-»tr .em je danes popoldne divjal „sastl> vihar, strehe trgal in napravil Po'iu in po vinogradih veliko škodo.
^a Završnici bode na cesarjev t|el<tni dan, dne 18. avgusta deželna lovtrarna od knezoškofa dr. Jegliča "no blagoslovljena.
juP potres v Novem mestu. Dne 22. (jn } uri 55 minut se je čutil mo-V , !Ce časa trajajoč potresni sunek, v • ba*i so steklenice zažvenketale in " tresla
oprava.
]„! letina. "Dol. Novice" z dne 24. Poročajo: Ječmen in rž sta požeta
Pšenica je že večidel v kozol-
\i|a "^navadna moča nam je napra-HiCa |recej škode. Ne le, da je pše-
^nerpe'a že 0<1 kraja zaradi fje' je »ia tudi polegla, tako, da jc letoš-
% ev °težkočena in vrh tega manj
temu bo pa zrnje bolj-
"^(r,?1"Se Jc mislilo spričo navedenih
bi,j'' »osti. — Letošnja otava obeta
v^i ^ r° dolgotrajni spom-
sc je vsak bal poletne suše.
■
»ovj^en, so iet0
ly	j v. vaaiv uai jiuitiuv »UBVi
t.lne1)ri«'o je drugače. Otava se vsled br0 "n°če lepo razvija in bo dala *oinjo. — Veliko češpelj. Po čcšplje prav ro-
'tne. 2«
„, o8r=l,lb0 ceste Dobrnič—Pljuska V8'edala dr- Lampe in Vehovec.
N0 i Pri zRradbi skozi vasi so se .Sl>orazumno rešile. Največja
tr^^stnik
pomanjkanje vode. Mno-°v pa si je zgradilo že
vi ^tadi?^ kapnice» dr"K' 1'rav prid-JO z dei..lno podporo.
P
tu'"0 Se
S^ičjtrei)c povzdignila v tem kraju c«|0 j" v kratkem času, ki obeta
H -
dobrniJkt
Na čelu
dolino velike do-
ta. 4°nvi/. cc'c :'kc'ie stoji žup
Ife v°r, 'uk 1
, »ik. kako bi se
Vršil sc jc tudi tu uredil vzoren
U
If Not::na™ "v
Ini
MM
Vnavu
ivke m razne zgradbe Na dan 23. jul. jc Eiitc , - odbornik dr. Latnpe «b ••• Tu j vki na izgovor v St.
S'!f.J I'oro'af?1"' SUvbni ivetnik 'vkc i , ? "ameravani rcgula-' lld«'al sc bo sedanji po-
—	Nesreča. Kajžar Ivan Sitar Perovega pri Kamniku je 20. jul. delal na domači žagi. Protr večeru je pospravil ostanke od žaganih desk in jih zmetal na kup. Pri tem je pa zadel svojo petletno hčerko, ki se je neopa-ženo igrala na prostoru, kjer je metal deskine ostanke, in jo težko poškodoval.
—	Žile prerezal. Dne 14. julija zvečer je v Ljubljani v Tesarski ulici št, 3 stanujoči Matevž Miklavčič v nekem prepiru prerezal na levi roki svoji ženi Neži žile. Težko poškodovano ženo so prepeljali z rešilnim vozom deželno bolnico, mož se bode moral zaradi te naglice zagovarjati pa pred sodiščem.
—	Nehvaležna sinova. Posestnik in trgovec na Glincah Matija Jereb je dne 21. jul. svoja dva sinova zaradi nepokorščine svaril ter od enega tudi za hleva! tedenski zaslužek. Nehvaležna sinova sta se pa za skrb očeta dejan sko lotila in je moral poslati po poli cijskcga stražnika, da je oba aretoval
—	Popolnoma dozorela. Zaradi raz nih deliktov že večkrat predkaznovana postopača Leopold Pajsar in Anton Novak, podomače "Frnak" sta delala zopet nekaj tednov pokoro pri ljub Ijanskem okrajnem sodišču. Ker sta pa čevljarja,' so ju dali v čevljarsko delavnico. Ko sta bila dne 16. jul. iz puščena, sta kmalu, ko sta bila prosta, ponujala usnje in ščetine pri dveh čev Ijarskih mojstrih, in ker se je tema to zdelo sumljivo, sta zadevo naznanila policiji, ki je napravila nanju lov ter Novaka ujela in aretovala. Pajsar jo jc baje pobrisal proti Gorenjski. Do gnalo se je, da sta vse pokradla v zaporu. Kako da sta spravila blago ven, ni znano. Novak se neki še hoče šaliti in pravi, da jc usnje dobil v Betle-hemu.
_Zbežal je zelo nevaren tat Franc
Poženel, rojen 1887 v Lipju, obč. Planina, govori več jezikov, jc bil tudi pet let v Turčiji in je v noči 29. junija iz zaporov v Krškem zbežal. Interniran je bil zaradi hudodelstva tatvine. Mož ukrade samo vrednostne stvari, denar, ure, verižice, in odpira pušice za milodare. Jc zelo predrzen in nevaren za cerkve. Nosi rdečkaste brke in ima dolg, skoro špičast nos. Pri njegovi aretaciji se je našlo mnogo denarja in ur ter verižic.
—	Nezgodi. 14letnemu Fr. Demšarju iz Krnice, okraj Kranj, je pri kiitju strehe domače liišc padel na
ŠTAJARSKO
7 kron nazaj, častnik ni hotel denarja sprejeti, ampak mu je denar kar pustil. Častnik se je s krošnjarjem izredno prijazno razgovarjal. Vse to se je krošnjarju tako čudno zdelo, da je vendar vprašal bližnje vojake, kdo je ta prijazen častnik. Vojak mu je povedal, da je sam prestolonaslednik Fran Ferdinand.
— Ciklon v Trstu. Dne 23. jul. je izbruhnil v Trstu nenadoma tako silen vihar, da je odneslo sto osebam, ki so se kopale v morju, vso obleko in je morala policija spraviti vse one osebe, katerim je odnesel vihar obleko, na državni kolodvor, kjer so jih okrepčali in za silo oblekli. Tudi na morju se je zgodilo več nesreč. Dva v tržaški luki zasidrana parnika, "Stambul" in "Austria", je vihar odtrgal. Parnik "Stambul" je trčil ob parnik "Perse tako silo, da
jansko ladijo je odneslo na morje, la-dija je bržčas z osebami vred izgubljena. Razbilo je tudi 13 ribiških čolnov in več oseb je utonilo. Tudi na Krasu je vihar silno razsajal. Na tisoče dreves je izruvanih in v okolici Sv. Petra na Krasu je vihar 30 hiš razdejal, pri čemur je bilo nad 15 oseb več ali manj ranjenih.
-p Velika nesreča v Gorici. Dne 22. jul. zvečer se je zgodila v pirotehnični delavnici v Gorici grozna eksplozija. S strahovitim pokom je razneslo delavnico in razmesarilo tri osebe,
starosti. Pokojnik je bil rodom Slovenec, rojen pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Kot mlad ključavničarski pomočnik je prišel ubog v Gradec. Ubog v denarnih sredstvih, a bogat na pridnosti in marljivosti. Ko je postal samostojen, si je ustanovil popravljal-nico za kolesa. In iz te je nastala sedanja po celem svetu znana tovarna za izdelovanje koles in avtomobilov. Skrivnost za bogastvo leži v pridnih in poštenih rokah ter blagoslovu božjem. Pokojnik je bil veren kristjan.
— Poslanec in orožnik rešitelja. Dne 21. jul. ob 2. uri zjutraj je začelo v Orehovi vasi pri Mariboru v Šmir-maulovi hiši, v kateri je stanovala ne-
Makučeve žene so pobirali do 100 m daleč proč od porušene delavnice.
— Umrl je dne 21. jul. na Trnovem nad Gorico č. g. Franc Kodrič, ki je služboval ondi dolgo vrsto let kot ku-rat. Rojen je bil 14. novembra 1. j 1855. v Rihembergu. V mašnika je | bil posvečen 8. septembra 1. 1880. Dol-' go ga je mučila težka bolezen, dokler ga ni smrt oprostila vseh muk.
HRVATSKO.

J
— Ciklon v Zagrebu. Tudi v Zagrebu je dne 23. jul. vihar strašno div-ka Marija Potočnik z dvema malima jaj_ Hlev domobranske konjenice v otročičkoma, goreti. Orožniški straž-, Cernomercu se je porušil in je več ko-mojster Planine, ki je bil na patrulji,) njev bilo ranjenih. Nekega bulgar-jc zapazil ogenj in je takoj alarmiral j skega vrtnarja je ubilo. V Muellerje-prebivalstvo in je začel reševati. Ko ( vj opekarni je izbruhnil ogenj. Dvema je Marija Potočnik hotela rešiti ne- delavcema je zid, ki se je zrušil, zmečkaj goreče slame, ki jo je pokopala kai noge.
pod seboj, obleka ji je začela goreti. V največji nevarnosti je priskočil Planine na pomoč. Ni se oziral na nevarnost življenja, ampak je hotel potegniti Potočnikovo iz ognja. Že je bil skoro na prostem, ko se vsuje nanj in ubogo ženo zopet velika plast goreče slame in oba pokoplje pod seboj.
— Hrvaška vlada za izseljence. Hrvaškim delavcem se v Ameriki vsak dan slabše godi. Velikanska množica delavcev stoji brez dela in jela na cesti. Zato se je odločila hrvaška vlada, da jih na svoje stroške spravi nazaj domov. Z vsakim parnikom se vrača
Oba bi bila postala žrtev ognja, ko ne 20 do 25 izseljencev. Vsekakor lepo
bi v kritičnem trenutku priskočili po slanec in župan Pišek na pomoč. Z vso silo, ne meneč se za ogenj in svoje življenje, je g. Pišek potegnil oba na prosto in ju rešil. »Obžgana sta sicer močno, a rešena sta.
•— Bela žena. V Frankovcih pri Ormožu je dne 16. julija po dolgi bolezni umrl obč. odbornik, posestnik Ivan Puklavec, star komaj 44 let. — Na Smolniku pri Rušah je dne 20. julija po kratki bolezni umrla posestnica Katarina Glaser.
—	Šoštanj. Tesar Franc Lenko se je dne 17. jul. vračal precej vinjen iz gostilne in ko se je hotel podati na škedenj k počitku, je padel tako nesrečno, da je že drugega dne umrl.
—	Stekel pes je ugriznil mariborskega milijonarja, industrijca in občinskega svetnika Josipa Franza v Mariboru. Prepeljali so ga 17. julija s tremi drugimi osebami v Pastcurjev zavod na Dunaj.
spričevalo za hrvaško vlado.
— Polom hranilnice v Karlovcu. "Narodni Glas" v Karlovcu piše, da so strokovnjaki dognali sledeče: Pokojni Fran pl. Tuerk je kot dolgoletni predsednik hranilnice v Karlovcu igral na borzi bodisi sam, bodisi skupno s hranilničnim ravnateljem Konohom Hermanom, in sicer v takem obsegu, da bi se moglo reči, da celo finančno poslovanje hranilnice ni imelo drugega namena, kakor da služi za pokritje borznih špekulacij.
—"Mir" zaplenjen. Celovški "Mir" z dne 24. jul. jc bil zaplenjen, in sicer govor poslanca Grafenaucrja na shodu v St. Jakobu o šolskem sistemu na Koroškem. Komentar čisto nepotreben.
—	Quousque tandem? Kakšen razloček je med Avstriji iz dna srca vdanimi Slovenci in med prusofilskimi nemčurji, nam zopet dovolj jasno kaže primera med taborom koroških Slovencev pri Št. Jakobu v Rožu in med bojnim shodom koroških nemškutar-jev v Celovcu. Slovenci so koncem zapeli cesarsko himno, nemški nacio-nalci pa velcizdajalsko "Wacht am Rhein." Vprašamo tem potom nje in merodajne faktorje, koliko časa mislijo še nadaljevati in ali menijo sploh kedaj končati s provociranjem — petjem svoje himne? Žalostno, da baron Friess take ljudi ščitil—("Straža".)
—	Kaj pripoveduje krošnjar o rajnem prestolonasledniku. Ko jc bil pred leti krošnjar v Spodnjem Dravogradu in prodajal vojakom, ki so imeli v bližini vajo, razno blago, pristopil je k njemu tudi mlad častnik. Izbral je raznih drobnarij za kake tri krone. Ko je pa krošnjarju ponudil lOkronski bankovec in tnu jc krošnjar hotel dati
Driska,
krč v želodcu, poletne pritožbe in črevesne neprilike, kolero morbus in vnetje črev pri odraslih kakor tudi pri o-trocih hitro odpravi Severovo zdravilo zoper drisko (Severa's Diarrhoea Remedy). Citajte sledeči dokaz, katere ga piše g. Geo. Prokop, 251 French St., New Brunswick, N. J.: "Severovo zdravilo zoper drisko je zelo uspešno učinkovalo. Moj otrok je bil hudo bolan vsled driske, toda kakor hitro sem dobil Vašo zdravilo sem ga mu dal kakor predpisano v navodilu in v petih dneh je bil otrok popolnoma zdrav." — Cena Severovega zdravila zoper drisko je 25 centov v vseh le karnah. Vprašajte po njem po imenu Ako ga ne morete dobiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. T.	70t4
NAPRODAJ POHIŠTVO ZA 4 SO-1 be, peči in vse drugo. Mrs. Schwab, | 516 N. Hickory St., Joliet. 2t
70JSSA!
Veliko vojakov skupaj je armada, in gotovo je resnica, da tako velikansko število vojakov poje in popije velikanske množine jedi in pijače.
Prva in najpogl&vitcjia naloga vsake države je, da se preskrbi z vsem potrebnim še ob takem času, ko se vsaka stvar najlože dobi.
Je že stara navada, da se vojakom odhajajočim na vojsko napolni njegova vojna čutara ali steklenica z dobrim in pristnim žganjem. Našemu slovenskemu vojaku je bila in tudi bode najljubša tovarišica na težkih vojnih pohodih njegova vojna čutarica polna dobrega brinjevca, tropinjevca ali slivovke! To nam bodo potrdili gotovo vsi stari in mladi slovenski vojaki. Ravno tako je tudi naš slovenski vojnik-delavec, kateri se bojuje vsaki dan, da preživi sebe in svoje drage, potreben dobrega požirka po tru-dapolnem delu. Naša Slovenian Liquor Co. v Jolietu, 111., si je nadela nalogo in se zraven tega založila, da je pripravljena na najhitrejšo mobilizacijo, založiti slovenske gostilničarje in njih armade pivcev; tako da lahko z mirnim srcem pričakujejo krutega sovražnika v podobi mrzlih zimskih dni. Recimo na primer:
Slovenian Liquor Co. brinjevec, ki je že Vam marsikateremu znan, da mu ga ni para ter velja za pet drugih.
Tropinjevec: kakor so ga oče doma včasih žgali.
Slivovka: nekaj posebnega.
Baraga Bitter Vine: znan že med rojaki.
Ravbar Bitters: samo poskusite ga enkrat, nakar postaneta večna prijatelja.
In vse te pijače dobite v zabojih po 12 steklenic.
Imamo pa tudi importirani francoski in domač Konjak, razna Kentucky in Pennsylvania Bottled in Bond Rye in Bourbon Whiskey v steklenicah in sodih. Naša posebnost: Pristni California Brandy in Trester, fini Tropinjevec in Slivovec v sodčkih od 6 galonov do 50 galonov.

vino!
VINO!
Importirano belo in črno starokrajsko vino v zabojih. Pristna californijska bela in črna rizling in sladka vina. Fini California Port, Angelica, Muscatel, Tokay in Burgunder v steklenicah in sodih. Razne vrste Champagne in druge sladke pijače. Z eno besedo, v zalogi imamo vse pijače, kar se tiče gostilniške obrti.
Pišite po cenik v slovenskem jeziku, kajti naša tvrdka je čisto narodno podjetje oziroma Zadruga Slovenskih Gostilničarjev.
Za naročila, katerim je posvečena največja paznost, se priporoča:
INCO..O.ATCO <0iO
v (t n ra n )J\r\uar> ..
»SŽ------,■-■----'	V
WHOLESALE DEALERS <V flEČTl FI ER'S 1115 17 19 NOHTH'CHICACO STREET
JOLIET, ILL.
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron.
Glavni urad: TRST.
Podružnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviču, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.
Priporoča se za
vse bančne posle.
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednost-nostne papirje in daje informacije vseh vrst.
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bosno j in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo, Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
— Velikanski zob. Ko so kopali v Obcrbilligu pesek, so našli velikanski mamutov zob. Dolg je dva metra 70 centimetrov, tehta 110 funtov, v obse-1 gu pa meri 60 centimetrov.
UNION ROOFING C0.|
(Zanetti & Scheuer)
210 RUBY ST. :: JOLIET, ILL. Chicago Phone 2975. Krijemo in popravljamo strehe s papirjem in gravelem in sploh na vse načine.
Z nami se domenite slovensk'" :"» hrvatski. Naše cene so najzmernejše. Predno date kriti ali popravljati streho, se oglasiti pri nas, da se po domače domenimo.	66t4
3?i1t@ Elk: Bra.nd" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah«
Garntycy, Wood & Lenuon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891.	JOLIET, ILL
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom (roje
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111
AMPPTtfAW<SVT etAWNWfi. 11. AVGUSTA 1914.
ESPIRITU SANTO.
EPOVESTi
Angleiki spisala Henrietta D. Skinner.
Z dovoljenjem Harper & Bros, prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar.
Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers.
r. POGLAVJE.
Bilo je na binkoštni praznik. Pariz se je bliščal v poletnem solncu, ceste so bile polne veselega življenja. Mesto je podobno ob velikih praznikih veliki družini—očetje, matere, otroci, bratje in sestre in ljubimci so se sprehajali ▼ veselih gručah po Champs-Elysees in po Cours la Reine ali so se pa podali v oddaljene parke in promenade predmestij. Mnogo jih je šlo v cerkev zgodaj k tihi maši, sedaj so imeli lep dan na razpolago, da se vesele na prostem. Občinstva je mrgolelo po boulevardih, zajutrkovali so po francoski šegi na trottoarjih ob majhnih mizah pred restavranti. Zrak je bil polen veselega kramljanja.
Vsi pa niso šli zjutraj k maši. Ob enajstih so se začele velike maše v mnogih cerkvah, ki so ponos krščanskega prebivalstva v Parizu. Krasne cerkve v Champs-Elysees in ob bou-levardih-Metropolitanska cerkev in ne-številne druge, moderne in starodavne —so bile napolnjene. Da bi kdo preje trdil, da je vse prebivalstvo na boulevardih, bi smelo lahko rekel, da je cel Pariz pri veliki maši.
St. Thomas d'Aquin, farna cerkev zgodovinskega Faubourg Saint-Germain, ni niti med najlepšimi, niti med največjimi cerkvami stolnega mesta Celo za tiste, katerim je gotična stavba ljubša, ali katerim ugaja bazilika, je imela cerkev sv. Tomaža posebno privlačnost radi svoje arhitekture iz sedemnajstega stoletja in radi dvornih tradicij. Obredi so bili veličastni na binkoštni praznik. Duhovščina v svetišču je bila oblečena v rudeča oblačila, ministrantje so imeli tkane cottas in svilene pasove. Odlična gospoda v črnih oblekah, veliki švicarski stražniki pri vratih v škarlatnih suknjah, belih hlačah, v čeladah, « mečem ob strani in s helebardo na rami. Cerkovniki so hodili po hodniku v črnih oblekah s čelado na glavi, s srebrnimi verižicami in s posrebrenimi palicami, akoliti so vihteli kadilnice visoko, iz njih se je razširjalo kadilo.
Med navzočimi je bilo zapaziti dosti muzikalično izobraženih ljudij in diletantov. Dasiravno so se spodobno obnašali med službo božjo, je bilo videti, da so posebno pazili med petjem. Prišli so sem ne samo radi službe božje marveč radi posebne privlačnosti. Bilo je znano, da bosta dva posebno slovita pevca pela, eden iz kraljeve opere v Milanu, visoko-čislan bariton, ki si je pridobil ime v Italiji in v Avstriji, drugi, njegov brat, ki je imel angeljski glas. Brata sta bila sinova avstrijsko-laškega plemenitnika, oficirja pri papeževih zouavih, ki je bil ubit pri Mentana. Mnogo njegovih tovarišev, ki so bili odlični Francozi, so z veseljem sprejeli njegova sinova. Mladi Daretti, operni pevec je bil sprejet z odprtimi rokami v najbolj slovite salone.
Nevidni zbor je pel lepo Introit, Kyrie, Gloria in Excelsis. Lekcijo so intonirali, kor je pel "Emitte spiritum tuum", nato je sledil premor. Med tihim molkom je pokleknila duhovščina pred oltarjem, verniki so sledili temu vzgledu. Sladki glas nekega dečka se je začel dvigati vedno višje. "Veni, Sancte Spiritus" je pel angeljski glas. "Veni Sancte Spiritus" je odgovoril zbor, in dodejal proseče "et emitte coelitus, lucis tui radium". Glas solo-pevca se je povspel višje kakor ptič, jasno in močno so donele njegove besede po cerkvi "Veni pater pauperum", "Veni, lumen cordium", "Pridi oče ubogih, Pridi dajalec Bobrih darov, Pridi luč ljubečih src." "Veni, Veni" je odgovoril zbor.
V glasu dečka je čuden čut, v lepem glasu, ki se bode kmalo razvil v neverno kaj. Komaj se je duša otroka razvila, da rabi darove umno, s čutom, ko se že glas loči od njega in ni ga več slišati.
Zadnji "Veni" je utihnil, sledila mu je tihota, ko se zasliši bogat bariton, ki je začaral srca vseh. "Consolator optime" je pel nežno. "Dulcis hospes animae, dulce refrigeriuml I11 labore requies, in aestu temperies, in fletu solatium." "Veni, Veni" je proseče pel zbor. Nad možkimi glasovi se je za-čul zopet patetični glas dečka-sopra-nista "O Lux beatissima"—"O prebla-zena luč napolni srca vernikov, brez tvoje luči in brez tvoje milosti je le slabo v duši človeka." "Veni, Veni" je odgovoril močni zbor. "Bodi naša pomoč v našem pregnanstvu, dokler se ne bodemo veselili s teboj v paradižu. Alleluja, Amen, Veni, Veni."
Veselo, triumfalno se je razlegala aleluja, nad moškimi glasovi je pa plut glas dečka, plul v višave, kakor da se hoče združiti z angeljskim zborom.
Tisti, ki so prišli radovednega ali nevrjetnega srca so bili ginjeni, solze so zalivale njih oči, v »rcu so ponavljali: "Pridi sladki tolažnik, neumrjo-ča luč, vodi nas skozi naše pregnanstvo v veselje paradiža. Amen."
Minula je še cela ura predno je bila maša s pridigo dominikanca pri koncu. Ves ta čas je donelo po srcih vernikov ubrano petje "Veni Sancte Spi-
ritus". Mnogobrojni častilci so se počasi pripravili na odhod.
Dve osebi sta stopili v eno stranskih kapel, da se ljudstvo razide. Mož srednje starosti in visokosti, olivne barve, črnih očij je slonel ob grobnem spominku velikega kardinala, ki si je obenem zadobil ime v voditvi države. Molče je gledal za umikajočo se množico. Za roko je držal deklico svetlih las in bistrih očij. V roki je imela košarico cvetlic. Deklica se je naveličala gledati ljudstvo, zato je začela postajati nestrpna in se je igrala s košaro.
"Moja mala deklica imela si lep god, zdi se, kakor da bi nebeški angelji peli o svetem duhu, kojega ime nosiš. Ali so te angelji kratkočasili, moja Espiri-tu Santo?"
Govoril je špansko, deklica, ki se ga je držala je odgovorila v istem jeziku.
"Oh papa, nikakor nisem trudna, imam idejo," pri tem je pogledala v košarico, katero je držala v roki in potem se je proseče obrnila k očetu. "Oh papa, bilo bi mi tako ljubo, če bi mogla dati eno teh mojih cvetlic onemu dečku, ki je tako lepo pel. Papa, ali mu jo smem dati, ali mu smem dati Espiritu Sancto?"
Oče ji je vzel košarico in je pogledal na cvetlice, katere so bile notri. Bile so bele in čiste, kakor da bi bile iz voska, cvet je bil podoben golobici in od tega so tudi dobile ime.
"Škode gotovo ne bi trpela, če mu daš cvetico, vprašanje je, kje bodeš našla tega angelja? Ali misliš, da živi pribit gori nad oltarjem, kakor izklesani kerubimi, ali mu jo pošlješ po pošti in jo nasloviš na Paradiž?"
"Nikar me ne draži, papa! Mislila sem, da bodeš vedel, kje bi ga mogla dobiti. Ti vse veš!"
"Vsega ne," je rekel Spanec pohlevno. "Življenje bi bilo prepusto, če bi ne doživeli vedno kaj novega. Do sedaj nisem prišel dosti v dotiko z angelji. Na svojega godu dan pa ne smeš biti žalostna. Vprašajva Švicarja, če ve, kam ta poseben angelj obeša svoje peruti."
"Švicarja," je čudeče se vprašala deklica in je boječe pogledala na orjaško postavo, ki je hodila gori in doli. "Švicarja? Ali papa, zna li... zna li... on... govoriti?"
"Zakaj ne bi znal," se je zasmejal oče. "Prosim te, poej mi, kaj misliš, da je? Velikanska sama bodeča nabasana punca iz cunj? Vprašaj ga, in videla bodeš, če zna govoriti."
Približala sta se počasi orjaški postavi Švicarja. Dekletce se je nekoliko nazaj držala iz strahu. Ko sta bila pred njim, se je Švicar obrnil proti njima in se je nasmejal — zares sc je nasmejal, kakor bi se sploh kak drug človek nasmejal, če bi gledal na nežno dete, katero je bilo pred njim.
"Espiritu, govori ž njim, povej mu, kaj hočeš od njega," ji je nagovarjal Španec. Škarlatni orjak se je sklonil in se sladko smejal in bil je pripravljen, da čuje prošnjo.
"Prosim gospod," je dekletce začelo francosko, "rada bi vas nekaj prašala, če bi ne bilo preveč."
"Nikakor ne," je rekel ljubko. "Sem že navajen vsakojakih vprašanj. Imam sam doma štiri deklice," in nasmehnil se je precej naglas.
"Štiri deklice," je začudeno ponavljala Espiritu. ■ Če je temu tako, potem se ji ni treba bati, staviti vprašanje. Lahko je rekel, da je vajen vprašanj. Postala je čisto zaupljiva naenkrat.
"Tako, najti hočeš dečka, ki je danes zjutraj pel. Najbrže ga ne bode težko dobiti. Zdi se mi, da nekaj gospodov in gospa ž njim govori v zakristiji. Pojdimo pogledat." Pri tem je vzel helebardo pod pazduho, z drugo roko je pa prijel deklico in jo peljal proti zakristiji. Deklica je pogledala boječe čez svoja ramena, da vidi, če ji sledi oče. Ni bil daleč za njima. To jo je ojunačilo in stopala je jako slovesno poleg svojega mogočnega zaščitnika in delala kolikor mogoče velike korake. Kaj bi rekli doma, da bi jo videli iti po hodniku v takem sprem stvul
Obrnili so se in vstopili v zakristijo. Tam so naleteli na večjo družbo, med njimi muzikaličnega kritika znanega dnevnika, slavno kontra-alto iz opere, direktorja iz konservatorija in dva ali več znanih pevcev.
"Ali vam nisem pravila tako," je veselo govorila Madame Delepoule. "To sem vam, gentlemen, že naprej povedala. Poznala sem dečka, ko je šel k prvemu pouku v petju v Florenci pred šestimi leti, in vedno sem rekla, da ima glas, s katerim bi lahko vladal svet. Ali počakajte, da ga slišite v o-peril Pela sem ž njim v La Scala, na Dunaju, v Niči in vem, o čem govorim. Ah Senor Disdier!" je vzklik-nilanila in prenehala svojo hvalo o de-čku-pevcu. "Ravnali ste se po mojem nasvetu in prišli sem mesto v La Madeleine. Ali mislite, da ste bili poplačani za trud?"
"Bilo mi je, kakor da bi pel arhan-
gelj Mihael 'Kdo je podoben Bogu?'," je uljudno odgovoril Disdier. "Nismo prišli sicer počastit arhangelja, marveč manjšega angelja. Moja mala deklica, ki obhaja danes svoj god, se hoče zahvaliti pevcu, ki je tako lepo pel
o svetem Duhu, kateremu je posveče-
„„ n
na.
"Je vseeno, sta brata in oba sta občudovanja vredna," je rekla Madame Delepoule. "Starejši poje ko arhangelj Mihael, mlajši ima pa glas angelja Is-rafela, ki je najlepši pevec v nebesih. Teodor!" je poklicala, "Teodor, dete moje, pridi seml"
"Ravno sem poslal Teodora domu," je rekel mladenič, ki se je ločil od drugih gentlemen. Bil je velik, širokih ram, nosil se je ravno in po koncu. Glavo je nosil visoko in gledal zadovoljno na svet pod njim. Ni imel uni forme, niti helebarde, ali vendar je stal ponosno zraven Švicarja in je vsem imponiral.
Senor Disdier je peljal svojo hčer bliže. "Škoda," je rekel, "ta njegova majhna častilka ga hoče počastiti radi njegovega lepega petja."
Mladenič je pogledal na deklico, ustnice so se pa presrčno nasmejale. Pokleknil je na eno koleno pred njo, da bi ji bil bliže, jo prijel nežno za roko in rekel: "Ali bi ne mogel dati kako poročilo Teodoru? Kaj bi mu pa rada povedala?"
Pomolila mu je roko in mu pokazala cvetlico, katero je držala v roki." Dajte mu to," je rekla priprosto. "To je sv. Duh, tolažnik."
Mladenič je nekaj časa gledal, ne da bi vedel pri čem da je. Potem je pogledal cvetlico bliže in natančneje, in obraz se mu je razveselil. "Ah," je rekel nežno, "sedaj razumem. To je cvetlica sv. Duha: el Espiritu Sancto." Prijazno se je nasmejal proti nežnemu otroku in je rekel mirno: "Ne boj se, Teodor bode razumel, kar hočeš s tem povedati."
Deklica je od veselja tlesknila z rokami in se smejala. Na to se je obrnila k svojemu očetu in se ga je opri jela, kakor da jo je strah prevladal.
Mladenič je vstal* Disdier se je priklonil ponižno na levo in desno in peljal hčer ven. Ko sta šla mimo Švicarja, ga je Espiritu hvaležno pogledala, Disdier mu je pa stisnil nekaj v roke.
"Tudi jaz imam štiri deklice," je rekel Španec. Švicar se je zadovoljno nasmejal in je pazil očeta in hčer, ko sta odšla skozi stranski izhod na Rue du Bac proti reki.
(Dalje prih.)
S K K S K S S K S ffiffiffiffiffi« K	Sfi
K CENIK MOLITVENIH >5 S NABOŽNIH, PODUČNIH S IN ZABAVNIH KNJIG »
JU	ifi
KRJHS katere se dobe v
k	5fi
M KNJIGARNI AMER. SLO- 5fi S VENCA, JOLIET, ILLS. S £ $ JfiffiffiKSffi X « S SiBiffiSSS^
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c
Babica ...........................50c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu I. 1866............. 25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.............25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez.... 20c
Božični darovi. Povesti...........20c
Burska vojska ...................25c
Cvetina Borograjska. Povest......40c
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare ........ ...............25c
čas je zlato .....................25c
Ciganova osveta .................25c
Črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem ...............25e
Domači zdravnik ................60c
Emanek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Prcdjamski. Povest ia petnajstega stoletja ...............20c
Evstahij. Povest .................25c
Feldmarial grof Radecki.........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Friderik Baraga .................50c
General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c
Godčevski katekizem; Zeuitn« ali svatbiae navade in aapitnie«.. • -20c
Gozdarjev sin. Po vast............20c
Gozdovaik. Povest ia amsrilkega
življenja. 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica ia grofica.......30«
Hedvika banditova nevasta. Povest 20c
Hitri račnnar ....................**
Hmelj«vo evatja. — Marijina podoba ...........................
Izdajavec. Zgodovinska povest ia
tnrikih časov ..................25c
[zgubljena srača. Povaat .........21 *
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c
lasa mladih lat. pesmi ...........30c
/agnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. češka narodna pravljica. .20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c
Jozafat, kraljevi sin Indije........25c
Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c
2.	zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena.....................50c
3.	zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja,—IV. Vrbaa Smu-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ..............50c
4.	zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........SOc
5.	zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz IS. stoletja. — II. Nemški valpet —
III.	Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................SOc
6.	zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja... SOc
9.	zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............SOc
10.	zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. šest parov klobas.—
IV.	Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev is nevoščljivosti. Cena.....SOc
Katekizem za kat. slov. sole v A-
meriki .........................25c
III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...SOc Kanarček, Kresnica. — Kapelica v
gozdu .........................20c
Kirdžali, podonav. povest ........50c
Kmetijsko gospodarstvo .........75c
Knez črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgcfdov. povest ...........20c
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25c Krištof Kolumb in odkritje Amerike ...........................20c
Koliščina in stepe. Povest........20c
Kraljica Draga, izvirna povest iz
srbskega kr. dvora.............25c
Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Pisana mati..................... SOc
ROJAKI!
Kadar pridete v Milwaukee, ne pozabite me obiskati. V moji gostilni je vsak vedno najbolje postrežen. Čedna prenočišča imam vedno na razpolago za došle rojake.
DOBRODOŠLI DELEGATI K .S. K. J.l
Frank Frančič
GOSTILNIČAR 293 Reed St.—Phone, Hanover 3492Y. MILWAUKEE. WIS. St
Chi. Phane: Office 65«, Res. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—t p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovicb
Dentist
Zobozdravnik
Jcliet National Bank Building 4th Floor, Room 485.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
llllWIHIMIIIflBllllfllNiHUIIinilUfflllffllUIIRlllHOIIlll
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN, Telefona št, 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, I1L
Telephone—Hanover 4152-J.
Joe Windisbman,
saloon in restaurant
483 Virginia St, Milwaukee, Wis.
POZOR, ROJAKINJA t
Ali veste, kje je dobiti najboljše »*" so po najnižji ceni? Gotovo! V m«««"1'
J. & A. Pasderti
se dobijo najboljše sveže in prek jene klobase in najokusnejše m*>< Vse po najnižji ceni. Pridite torej' poskusite naše mesa.
Nizke cene in dobra postrežba It' j naše geslo.
N« pozabite torej obiskati nas * { naiej mesnici in groceriji na vog* tpU; Iu Broadway and Granit« Streets str
Chic. Phone 276«. N. W. Phon«
ChL tal. 33».	N. W. tal.
Louis Wis
iJi
NO Jackson 8t JOLIBT, U*?*
I os
gostilničar
iu
r1
5
tino, žganje in shod*'^
J
Soba v suit m ia Loach Roe*-
Union Coal & Transfer C
516 cass street, joliet, ill. Piano and Furniture Moving
Chicago tel. 4313.	Northwester« tat"
DOBRODOŠLI BRATJE DELE-GATJE K. S. K. J.l
Vabim vas vse na obilen obisk med zborovanjem.
Pri meni dobite najboljšo postrežbo. Imam tudi več sob na razpolago za prenočišča.
Frank Anzelj
GOSTILNA
173 S. Water St., vogal Oregon St. MILWAUKEE, WIS.
Phone—Hanover 2145L.	t6
Joliet, ill.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay 8ta. Both Telephones 28. JOLIKT, ILLlH^
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St.. Joliet, nt
0b« telefona 405

m