Celje, dne 4. februarja 1971 — Številka 4 — Leto XXV — Cena 60 par Gtasiio občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec SOCIALISTIČNA ZVEZA PODPIRA NAPREDISJO KMETIJSTVO PRVI KORAKI ŽE STORJENI Občinska konferenca Socialistične zveze Celje je svojo tretjo sejo posvetila razpravi o izhodiščih nadalj- njega razvoja kmetijstva v celjski občini. V njej je potrdila stališča, ki jih je sprejela njena sekcija za kmetijstvo, potem, ko je lani izvedla zelo uspešno jav- no razpravo. Temeljna ugotovitev je, da kmetijstvo v celjski občini zaostaja za razvojem drugih gospodar- skih panog in da ne gre v korak tudi z razvojem kme- tijstva v sosednjih občinah. Delo, ki ga je lani opra- vila sekcija za kmetijstvo občinske konference Sociali- stične zveze Celje, je ne- dvomno zelo . pomembno. Uspešna javna razprava o kmetijstvu je namreč potr- dila pomen sekcij kot iz- redno učinkovite oblike dela Socialistične zveze, kajti zbudila je zanimanje tako zasebnih kmetijskih proizva- jalcev, kot tudi družbenih, za kmetijstvo zainteresira- nih dejavnikov. Najbolj spodbudno pa je to, da so občinska skupščina in neka- teri drugi organi že zasta- , vili svoje delo tako, kot ga | predlagajo stališča, ki jih ' je v zvezi z nadaljnjim raz- vojem kmetijstva potrdila zdaj tudi občinska konfe- renca Socialistične zveze. V stališčih je močno po- udarjena vloga kmetijskega kombinata — tako pri uva- janju spodbudnejših oblik kooperacije kot večje pro- izvodnje. Podobno velja tu- di za skupščino občine in njene organe, ki naj bi po- leg različnih oblik spodbu- janja kmetijstva in njegove proizvodnje povečala tudi skrb za reševanje problemov ostarelih kmetov, strokovni pouk kmetijstva v zadnjih letnikih nekaterih osnovnih šol itd. Občinska konferenca Soci- alistične zveze se je zaezv- la za dosledno uresničeva- nje sprejetih stališč, hkrati pa je menila, da morajo ostati prizadevanja za so- dobnejšo kmetijsko politiko še nadalje eno izmed pod- ročij,' ki mu bo posvečala svojo pozornost tako v ob- činskem kot v krajevnem merilu. Tretja seja konference Socialistične zveze Celje je bila namenjena tudi razpra- vi o pravilih, poslovniku in programu dela občinske kon- ference, sprejeli pa so tudi sklep o razpisu volitev v novo konferenco. Medtem ko pravil niso mogli spre- jeti, ker ni bila zagotovljena potrebna navzočnost, pa se bodo volitve v novo konfe- renco začele kot je bilo predvideno. V interesno-de- lovnem področju bodo vo- litve opravili od februarja do aprila letos, v krajevnih organizacijah pa od novem- bra letos do januarja pri- hodnjega leta. Tako bo se- stav konference precej spre- menjen, saj bo v njej do- bršen del članov, ki jih bodo zivolili delavski sveti, najvišji organi nekaterih skupnosti ter organi zdru- ženj in organizacij. Organi- zacija Socialistične zveze se torej tudi na ta način od- pira navzven in daje nove možnosti širše izmenjave stališč in uveljavljanja inte- resov tako občanov kot druž- benih dejavnikov. I. B. VABILO »TEDNIKOVIM DVOJČKOM« Uredništvo Novega tednika liidi na ta način vabi vse v časniku objavljene dvo.joke na prireditev, ki bo v nedeljo 7. februarja v Narodnem domu v Celju ob 11. uri. Dvojčke prosimo, da se zberejo na tem kraju že uro pred začetkom zaradi priprav, skupnega slika- nja, izplačila potnih stroškov itd. Uredništvo bo dvoj- čkom povrnilo potne stroške, za spremstvo šoloobvez- nih dvojčkov pa tudi stroške ene^a od roditeljev. Va- hi\xi objavl,jamo predvsem zato, ker vsem nismo mogli poslati vabil, ker nimamo točnih naslovov. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDMK.A ŽELJA: >.PST! POSLUŠAJTE! POJE PREŠERNOV ZBOR!« - To je največja' želja CIRILA ZALESJAKA, ki je član pevskega zbora »France Prešeren« že šestnajst let. Prav toliko let vodi tajniške posle zbora, ki se je s svojim prijetnim petjem predstavil že mnogim poslušalcem. Ob slovenskem kul- turnem prazniku pa Ciril Zalesjak pravi: »Za tovrstno dejavnost se premalo zanimajo. Kadar nas potrebujejo nas najdejo, drugače pa ne. MisHm, da amaterski kulturi ne dajemo tistega, kar bi mor»H. Premalo j« razumevanja za našo dejavnost, ki ni brez pomerva. Kaj »i žefim? Da bi zapeli tako, da bi poslušalci rekli: pst, poslušajte, Prešernov zbor if: Celja poje! Foto: T. VRABL Če bodo prišli vsi, se bo v nede« Ijo zbralo v Celju 41 parov dvojčkov. - Hudomušneži na- migujejo, da je to priložnost za bližje spoznavanje med njimi. Nadaljevanje teh znanstev pa se lahko izcimi v zve- ze, take zveze pa v prispevek za po- živitev slovenske natalitete, če se narava kaj razume na geometrično za- poredje, da je dva- krat dva štiri itd... KULTURNA PRELOMNICA CEUSKA PBCINA JE PRVA V REPUBl,IKL KI JE PO IZIDU ZAKONA DOBILA SVOJO KULTURNO SKUPNOST • »Kulturna skupnost«, kot je rečeno v za- časnem statutu, »omogoča trajen in koristen razvoj kulture v občini Celje z načrtovanjem raz- voja kulturnih dejavnosti in zagotavljanjem sred- stev za izpolnjevanje programov«. • »Programi razvoja kulturnih dejavnosti mo- rajo temeljiti na težnjah celotnega slovenskega naroda po enotnem kulturnem razvoju, posebej pa morajo upoštevati tudi to, da je Celje kulturni sedež širšega območja več občin.« • »Kulturna skupnost pridobiva in uporablja sredstva predvsem v obliki družbenega dogovora o programih kulturnih dejavnosti. Udeleženci družbenega dogovora so poleg kulturne skupno- sti še delovne in druge zainteresirane organiza- cije ter družbeno politične skupnosti.« Sklep o ustanovitvi celj- ske kulturne skupnosti so sprejeli prejšnji četrtek na ustanovnem zboru skupščine, ki So se je poleg 26 od 41 voljenih delegatov udeležili tudi predsednica občinske skupščine Olga Vrabičeva, predsednik občinske konfe- rence SZDL Janko ževart, sekretar občinskega komiteja ZKS prof. Emil Roje ioi dru- gi- V uvodnem delu je govo- ril predsednik iniciativnega odbora Jure Kislinger. Med drugim je orisal njegovo de- lo, ki se je pričelo že ob imenovanju ob koncu lan- skega aprila; Iniciativni od- bor je spremljal priprave za- konskih dokumentov in se aktivno vključeval v javno razpravo, obenem pa je pri- pravil posebne akte za usta- novitev skupnosti. J. Kislin- ger je v tej zveai rekel, da je ustanovitev skupnosti veli- kega pomena tako za samo- upravni razvoj doslej admi- nistrativno vodenega področ- ja kot njegovo gmotno sana- cijo. V tem smislu sta c^^a republiška zakona velika pre- lomnica, o kateri so kultur- ni delavci sanjali celo de- setletje. Dalje na 6. stmni PRIREDITVE OB PRAZNIKU Slovenski kulturni prazmik osmi februar bomo tudi letOg v Celju slovesno proslavili. Dneva kulturnih in prosvet- nih delavcev, ki bi mu naj dal nekakšno širše manife- stativno obeležje, sicer še ne bo, ker ni bilo enotne in skupne volje m ker morajo biti bržkone priprave za kaj takega očitno dolgotrajne in komplicirane, bo pa vendar- le nekaj večjih prireditev. Tako je v počastitev praz- nika pododbor društva slo- venskih likovnih umetnikov pripravil razstavo svojili čla- nov, ki jo bodo odprli že ju- tri ob 17. uri v LikoTOem salonu in na kateri se bodo predvidoma predstavili vsi člani. Ob otvoritvi bo nasto- pil tudi moški komorni zbor z dvema novima pesmima. Namesto predvideive raa- stave slovenskih ' literarnih novitet bodo v avlah študij- ske knjižmce 9. februarja odprli razstavo, posvečeno literaninm delom Franceta Bevka. Razstavo bodo odprli ob enajstih dopoldne pripra- vila pa jo je študijska knjiž- nica. Praznovanje slovenskega kulturnega praznika pa bo sklenil koncert komornega zbora RTV Ljubljana pod vodstvom Lojzeta Lebiča. Koncert, na katerega velja celjsko javnost posebej opo- zoriti, bo na Prešernov dan (8. februarja) ob 19.30 v Na- rodnem domu, pripravil pa ga je svet za kulturo in zna- nost skupaj s koncertno po- slovalnico. dhr TRČENJE NA PARKINGU MARTIN ZUPANC, 41, iz Stor je pripeljal z aseb- nim avtomobilorn v Rogašiko Slatino in na parkirnem prostoru tniil v zadnji del tOTornjaika SILVA 2GAJ- NERJA iz Sp. Sečova. Zupanca so odpeljali v bolni- šnico, kjer so ugotovili, da je dobil pretres možgomov. Škodo so ocenili na 8000 dinarjev. PRITEKLA JE Z DVORIŠČA EDVARDJOŽE STAMIC, 29, iz Podn^rha pri Braslov- čah je peljal z osebnim avtomobilom po Tavčarjevi C3sti v Velenju, ko je priteiMa z dvorišča hiše na costo pebletna MATEJA JEVSENAK iz Velenja. Pri trčenju je dobda lažje telesne poškodbe. ZAVIRANJE NA SPOLSKI CESTI VILI JAKOB, 29, iz Velenja je vozil po Kajuhovi cesti v Šoštanju s tcrornim avtomobiLom. Prehiteval je neznanega kolesarja In nekoliko zavrl. Zaradi izred- no spolzke ceste ga je pričelo zanašati na levo stran cestišča, ko je pripeljal nasproti voznik osebnega av- tomobila ALOJZ BRGLEZ, 22, iz Topolščice. Tudi Brg- lez ni mogei preprečiti trčenja. Odpeljali so ga v bol- nišnico zaradi pošikodovane noge. škode na vozilih je za 5000 dinarjev. SMRT PEŠCA FRANC STRAHOVNIK z Velikega vrha je hodil po novozgrajeni cesti v Šoštanju, ko je za njim pripeljal motorist MARTIN URATNIK s sopotnico ZORO URAT- NIK, oba iz Pesja. Motorist se je 100 metrov pred kra- jem nesreče srečal z neznanim voznikom osebnega avtomobila m zato vozil s kratkimi lučmi. Ko je za- gledal pešca na kratki razdalji, je zaviral in se mnd- kal, veiTdai ga je kljub temu zadel. Strahovnik je Earadih hudih poškodb umrl. NEPREVIDNO PREČKANJE CESTE CVETO ŠTUMBERGER, 24, iz Maribora se je pe- ljal z osebnim avtomobilom skoai Žalec. Na kratki razdalji pred avtomobilom je izven prehoda za pešce hotel prečkati cesto J02E VIPOTNIK, 34, iz 2alca. Fo nekaj korakih se je umaknil nazaj na desno stran. Avtomobil ga je zadel in zbil po cesti. Zaradi težjih poškodb So pešcsa odpeljali v celjsko bolnišnico. NENADOMA NA LEVO ANTON HREN, 16, iiz Sp. Prelog se je peljal na kolesu s pomožinira motorjem proti Celju ob pešcu IVANU SKUTNIKU. V domačem kraju je nenadoma zapeljad na levo. Za njim je pripeljal in ga prehiteval v(yznik osebnega avtomobila ALOJZ PAVLIC, 40, iz Celja, ki ga je skušal obvozi ti. Kljub temu sta trčila, Hrena so odpeljali v bolnišnico zaradi hudih poškodb. DVA TEŽKO POŠKODOVANA IVAN ŽERDONER, 18, in STANKO VODONCNIK, 16, oba iz Pake sta v Paki hodila po cesti v smeri Slovenj Gradca, ko je za njima pripeljal z osebnim avtomobilom FRANC ROŠER, 39, iz Velenja. Rošer je povedal, da se je pred tem srečal z neugotovljenim avt.omobilom, ki nd zasenčil luči rn ga je zaslepil. Na kratki razdalji je zagledal oba pešca in ju podrl. Do- bila sta pretres možsranov. NESREČA V ŽALCU FRANC POCAJ, 39, iz Doberteše vasi je vozil skozi Žalec z osebnim avtomobilom, ko je pred voc?ilom prečkal cesto pešec IVAN NOVAK, 69, iz doma oskrbovancev. Pešec se ni prepričal, če je prečkanje varno. Zaradi težjih poškodb so ga odpeljali v bol- nišnico. POLEDICA MARJAN NEGODE, 40, doma Pod Škalcami pri Slovenskih Konjicah ;e vozil prot.i Celju. Na ovinku v Frankolovem je zaradi poledi^ce avtomobil zaneslo na le\'o, kjer se je na njivi prevrnil. Voanik je dobil lažje poškodbe. Škode je za 5000 dinarjev. ŠESTA LETOŠNJA ŽRTEV rVAN MARKOVIC, 36. tz Celja je vobU z osebnim avtomobilom proti Celju. V Kapli se je s-rečaJ z dru- gim avtomobilom in zasenčil luči. Tako je na kratki razdalji opaaail pešca FR^NčEISKrNA ŽIBERTA, 70, Iz Motnika, ki je stal na sredini desne polovice ce- stišča. Kl.tub izmikanju ga je zadel. Pežec je za-radf težkih po^kodlh umrl. IZSILJEVANJE PREDNOSTI IVANKA SPILER, 28, iz Celja je vozila z osebnim avtomobilom po Kersnikovi ulici, ko je po Oblakovi pripeljal voznik osebnega avtomobila ALOJZ BREČKO, 40, iz Prevrata in v k"ri?,išču izsiljeval prednost. Pri trčenju se je avtomobil špilerjeve prevrnil na streho. Voznica je padla iz avtomobila in se laže poškodovala, škode na vozilih je za lO.OOO dinairfev. S PLOČNIKA V HIŠO ANICA KOGOVŠEK, 27, iz Celja je pripeljala po Ljubljanski cesti v križišče '^landrov trg v Celju, ko je iz stranske Vodnikove ulice izjsHljeval prednost voz- ni't avtobusa RAJKO VEPBTC, 23, iz Tmovca. Da bi preprečila trčenje je voznica /a^/ila na levo. ra.ne- Ijala na oločnik in trčila v hišo. Dobila je lažje po- Skodbe. Na avtomobilu je Skodip za 8000 dinarjev. MOPEDIST !N KOLESAR ANTON VODIŠEK. 23, iz Arje vasi se je peljal z mopedom po Dečkovi cesti v Celju ko je pred križi- ščem zia Lavo stekel preko ceste ob kolesu JAKOB BUSER, 64 iz Celja. Po trčenju so Buserja odpeljali v celjsko bolnišnico zaradi težjih poškodb. Franc Selič, 34, Rečica pri Laškem, {»škodoval si je de- sno roko; Anton Rošer, 23, Draža vas, poškodoval si je desno roko; Milan Brundič, 45, Zag. seda, poškodoval si je levo koleno; Ivan Jabec, 46, Celje, poškodoval si je de- sno roko; Franc Kunej, 37, Jablanica, FK>škodoval si je prste leve roke; Rajko Lipov- šek, 16, Celje, FK>škodoval si je vratno hrbtenico; Drago Štancer, 39, Cmolica, poško- doval si je desno roko; Alojz, šket, 38, Drevenik, poškodo- val si je desno stopalo; Jože Bobnič, 43, Laška vas, poško- doval si je levo roko; Jože Bukšek, 30, Donačka gora, po- .škodoval sd je desni gleženj; Rifat Zečiri, 31, Plešivec, po- škodoval si je desno stran prsnega koša; iVIilan Štravs, 24 Socka, poškodoval se je po desni nogi; Anton Beg, 39, Rogatec, poškodoval si je le- vo ključnico; Jože Dušic, 18, Založe, poškodoval si je de- sno roko; Edo Zatler, 27, Dol pri Šmarju, opekel si je zati- lje; Jože Zupane, 31, Tmovlje, poškodoval se je po glavi; IVIilorad Šilcman, 19, Velenje, poškodoval si je prste desne roke; Franc Zaponšek, 32, Skale pri Velenju, poškodo- val si je levo dlan; Štefan Medved, 38, Kristan vrh, po- škodoval si je levo roko; To- ne Skutnik, 28, Dolga gora pri Ponikvi, poškodoval si je levo ramo; Fanika Teržan, 21, Lahomno, poškodovala si je desno podleht; Marija Kolar, 35, Pečovnik, poškodovala si je desno roko; Jožo Turecki, 19, Celje, poškodoval si je le- vo roko; Ivan Lipovec, 39, To- povec pri Ponikvi, poškodo- val si je levo roko; Ivan Li- pa vec, 39, Topovec, poškodo- val si je desni gleženj; Milka Sterbolj, 50, Velenje, poško- dovala si je levi komolec in Franc Čuden, 19, Celje, po- škodoval si je levo roko. CELJE Vincenc Pajk, Celje in Klo- tilda Končan, Pečovnik; Da- nijel Kolenik, Tmovlje in Ma rija Videnšek, Otemna; Ivan Gorenjak in Andreja Lovenc, oba iz Celja. GORNJI GRAD Tomaž Grudnik, 25, delavec, Tirosek in Olga Trobevšek, 20, delavka. Županja njiva. SLOVENSKE KONJICE Jožef dolšek, 23«, in Ljud- mila Kukovič, 16, oba iz Stra- že na gori; Jožef Plešnik, 23 in Elizabeta Slemenšek, 19, oba iz Ljubljane, zlato poro- ko pa sta praznovala Kari in Julijana Železinger (79 in 68 let), kmet in gospodinja iz Gabrovlja. ŠENTJUR PRI CELJU Franc Lajh, 20, premikač. Dolga gora in Ljudmila Kot- nik, 27, delavka, Meža. ŽALEC Silvo Podpečan, 24, Lipje in Miroslava Jovan, 21, Lopatnik; Franc Prislan, 22 m Jožica Lešnik, 18, oba iz Drešinje va- si; Vladimir Plntarič 24 in Slava Rukelj, 22, oba iz Žalca ter Ferdinand Ramšak, 20, Ga licija in Marija Gabrovec, 18. Belavšek. OPRAVIČILO Opravičujemo se tov. Pa- vlu Lajhu z Dolge gore 50 pri Ponikvi, ker smo v rubriki »poroke« napačno objavili nje- govo ime. Torej tov. Lajh je Pavel in ne Pajekl CELJE Neža Ledinek, 78, Celje; Jo- že Potočnik, 73, Ljubnica; Mi- haela Koklič, 1 dan, Sojek; Frančiška Koželj, 78, Štore; Ivan Verbovšek, 43, Celje, Franc Pevec, 82, Šentvid pri Grobelnem; Pavla Kolar, 79, Loka pri Zidanem mostu; Martin Samec, 52, Celje; Ivan Grampus, 73, Velika Raven in Marija Verdev, 74, Arclin. GORNJI GRAD Marija Mavric, 84, preužit- karica. Bočna. SLOVENSKE KONJICE Vinko Leskovar, 65, Zbelov- ska gora; Martin Ferlež, 86, Ziče; Ivan Leskovar, 73, Ko- njiška vas; Ivan Križnic, 79, SI. Konjice; Alojz Vedinger, 68, Zg. Pristava in Henrik Po- točnik, 29, Križevec. ŠENTJUR PRI CELJU Martin Dolganoč, 85, pre- užitkar, Dramlje in Leopold Lipovšek, 64, upokojenec, Pro- seniško. ŠMARJE PRI JELŠAH Cecilija Lorger, roj. Mlinar, 77, Dol pri Šmarju; Jožefa Vovk, roj. Grobovšek, 78, Bo- hovo pri Šmarju; Marija Zi- danski. roj Zakošek, 76, Gro- belce; Ana Pušnik, 80, Zadrže; Martin Flis, 63, Dobležiče; Ivana Gnus, roj. Kolar, 76, Dren.s.ko rebro; Mihael Hirš, 69, Zdole; Franc Umek, 76, Veternik; Julijana Pihler, roj. Jazbec, 82, Lesično; Jožef Ve- ber, 38, Šentvid pri Grobel- nem. ŽALEC Marija Ropaš, roj. Lenko, 80, upokojenka, šmatevž; Pe- ter Zohar, 80, upokojenec, Prebold; Pavel Žnidar, 70, kmet, Loke; Marija Cremoš- nik, 69, soc. podpiranka, Do- brič; Ludvik Papinutto, 79 voj. voj. inv., Ločica pri Vran skem; Alojzij Tavčar, 61, de lavec, Podvin; Peter Kosu, 81 upokojenec, Dobrteša vas Robert Kladnik, 59, kmet Ceplje; Matevž Reberšek, 64 upokojenec, Ločica pri Vran skem in Amalija Kresnik, roj Plešej, 71, upokojenka, Pe trovče. CELJE 29 dečkov in 34 deklic SLOVENSKE KONJICE 2 dečka ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deklica ŽALEC 1 deček PROSTE KAPACITETE Prostor je v zdravivilščih Rogaška Slatina, Dobrna in Laško, v hotelih v Celju, Ve- lenju, in Mozirju, v gosti- ščih in pn zasebnikih v Lo- garski dohni, Solčavi, Lučah, na Ljubnem, v Gornjem gra- du ter v planinskih posto- jankah. Golte so zaenkrat za^ sedene, v Kajuhovem domu v Šoštanju imajo proste so- be le ob koncu tedna, med tednom pa so potrebne re- zervacije. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so: dom v Podol- ševi. Mozirska koča, hotei na Golteh, dom na Gori Oljki. Celjska koča, dom na Svetini. Andrejev dom na Slemenu nad Šoštaniem. Pla- ninski dom v Logarski doli- ni, izletišče Stari grad nad Celjem PRIREDITVE v hotelu Celeia v Celju in Paka v Velen.iu je vsak dan razen nedelje ozi- roma ponedeljka Parsiti pro- gram s plesom. V Rogaški Slatini je vsako soboto ples v Zdraviliškem domu, na Dobrni pa v hotelu Triglav V Šoštanju je v Kajuhovem domu vsak petek, soboto in nedeljo ples DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 6. februarja je dežurna Nova lekarna, Tom- šičev trg 11, od sobote, od 12. ure dalje pa lekarna Center, Vodnikova 1. Petek, 5. februarja ob 19.30 uri Ignac Kamenik »GALEBI« — krstna upri^ zoritev. Premiera za premier- ski abonma tn izven. Vstop- nice so v prodaji uro pred pričetkom. Sobota, 6. februarja ob 19.30 uri »GALEBI« za so- botni abonnua in izven. Nedelja, 7. februarja ob 16.00 uri O. Zupančič »VE- RONIKA DESENIŠKA« - gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. Torek, 9. februarja ob 15.30 uri Janez Zmavc »SEKIRA« — musical za vojaški boben za V. mladinski abonma in izven. Torek, 9. februarja ob 19 30 uri »GALEBI« za torkov abo- rmia in izven. Sreda, 10. februarja ob 17.00 uri »SEKIRA« — mu- sical za vojaški boben — za abonma UFK>kojenci in izven. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Kako deluje? I. Ljubljana 1970. S. 34823; Chagall M.: Moj život. Beo- grad 1969. S. 34824 ' Hudolin V., F. špicer: Alko- holizem i radna sposobnost. Zagreb 1966. S. .34825/1. Leavis F. R.: D. H. Lawren- ce: Novelist. Mitcham, Victo- ria 1964. S. 34823. Srečanje. Utrinki iz fašistič- nih ječ in taborišč smrti. Ko- per 1970. S. 34831. Simovič M., M. Pop<;)vič: Priručnik za prlmenu propisa o stočnim pasoštma i veteri- narskoj kontroli u unutraš- njem prometu. Beograd 1964. S. 34840. Mojaševič M.: Zur Einfiih- rung in die VVissenschaft von der dcutschen Dichtimg. Beo grad 1963. S. 34841. Anketa naučnoistraživačkih organizacija. I. Ljubljana 1970 S. 34667. Mlinaric J.: Kostan,ieviško eospostvo. Kostanievica na Krki 1970. S. 34662. ROBERT KLADNIK v zadnjem letu dni je na področju Vranskega umrl že drugi odbornik v tej mandatni dobi. to- krat Robert Kladnik. Le- tos bi dopolnil šestde- set let. Vsa leta je bil priza- deven družbeni delavec, večkratni odbornik, član gasilskega in lovskega društva. Ustanovil .je de- lovno zadrugo in jo vo- dil. Med vojno .je bil te- renski aktivist in za svo- je požrtovalno delo .je pre.jel odlikovanji za hra- brost in medaljo za za- sluge za narod. Kot večina savin.}skih korenin se .Je ukvar,jal s kmetijstvom in pred- vsem go,ien,j<>m hmel.ja. Prejel .je tudi prizna- nje poslovnega združenja Styria. Na zadn.jem hme- ljarskem prazniku v Bra- slovačah je za eno leto prevzel funkcijo hmel.jar- skega starešine, ki jo pa žal zaradi prezgodnje in nenadne smrti ne bo mo- gel do konca Izpeljati, prav tako pa seveda tudi ostalih akcij, katerih du- hovni vodja je bil. Tudi v skupščini občine Žalec ne bo mogel več sodelo- vati s klenimi razprava- mi. Roberta Kladnika se bo njegova sredina, kateri .je toliko dal. vedno spo- minja!a, kot naprednega, dohre.ara in poštenes;a moža. OPRAVIČILO V podpisu k prvemu no- voro.jenčku v letošnjem !<'tu smo pomotoma navedli, da ,ie mater in otroka obdarilo trgovsko podjet.je Tkanina. V resnici pa že vrsto let po- klanja tovrstna darila kolek- tiv Mode mi pa smo hvalo 7apisa!i Tkanini. Prizadetim se za neljubo napako opravi- čujemo. NOGOMETAŠI BREZ TRENERJA Nogometni klub Celje-Kla- divar, posebno pa njegov predsednik Franjo Kočar, imata v teh dneh velike pro- bleme Vs: trenerji so popol- noma odpovedali. Bivši tre- ner Mihelčič je odšel iz Ce- lja tn namesto njega naj bi prevzel trenerske posle Bran- ko Paviša. Toda, ko smo se med igral- ci in ostalimi člani podrob- neje zanimali o pripravah najboljšega celjskega nogo- metnega društva smo izvedeli da je predsednik društva Franjo Kočar ostal sam s skupino najbolj zvestD so- delavcev kot SO" Ante Jerko vič, Fran.io Hlačer, dr. Al- fonz Debe'.]ak in Franjo tak. Petčlanski odbor pa je vsekakor premalo za normal- no delo. Ostali člani, ki so se dal; izvoliti v upravni od- bor pa stoiijo ob strani in čakajo Toda na kaj čakajo? V takšn: situaciji je odpo- vedal tudi drug trener. Bran- ko Paviša. Vzrok: bolezen in delo Preko dvajset nogometašev ki sedaj redno vadijo ixxl taktirko Frana Hribernika. čaka na t^pneria Znan: no^ro metni delavec Bencik je ho- tel prevzeti vadbo prvega moštva, toda na zdravniškem pregledu so odkrili rano na želodcu. Torej, zopet nič! Potem pa se je predsednik Franjo Kočar obrnil na Oli- mpijo, oziroma na samega generalnega sekretarja tega kolektiva Petra žagra. Ta mu je takoj obljubil pomoč. Torej v naslednjih dneh bo tako Kladivar le dobil trener- ja Do takrat pa bo v Celje hodil eden od trenerjev Olim pije in vadil celjske nogome- taše. To pa je vsekakor iz- redna FK>moč Olimpiie. ki je znana, da rada p>omasa manjšim kolektivom. Naj- bolj Pa je zanimivo to, da Aca Obradovič in Peter Ža- gar za uslugo ne zahteva no- benih finančnih nadomestil. Končno tudi v nogometu pravo tovariško sožitie in po- moč. J Kuzma NA ZLATEM KONJU DO MiJNCHNA 1972 Miro Cerar, najboljši športnik vseh časov v Jugo- slaviji, je nastopil na javni prireditvi ob zaključku sindikalnih športnih iger v Celju - Cerar je že več kot mesec dni član delovne organizacije CETiS - Kljub poškodbi, dobljeni na turneji po Japonski upa, da bo uspel razvozlati tudi te težave in na- stopil na olimpijskih igrah v MiJohnu prihodnje leto - Največja uspeha: bronasta medalja na sve- tovnem prvenstvu v Moskvi leta 1958 in zadnja zlata kolajna lani na svetovnem prvenstvu v Ljub- ljani - Oboje je osvojil na konju in nekdo je zlobno pripomnil, da bi lahko Miro, zdaj, ko je član celj- ske delovne organizacije, vsaj za nekaj časa svo- jega konja posodil celjskim bankam! Vedno sem si želel sreča- nja z najboljšim športnikom Jugoslavije, enim izmed naj- boljših telovadcev vseh ča- sov na svetu — Mirom Ce- rarjem. Do sedaj sem ga občudoval na tekmovanjih, televiziji, v pogovorih, v priznanjih. Zdaj sem ga ob- čudoval direktno, iz oči v oči. Z njim sem se osebno pogovarjal. Miro Cerar. Clsovek, ki od 1958 le- ta dalje osvaja naša srca, jih ogreva s toplino, ki se ne bo mogla v odnosu do njega nikoli spremeniti. Spoznali smo ga takrat, ko je kot golobradi deček os- vojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Mo- skvi — bilo je leta 1958 — in ga občudujemo še danes. Dvanajst let vztrajati med najboljšimi telovadci sveta in istočasno biti nepremag- ljivi konjenik na eni izmed najtežjih telovadnih orodij je svojevrsten podvig člove- ka, ki nima samo odličnih telesnih sposobnosti, temveč nekaj več! V tem pa je re- šitev za vse odlične uspehe, ki niso prinesli slave samo njemu, temveč tudi vsem nam. Kaj ste si mislili takrat, ko ste stali pred konjem sredi mogočne tivolske dvo- rane na svetovnem prvenst- vu? »Priznam, imel sem tre- mo. Nepopisno tremo. Od- govornost. Ljudje, ki so me že tolikokrat pozdravljali so^ od mene pričakoval: nemo- goče. Motilo me je tudi, da so sodniki zavlačevali priče- tek moje vaje. Vse se je srečno končalo in osvojil sem novo zlato kolajno, po- leg one bronaste v Moskvi, najdražjo. Bil sem srečen, ker sem izpolnil pričakova- nja.« Za vami je mnogo tekmo- vanj. Katero je za vas naj- bolj mučno? »Olimpijske igre v Rimu Spremljale so me stalne po- škodbe in resno sem začel trenirati šele štirinajst dni pred olimpiado. Kljub osvo- jenemu osmemu mestu v skupni razvrstitvi nisem bil zadovoljen.« Potem je govoril še o tem, da imamo v Sloveniji dovolj mladih in sposobnih telovad- cev, ki bodo tudi na olim- pijskih igrah v Munchnu sposobni doseči takšen us- peh, kot ga je naša telovad- na vrsta na zadnjem svetov- nem prvenstvu v Ljubljani. Ker je že skoraj na pol Celjan, saj je zaposlen kot pravni referent v Cetisu, lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo njegov nastop tudi v našem mestu. Do kdaj boste tekmovali? Skromen kot vedno se je drobno nasmejal in povedal: »Zlata medalja osvojena v Ljubljani ni moja zadnja kolajna. Po poškodbi noge bom začel s še ostrejšimi trening:.« Torej: na zlatem konju (vsaj) do Miinchna 72! TONE VRABL foto: H. Premzl KAJ JE RESNICA O ZIMSKEM PRVENSTVU Pisec članka »Zimsko pr- venstvo ponovno v Celju« T. Vrabl uvodoma trdi: »Atlet- ska zveza Slovenije je obve- stila AD Kladivar, da ga do- loča (podčrtal F. M.) za or- ganizatorje letošnjega prven- stva SRS v zaprtih prostorih, ki naj bi bilo po 20. februar- ju in da naj za to priložnost pripravi za najboljše tekmo- \alce praktična darila, ki bi naj prispevala celjska pod- podjetja!« Kakšna je resnica je raz- vidno iz pisma AZS Atlet- skemu društvu Kladivar z dne 11. I. 1971, ki ga citira- mo: »Naša zveza ima tudi letos v načrtu izvesti posa- mično pivenstvo SRS v dvo- rani. Ker drugje v Sloveniji razen v Celju ni možno iz- vesti to tekmovanje, se tudi letos obračamo na vaše dru- štvo, da prevzame organiza- cijo dvoranskega prvenstva SRS. Prosimo, da nam čim prej sporočite, če pristanete, da bi bilo letošnje prvenstvo v soboto in nedeljo 20. in 21. februarja 1971. Odgovor bi želeli do seje OKA, ki bo v ponedeljek 18. februarja 1971.« Iz pisma je torej popol- noma jasno razvidno, da AZS ne določa AD Kladi- varja za organizatorja pr- venstva (ker tudi nima te pravice, ampak gre za do- govor klubov — ob sodelo- vanju AZS), ampak ga le prosi za sporočilo ali so v Celju pripravljeni prevzeti organizacijo prvenstva ali ne. Prav tako ni točna trditev glede nagrad. Nihče v AZS ne more zahtevati, da mo- ra 4D Kladivar pripraviti nagrade. V dokaz citiramo zadnji del že omenjene.ga pisma: »Prosimo, da prouči- ta še možnost, da bi za 3 najuspešnejše ekmovalce in tekmovalke prvenstva preko ^'^'Ijskih podjetij zagoimili praktičnih nagrad, kar bi gotovo dvigriilo borbenost nastopajočih in zagotovilo kvalitetnejše rezultate.« Ta predlog je bil predložen AD Kladivarju na podlagi skle- pa sestanka predstavnikov klubov (OKA) jeseni 1970, ko se je ugotavljalo, da bi s podcljevanem praktičnih nagrad na posamičnih pr- venstvih SRS dvignili borbe- nost tekmovalcev in dose- gli, da se ne bi borili le za plasman, ampak tudi za čim boljši rezultat. T. Vrabl nadalje trdi, da so pri AD Kladivarju zara- di takega odnosa AZS ogor- čeni. Seveda bi bili laiiko ogorčeni, če bi v dopisih AZS pisalo tako kot je for- muliral T. Vrabl. Zvedeli pa so, da je edini ogorčen le T. Vrabl (ne vemo pa — zakaj?!), ker smo po tele- fonskem razgovoru s pred- sednikom AD Kladivarja tov. J. Kislinger jem (27. 1. 1971) ligotovili, da ne ve za ni- kakršno ogorčenje v vrstah celjskega atletskega dništva. O tem, da ima v Sloveniji le Celje kolikor toliko ugod- ne pogoje za organizacijo večjih tekmovanj v dvorani, ni treba dokazovati. Da pa je AZS Kladivarju priprav- ljena pomd.gati je razvidno iz sklepov III. seje OKA 18. 1. (torej pred objavo članka!), ko je bilo sklenje- no, da se uvede »štartnina« in s tem pomaga organiza- torju. Prav tako je OKA predlagal, da sekretariat sklepa o višini dodatnega prispevka za organizacijo. Naj še dodamo, da je se- kretariat IO AZS na X. seji 20. 1. 1971 sklenil, da bo AD Kladivar poleg štartnine do- bil še 1.500— N din prispev- ka, s čimer bi biii v glavnem pK3kriti vsi izdatki dvodnev- nega prvenstva SRS. V tem je dokaz, da je AZS v vsem ugodila AD Kladivarju in je zato tudi razumljivo, da je AD Kladivar pristal, da pre- vzame organizacijo. Tvidi glede nagrad je bil 22. 1. 1971 dosežen spora- zum, da bo AZS preskrbela 4 knjižne nagrade, Kladivar pa dve praktični. Zato je popolnoma deplasirana tr- ditev T Vrabia o izžemanju. Vsekakor želi T. Vrabl ust- variti probleme m konflikte tam, kjer jih ni! Za Atletsko zvezo Slovenije sekretar: Franc Mikec 1. r. PRIPIS UREDNIŠTVA Cenjeni tovariš Franc !Wi- kec odgovarja za Atletsko zvezo Slovenije o tem, kaj je in kaj ni resnično slede dodelitve organizaci,|e letoš- njega zimskega prvenstva v atletiki celjskemu društvu Kladivar. Kljub temu, da je v dolgem odgovoru poskušal dokazati nasprotno in opra- ti osrednjo zvezo pa mu to, žal, ni uspelo, če pa je pri- šlo do napačnih ali nedo> slednih interpretacij, ki ni- so pogodu osrednji zvezi ali morda samo tovarišu Mik- cu. je krivda v napačnem podajanju iz.}av predsednika AD Kladivar Jui-eta Kislin- .^erja, ki je stvari povedal tako, kot sem jih zapisal. Torej treba se .je pogovar.fa- ti na drugi relaciji in tam urejevati odnose in proble- me, seveda če so. Prepričan pa sem, da hoče tovariš Franc Mikec ^ustvariti pro- bleme in konflikte tam, kjer jih ni!« T. VRABL KONEC BORB ZA TOČKE Državno prveriStvo v hoke- ju na ledu je končano. Zdaj ni več dilem in vsi rgčuni so poravnani, vsaj na papir- ju. Celj3.ki hokejisti so imeli zadnjo tekmo v soboto, 30. januarja. V goste so sprejeli novega člana A skupine zve- zne lige, Parti7«na ir Beo- grada. Domačini se ob slove- su niso kdo ve kako izkazali. Igrali so medlo, počasi in več adj manj neborbeno. Zato pe je bilo več ognja v starej- ši ekipi Partizana, ki je z«.- .služeno zmagala z rcBultatom 5:1 (0:0, 4:1, 1:0) in tako po- vsem jx>trdila pvonovni vstop med najboljšo šesterico. Edi- nj gol za Celjane Je d?rxsegel Hribar. Ne glede m ta poraz, so celjski hoke.jistl izpolnili vsa pričakovanja. I,ahko rečemo, da so dosegli več kot sono pričakovali na začetku prven- .stvenega boja, v sredini ok- tobra larri. V B .s^kupini (dru- gi zvezni liga) &o osvojili častno drugo mesto za Par- tizanom in se ta-ko v fk^ail- nem delu tekmovanja srečati še z dvema članoma pi*ve zvezne lige. Tekme v zaključ- nem delu prvenstva .so bile 2^ Oljane pomembne, .saj so ai nabrali dragocene izkuš- nje. Te So v nekaterih sre- čanjili tudi s pridom izkori- ščali in tftkio dali nelsaj lepth iger. Celjski 1'uJkej se je tako FK) več kot desetih letih zno- va znašel v zveznem rangu. Tu si je utrdil svoje mesto. Obstanek v zvezna ligi je za- gotovljen t«idi v naslednji sezoni. Sicer pa ima eicipa lepe pogoje, da se v tem t€dcm.cn'anju obdrži, ima nam- reč močno zaledje mladih ig- ralcev. Glede na dosedanji razplet tekmo\-anja nastaja v obeh skupinah zvezne lige majhna sprememba. Iz prve je iz- padel Beograd, ki se ponov- no vraea v B skupino, iz sled- nje pa odhaja v višjo skupi- no beograjski Partizan. Po vsem tem bodo celjski lioke- jisti v prihodjiji se^^oni igrali skupaj z Beogradom, Crveno zveado, Spartakom iz Subotd- oe, zagreb*.ko Mladostjo t«r Vardarjem iz Skopja. Sicer pa bo Vardar moral potrdibi svoje mesto v tem tekmova- nju z dvema kvalifikacijski- ma tekmama s prvakom re- publiških prvakov. Po vse^j verjetnosti bo v tej preizkuš- nji Vardar nK>čnejfii nasprot- nik. Celjsiki hokejisti so dobro opravili prvi izpit v zveznem tekmovanju. Četudi so prven- stvene tekme končane, ne lx>do počivali. V tem mesecu jah namreč čaka nekaj pri- PECETOVA KONČNO Fm R1.A1>IVARJU Znana sJoveasaia at-letmja. dosedanja Slanica AK Ljutol.rana, Marjeta Peče je kon.^no dobila izpjsnico in bo v letošnjem' letii nastopala za AD Kladivar Predvsem bo imela boljše pogoje za nadaljni razvoj, saj se želi temeljito pripraviti za mi.stop na ev- rop.^kem prvenstvu v Helsinkih, balkanskih igrah v Zagrebu in olimpijskih igieJa v Miinehnu. rokomet NA TURNEJI PO AVSTRIJI IN ZR NEMČIJI v sklopu priprav za nadallevanje nastopanja v zvezni ligi bo- do celjski rokometaši 15. februarja odšli na daljšo turnejo i>o Avstriji in ZRN. Odigrali bodo devet tekem. Najprej se bodo sre- čali s prvakom Avstrije v Salzburgu, nato pa še z osmimi eki- pam: v ZRN. Eno tekmo bodo odigrali s predstavnikom pi-.e zvezne nemške lige, ostale tekme pa s predstavniki II. in III. zvezne nemške lige. ZMAGA CELJA B V DRUGI SKUPINI Celje B je nastopilo v Ljubljani, kjer so igralci odigrali še dve tekmi v drugi skupini. Obo so zmaga.i. Najprej so pre- magali Olimpi.jo s 11:8, nato pa še .Jadran s 10:5. Na obeh tek- mah so največ golov dosegli Bojevič I 7, Goršič II 7 ter Mef.i- čar in Goršič I po dva. V finalni tekmi druge skupine se bodo sreča;li s Kamnikom. kegljanje LUDVIGOVA, OCVIRKOVA IN VKBPvOVA MED NAJBOLJŠIMI Kegijaška zveaa Jugoslavije je objavila listo najboljših jugo. slovanskih kegljavk za lansko leto. Razveseljivo je, da je po uradnih tekmovanjih (sem so šteti samo nastopi v reprezenta.f,cl SFRl in pripravljalni nastopi > na prvem mestu članica TVT) Par- tizana — Kovinar štore Eva Lndvig, ki ie v lan-l^em letu tudi najboljša Športnica našega mesta Ludvikova ima 16 nastopov; podrla je 6574 Kegljev in irrva poprečje 410.8! Na šestem me9 n je druga predstavnica TVD Partizan — Kovinar Štore in članica drža-VTie reprezentance Sonja Ocvirk — naf?topila je potnajstkr-r t, podrla 5961 kegljev s poprečjem 397,4 keglja. V tekmovanjih za državno orv-enstvo pa je Ludvikova na tretjem mestu (4 nastopi — 1712 podrtih kegljev — povjDreria 428 kegljevl, Vebiova na osmem f4 — 1664 — 4!6> in Ocvrrkova na de'.'etem (B — 2485 — 413.n. Vsekakor velik in izreden usp?h ke.ffliavk iz Štor. ki .■se že rr^to let m-^ajo m*rf najbol.i.^f v Jugoslaviji. T. TmARti AERO NA KVALIFIKACIJAM NI US«»EL v Hrastniku jt bilo kvaliflkaci.jsko tekmovanje za naati.ga v republiški ligi. Ce!,;.-ko .-Oaipnos; so za.stopali kegljači AEIV-iT, ki oa niso uspeli. Med devetimi ekipami so osvojili kona| osmo me.sto. Pr/i dan so podrli 6.558 kegljev nas!eIŠKI REPREZENIANCl v Zagrebu je bil medrepubliški dvoboj Slovenije m Hrvatske v karateju. Za slovensko reprezentanco sta nastopila tudi Ce- ljana Kakhei in Denzič. Zmagala ,ie Hrvat.ska s 6:2, «io issnied točk za Siovoiujo pa je osvojil tudi Celjan Rudi Kekhol Ob t«j priložncjsti "je Slovcniia ciobi^a tiidd prvega h«»»t« mojstra 3*«n«* Iskro 'iz KvSkega. PRVI ;SLAU>M NA GOl.TEH Gel;ste! t-^leUiik .j« izvedel .svoj« dFi*4'.v^'iio prvenetvo v ve»«- siaiomu oa GoUeh. Odliesno pffipravLj«Ba smučiišča, so oi»o^- čtla iaredsM) smuko in novi klubski prvaiei so. Claai — Ck>T«id!ič i: 11,0; stare,}«! mladinci — Jeaerufk ■i:()B.iJ; iniaiSti mttuUHci — I>©ršek 3:2a,6; lulaj^e mUdlnke — Jezenii* »tar*^ pionirji — Baudek 2:27,7; slareJMc pionirke - Pretog «38.«: mla.,fc 1;4*>; oiciltank« — Jug 4&\Z, cicibani - »»tojsiift 36,«. Na,^>ol}Se ressuluti« so tako oosugtt .'»lairejAi miAChsvoi z«mik m Jovan sta potKfeia svojo visoho kvalUM-o in od lahko m rep«bha«h tekimh j^jčateujamo v«soko uvrg«i*w ita HoKej na trsivi DVAJSSTL&TfffClA mmmA >*A THAVI v soboto ob 1«. u-ri bodo ce^ski hoke.jisti na travi praanov*il 20-lein;co obstoja, ki sovpada z 80-letniGO obstoja dmštva. Marljivi člani hokej.ske .sekcije pa so aa svoj pniznik, isto- časno bodo imeli tudi delovno konferenco, pripravili razstavo svoje dejavnosti, ki bo od 4. do 7. februarja v prostorih druStva. 1 LAŽKO' KAJ BO S SISTEMATIČNIMI ZDRAVNIl^KIMI PREGLEDI? RUDI CESTNIK, odbornik: »Delovni kolektivi mo- rajo po predpisih zsagotoviti občasne sistematične pre- glede vseh članov delovne organizacije, zlasti tistih, katerih delovna mesta so škodljiva za zdravje. Zdrav, stvena postaja v Laškem odklanja take preglede. Ali bodo ti kolektivi res morali preglede naročiti kje druigj©? MARTIN KOLARIČ: 2Ml:ravstvena postaja v liaškem z dvema zdravnikoma je le s težavo kos svoji nalogi, je pa hkrati sestavni del medobčinskega Zdravstvenega doma v Celju, kjer je treba take kolektivne preglede naročiti, da bod3 v laško postajo poslali dodatno po- moč. Zahte/ati nemogoče od dvojice zdravnikov v Laškem ni v redu, zl-asti še ko si prizadevamo dobiti tretjega zdravnilca. JURKLOŠTER SE ZANIMA ZA »OBIJUBE« FRANC ŽEFR.VN, odbornik: »Točno pred letom dni je bilo v Jurkloštru občanom obljubljeno, da bo vprašanje ceste rešena, da bodo*v Tovarni lesne ga- lanterije v Rimskih Toplicah nova delovna mesta na razpolago predvsem zaostalenTU območju ob Gračnici. Kaj bodo občani na bližnih zborih volivcev o teh obljubah zvedeli? MIHA PROSEN, predsednik f^kupščine: »Najprej pojasnilo, da beseda »obljube« ni točna. Namen pri- reditve v Jurkloštru je bil s pomočjo ankete in po- mieije z dokazovanji njenih izsledkov pristojnim pre- dočiti pKDmen ceste, nujnosti povečanja zaposlitvenih možnosti itd. Napačno je misliti, da je občina neizči-p- ni vir. Povedati pa je treba, da je cesta Rimske To- plice—Jurklošter na prvem mestu prioritetne^ se- 2!nama Cestnega podjetja za ceste III. reda v občini Znano je tudi, da bo občinska skup>š5ina v sodelovanju s kolektiivi že letos pris^pevala k komunalni ureditvi Jurkloštra, kjer bo letos tiKld središče proslavljanja občinskega praianika. rVAN PODNEPŠEK, direktor LTG Rimske Toplice: »Res bodo kmalu v našem kolektivu odprta nova delovna mesta. Razumet.i pa je treba, da delovna orga- nizacija mora zasledovati pix>iavodne interese. Zato bomo prisiljeni sprejeti na delo tiste, ki bodo mogli hoditi na izmensko delo, dopoldne in ix3poldne, ki bodo kos izpolnjevati pogoje ustaljene .delovne disci- pliiie itd. PO ENEM LETU SPET TRAKTORSKI PROBLEM JOŽE MAČEK, odbornik: Pred letom dni sem .se oglasil zaradi prepovedi vožnje z neregistriranimi trak- torji po javnih cestah. Postavljam ga znova. Kot kmet- je lastniki traktorjev ne morejo opravljati raznih uslug, da bi se jim splačala registracija. Toda zaradi tega kmetje s traktorji ne morejo po reprodukcijski mate- rial do trgovin, četudi po stran.skih, neprometnih ali manj prometnih cestah. Je tu kakšno upanje? MIHA PROSEN, predsednik občinske skupščine: Na spremembo predpisa o javnem prometu ni računati. V moči občine pa je, kar bo treba proučiti, da se odpove tistega dela dohodka od davščin pri registraciji, ki pri- pada občini. i CELJE ŠE ENKRAT POLULSKA BRV JURE PODRGAJS, odbornik: Znova odpiram vpra- šanje polulske brvi čez Savinjo. Problem je pereč tudi zaradi visoke vode in nevarnosti, da bi se pripetilo najhujše. Prišli smo tako daleč, da starši ne bodo pu- ščali otrok v šolo oziroma p>o poti, ki pelje iz Zagrada, Pečovnika in drugih zaselkov na levem bregu Savinje čez brv. Zanima me tudi, kaj je napravljenega doslej, da bi problem zadovoljivo rešili? Inž. DUŠAN BURNIK, podpred.sednik .skupščine: Po.sebna komisija si je ogledala brv. Njeno mnenje je, da bi jo morali zapreti. Seveda pa morajo takšno aJi drugačno odločitev sprejeti pristojni organi. Moram i>a povedati, da ista komisija predlaga dokončno rešitev tega vprašanja, kajti vsake začasne in provizorične so drage. To pa hkrati pomeni, da bi morali takoj priče- ti z gradnjo predvidenega novega mostu. Takšna reši tev je tudi najbolj utemeljena in smotrna. Dejstvo pa je eno, da mostu v letošn.jem letu še ne bi mogli jkj- vsem zgraditi. Lahko pa bi na novih temeljih uredili brv za pešce in tako s p>omočjo novega objekta vsaj za letos rešili boleče vprašanje. JURE PODRGAJS: Kje bo stal novi most? OLGA VRABIC, predsednica skupščine: To vpraša nje še ni rešeno, sicer pa je to tudi zadeva, ki jo mo- rajo rešiti strokovnjaki. . ______ _. ,......... NERED NA AVTOBUSNI POSTAJI MARJAN AŠIC, odbornik: Rad bi (>pozoril na pro blem, ki prehaja že v pravi nered. Gre za celjsko av- tobusno postajo za lokalni promet. Avtobusi namreč ne stojijo vedno na istih mestih in tako nastaja pred njihovimi odhodi tekanje potnikov sem in tja. Zdi se mi, da je to edinstven primer. In še nekaj, imam ob- čutek, da tudi proge niso najbolje razdeljene in da prav zaradi tega prihaja do pogostih zamud. Menim namreč, da bi lahko na progi Ostrožno—Celje—štore vozila dva avtobusa, eden na relaciji Celje—Ostrcžno in nazaj, dru- gi pa na progi Celje—štore in nazaj. OLGA VR.^BIC, predsednica skupščine: Kolektiv av. toturističnega podjetja Izletnik bomo opozorili na ta problem. VSO SKRB OTRO;>KEMU VARSTVU NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE V CELJU SO MED DRUGIM RAZPRAVLJALI TUDI O DAVČNI POLITIKI IN SPREJELI ODLOK O VODOVODNEM REDU Petindvajseta ^upna seja Članov obeh zborov skupšči- ne občine Celje, v petek, 29. januarja, je posvetila glav- no pozornost tistim vpraša- njem, ki sta jih posredovala svet za družbeni plan in fi- nance ter svet za socialno varstvo Vtem ko je v pr- vem delu zasedanja veljala glavna beseda davčni politi- ki in vsem tistim odnosom, ki nastajajo med zavezanci prispevkov in davkov ter davčno upravo, je svet za družbeni plan in finance po- sredoval tudi nekaj drugih sklepov. Ko so odločali o stopnji prispevkov ta otroško var- stvo, so se r»greli za pred- log, ki je določal, da se bo- do nekatere oblike otroške- ga varstva financirale s pri- spevkom 0,45 odstotka od sredstev, namenjenih za c^ebne dohodke ter od 0,40 odstotka od čistega meseč- nega zneska pokojnin in in- validnin. K vsemu temu pa je dobro dodati še 2,80 od- stotka občinslcega prispevka od osebnega dohodka kme- tijske dejavnosti. Po vsem tem bodo skupaj zbrana sredstva za otroško varstvo znašala v občini 3,125.400 di- narjev. Odborniki 50 brez zadržka sprejeli tudi poroštveno izja- vo, s katero bo sklad za fi- nanciranje družbenih dejav- nosti v občini najel posoji- lo v znesku enega milijona dinarjev za gradnjo poseb- ne šole. Odlok o odstotku sred- stev, ki se izločajo iz skla- da skupne porabe za subven- cioniranje stanarin za 1970. leto ostane nespremenjen, kar hkrati pomeni, da bodo delovne in druge organizaci- je tudi v prihodnje, vseka- kor pa do sprejema novega republiškega zakona, odvaja- le 4 odstotke sredstev od skupnih sredstev, od katerih se plačuje prispevek iz oseb- nega dohodka in jih vnašale v sklad skupne porabe za potrebe stanovanjske izgrad- nje. Izredno zanimiva je bila razprava o problemih, delu in vidikih otroškega varstva v občini. Med drugim je po- trdila, da gre na vseh po- dročjih za izredno vnemo in velike dosežke, četudi izva- janje delovnega načrta ne- koliko kasni. Ni bilo nak- ljučje, da so odborniki ter predstavnik občinske konfe- rence SZDL izrekli prizna- nje vsem, ki delajo m tem področju in ki so prispevali k uspešnemu reševanju iz- _ redno perečih problemov. V * tej zvezi so le spodbudili na- daljnja prizadevanja, zlasti za krepitev materialne osno- ve otroškega varstva v obči- ni pa tudi za reševanje ne- katerih drugih problemov, kot so kadrovski, stanovanij- ski in podobni. Na seji so m^ drugim sprejeli odlok o vodovodnem redu, ki ureja način oskrbe s pitno vodo iz vseh vodo- vodov v občini, pravice in obveznosti upravlja Icev vo- dovodov pa tudi pravice in obveznosti uporabnikov. Naj- večja novost v odloku je vsekakor v tem, da zajema vse vodovode v občini in ne le celjskega. M. BOŽIČ V LAŠKEM SO SPREJELI ODLOK O URBANiSTIČNEM PROGRAMU OBČINE: ČEZ HRIB ALI OKOLI NJEGA? • Nekoliko dolgočasno o zanimivi zadevi. • Sporen je bil samo rezervat za »hitro cesto«. • 220 Stanovanj v 3 letih, lepo če bo res? Poglavitna točka dnevnega reda na minuli seji občinske skupščine v Laškem je bila razprava in potrditev ocMoka o urbanističnem programu občine. Program je po naro- čilu občinske skupščine izde- lal, reči je treba ^š^lo kvali- tetno, fcim strokovnjakov pri Stanovanjskem podjetju. V imenu Izdelovalcev je odbor- nikom program urbanistične- ga razvoja za naslednjih tri- deset let obrazložil eden od avtorjev načrta inženir arhi- tekt JOŽE ERJAVEC. Pogled v bodočnost je go- tovo zadeva, kj mora zanima- ti vsakega človeka, ki ne mi- sli samo na danes. Morda komentator ni izbral naj- bolj privlačnega načina pre- dočanja tako zanimive pro- blematike. Dokaz za to je bilo komentiranje posamez- nih grafičnih prikazov v dru- gem delu Izvajanj, ki je mno- go močneje pritegnilo. Pro- jekcija v bodočnost brez i>o- magal, grafikonov, skic, kart, po možnosti tudi dia-projek- torja seveda ne more biti dovolj uspešna. Toliko o tem samo mimogrede. SIcer pa ta>t rečeno, pro- gram je zelo obsežen, po- droben, obsegajoč prav vse oblike in ravni razvoja obči- ne, tako družbene, gospo- darske, komunalne in urba- nistične. Vsklajen je z repu- bliškim programom in pro- gTami ožje regije. Opisovanje vsebine treh de- belih knjig bi nas privedlo v nerazumljivost. Zato le to, zakaj je tak program potre- ben in njegove bistvene zna- čilnosti: Že pri načrtovanju za leto naprej nam postreže z zadre- gami, ko januarska odločitev more škoditi novembrski. Se- danja generacija mora po- skrbeti, da prihajajoče ne bodo preveč jezne, da na ra- zvoj sploh nismo mislili. V urbanističnem programu Je tret» predvideti, kako se bo občina razvijala, kje se bo širila industrija, kje stano- vanjska naselja, kje je treba rezervirati casemlje za pro- metne ždle, kje za turistične objekte, kjer gradnja ne sme pokriti kmetijskih zemljišč, kako bodo neloDč r^ulirane reke in p>otokl. Nekdanje be- le cevSte so dokaz, kako so se zaradi ozkih interesov po- sameznikov graditelji podku- pljeni iziognili njiv, zelnikov, c^ dreves in ustvarili zvi- te kače celo v ravnem svetu. O programu bomo gotovo še pisali, vendar bolj po po- dročjih. Zato tokrat le o za- pletu v razpraArt. Svet za ur- banizem se je v svojem pred- logu uprl načrtovani trasi za bodočo hitro cesto, oziro- ma sodobno cesto, ki naj po- veže zahodno štajersko prek doline Save z jugom. Traso je treba rezervirati, da ko pride čas, ne bo nepotrebnih rušenj in stroškov. Cesta naj bi pri železniški postaji za- vila v hrib proti Krištofu In čezenj proti Udamatu. Kq so odborniki dobUi pojasnilo, da taika izpeljava ne bo ogro- zila pokopališča (ne vemo, ali so bili še kateri drugi, bolj zasebni Interesi) so ob- stoječ predlog odloka tudi v tem pogledu osvojili. In prav da so. Kajti lahko bj se zgodilo, da bi načrtovalci širšega prostora spričo odlo- čitve v Laškem, nujno pove- zavo- sever — jug usmerili kje drugje. Bi to ne bila škoda, ko program vendar posveča tolikšno pozornost turizmu? še eno. Program predvide- va gradnjo okoli 220 stano- vanj v 3 letih ali 74 stano- vanj na leto. Zelo leipo, če bo to mogoče tudi izpeljati. Pr- vo leto že teče?! Sprejet prograan predvide- va urbanistično ureditev več- jih centrov, urbanistične re- de za manjše kraje, vendar ^ o tem ob priložnosti kdaj drugič. Za zdaj le toliko. Program je tu in nujno je, da od vsebine po sprejetem odloku ne bo odstopanj — iz- jem. Potem bi bilo vse delo sčasoma brez loaska. JURE KRAŠOVEC ŠE VEDNO V SREDIŠČU DC1'UANJ PESTER DELOVNI PROGRAM CELJSKEGA ODBORA ZZB NOV Tudi delo občinskega od- bora Zveze združenj borcev NOV Celje bo letos potekalo v okviru zelo natančno začr- tanega delovnega programa. Le-ta vsebuje celo vrsto de- javnosti, ki med drugim za- gotavljajo še nadaljnjo dru- žbeno-politično aktivnost bor- cev. V celjski občini je ta aktiTOOSt namreč zelo zazna- vna, kar še posebej velja za krajevno življenje v neka- terih obrobnih predelih, kjer so borci marsikdaj v sredi- šču slehernega dogajanja. Nove naloge se v Zvezi združenj borcev odpirajo na področju splošnega ljudske- ga odpora. »Nove« menimo predvsem zaradi nove organi- zacijske oblike — ustanovlje- na je namreč posebna komi- sija — kajti povezovanje z armado, Zvezo rezervnih vo- jaških starešin m drugimi dejavniki, ki s© odgovorni za splošni ljudski odpor, je bilo namreč že doslej izre- dno tesno. To delo se neka- ko pretaplja tudi z izredno pomembnimi nalogami pri razvijanju borbenih tradicij. Borci zavračajo kritiko, da bi bilo to razvijanje prešib- ko. Menijo pa, da bi ne sme- lo biti samo stvar borčevskih organizacij, temveč mora preiti na mnoge druge, zlasti mlajše ljudi, kar šele bi bilo zagotovilo za prenašanje tra- dicij tudi na najmlajšo ge- neracijo. Čeprav letos ne predvide- vajo kakšne večje proslave ob 30. obletnici vstaje, bo v celjski občini kljub temu nekaj slovesnih spominskih dogodkov. To bodo počasti- tve Dneva borca, otvoritev spomenika Slavku Slandru, nekaj razstav, predavanj, te- sno sodelovanje z občinsko zvezo .društev prijateljev mla- dine pri izvedbi pionirskih iger »Tisoč radosti«, spome- niško varstvo hi še mnoge druge akcije. Najtežje in članom organi- zacije ZZB najbližje Pa so vsekakor naloge sociaLno- zdravstvenega značaja in sta- novanjski problemi. Družbe- na i>omoč borcem in njiho- vim družinam je v celjski ob- čini sicer precejšnja .vendar premalo učinkovita, če upo- števamo višino posamezni;i priznavahitn. Letos si bodo prizadevali te 2aieske poveča- ti, izpoix)lnili pa bodo pred- vsem zdravstveno varstvo borcev. Ugotovitve dispanzer- ja za borce, ki v Celju že nekaj časa deluje, so nam- reč zaskrbljujoče. Zdravstve- no stanje borcev je slabo, veliko bolezni je že v kronič- ni fazi, mnogi so potrebni zdravljenja v klimatskih in drugih zdraviliščih ... Letos bodo borci verjetno posled- njič letovali v Rovinju, kjer so Za zdaj nekaj let lahko preživeli poceni dopust. Tam- kajšnje vikend naselje bodo namreč odstranili, prostor pa uporabili za turistične na- mene rovinjske občine. Kje bodo borci letovali v pri- hodnje, je za zdaj še veliko vprašanje. Tudi stanovanjski proble- mi borcev so še vedno pre- cejšen problem. Morda bi si- cer lahko rekli, da v celjski občini hudo drastičnih pri- merov nI več, to pa ne po- meni, da bl ne bilo tudi dru- gih kritični!;-! primerov. Skla- du, ki je bil v ta namen ustanovljen pri skupščini ob- čine. Pa, žal primanjkuje de- narja. Vzrok za to je pred- ■ vsem v krivičnem ključu de- litve republiških sredstev, ki je celjsko območje oško- doval za kar precejšnji zne- sek. Tako je torej pred ob- činskim odborom Zveze zdru- ženj borcev NOV delovno obdobje, ki bo terjalo veliko trajnega dela. Od teh rezul- tatov je namreč v nemajhni meri odvisno življenje ljudi, ki so v dneh najtežje preiz- kušnje vedeli, kje je njihovo mesto. I. BURNIK NAVADA JE ŽELEZNA SRAJCA Sekretar občinske kon- ference SZDL v Laškem tovariš Jože KOS se je v razpravi na seji skupšči- ne opravičil, če bo zaradi boljše predstave uporab- ljal pri denarnih zadevah stare dinarje. Nekdo od prisotnih je bil mnenja, naj raje go- vori v novih dinarjih. Jože Kos pa kot iz pu- ške: »Sicer pa ostanimo pri teh, ki smo jih navajeni, kajti tudi novi dinarji bo- do kmalu stari.« Opisan pripetljaj se je ■zgodil šesti dan po deval- vaciji. ■ček. NA DfiUGi SEJI OBČINSKE KONFERENCE SZDL V LAŠKEM: TOKRAT KRITIČNO O SEBI • Na vprašanje, kako aktivna je socialistična zveza v občini, je mogoče odgovoriti: kakor kje. • Česa je premalo? V članstvu mladih ljudi, v vodstvih sposobnih in dela voljnih, v organi- zacijah programov, v programih prioritetnih redov. • So samo prosvetni delavci primerni za moralni »pranger«? Druga seja konference SZDL v občini Laško je bila zelo pestra, po vsebini kriti- čna, predvsem samokritična, v razpravah tvorna in kon- krstna, v sklepih obetajoča. Gradivo, ki je bilo ude- ležencem poslano vnaprej, je vsebovalo oceno delovanja krajevnili organizacij, oceno, ki so jo dale organizacije same. oceno, ki jo je izda- lo občinsko vodstvo, zraven pa so priključili še predloge, kaj storiti. Po takšni pripravi razpra- ve ni bilo treba vzpodbujati. Tako se je pismeni oceni na ravni organizacij in občin- skega vodstva pridružila še ocena konference, ki jo je mogoče takole ponazoriti: % V nekaterih organizaci- jah članstvo stari. V njih ni priliva mladih ljudi. To je na primer za poglavitni vzrok navedel delegat iz Marija- gradca, ko je razlagal, za- kaj je v tej organizaciji vključenih komaj četrt voliv- cev. Predlog, da bi prek de- lovnih organizacij izvedli pri- tisk za vključevanje mlajših v SZDL seveda ni sprejem- ljiv, bržčas bo treba pro- gramsko usmerjenost orga- nizacij prilagoditi tudi mla- dim. 9 Vodstva krajevnCi orga- nizacij so ponekod šibka. Sposobni se delu v SZDL od- mikajo. Zavrnili so poskuse, da bi ljudi, ki naj bi delali v teh organizacijam, iskalj le med prosvetnimi delavci. V nekaterih organizacijah po- grešajo aktivnost tehnične inteligence, uslužbencev ob- činske uprave, zdravstvenih, komunalnih in drugih delav- cev. % Programska usmeritev organizacij je pogosto usme- rjena na registriranje pro- blemov, katerih rešitev pa ni v moči organizacij in kra- jevnili skupnosti, pa se pre- pogosto dogaja, da ostane vsa reč pri kritiki drugih, ki da nimajo posluha za pro- bleme, ki občani nenehno po- grevajo. To je kratek stik med mogočim, med trenutno ali za dlje časa nemogočim, med zahtevami in manjkajo- čim občutkom soodgovorno- sti. Programom dostikrat manjka selekcija kaj je po- glavitno a kaj je drugorazre- dno ali stranskega pomena. 9 Tudi obveščanje je pro- blem, ki vpliva na aktivnost in uspešnost organizacij. V njih je premalo obojestran- skega toka obveščanja in in- formiranja, taiko od vodstev k članstvu, kakor tudi naro- be. % Organizacijska shema organizacije SZDL v občini najbrž tudi ne ustreza spletu interesov. Organi2iaoije so v glavnem prevelike, zlasti tam, kjer se križajo interesi strnjenih središč, industrij- skih sredin s popolnoma po- deželjskitni, vaško komunal- nimi, kmečkimi problemi. Zato predlog po ustanovitvi manjših or.ganizaoij, to pa povsod, kjer bi to zagotav- ljalo večji uspeli. % Delo organizacij SZDL se Po navadi povsod pokri- va z dejavnostjo krajevnih skupnosti, zato uspehov in neuspehov krajev ni mogoče popolnoma deliti na rovaš organizacij SZDL ald odbo- rov krajevnih skupnosti. S tem zapisom še zdaleč ni izčrpano vse, kar je bilo na seji konference v Laškem izrečenega. Bo pa vse to vključeno v .sklepe, ki so jih na konferenci sicer že pred- ložili, jih pa bodo v nasled- njih dneh dopolnili z gra- divom iz razprave. Toliko do takrat. JURE KRAŠOVEC ŠENTJURSKA POBUDA ŽIVINOREJA IN SE KAJ ZRAVEN Kadar je v šentjurskem ki- nu na sporedu napeta kav- bojka je prav gotovo dvorana tako polna kot je bila minuli torek. Ra.^lika pri tem pa je presneto bistvena. Minuli to- rek so namreč dvorano na- polnili zasebni kmetje — ži- vinorejci, ki so prišli z vseh koncev šentjurske občine za letnj zbor Društva živinorej- cev za vzajemno samopomoč Gre za mlado samoupravljal- sko institucijo, ustanovljeno pred dobrim letom z name- nom, da predvsem poskrbi za zdrav.stveno varstvo živi- ne. Sam življenjski interes je prignal toliko kmetovalcev na ta zbor, kot gostje pa so . prišli tudi predstavniki ob- čine in ZK in tudi slednji z edinim interesom, da tako velikemu zboru posredujejo svoja progresivna stališča za- stran bodoče razvojne orien- ticije kmetijstva v tem — brez zamere — še dokaj kme- tijsko zaostalem področju. »Za časa moje mandatne dobe se še mi ni zgodilo, da bi imel pred seboj skupaj toliko kmetov«, je v svojem optimističnem m dokaj rea- lističnem nagovoru na zboru dejal predsednik občinske skupščine Aci Svetina. Iz ce- lote iztrgana izjava namreč več kot dokazuje realno sli- ko o tem, kaj in kdaj kme- tovalca stvari žuilijo, nad čem je zainteresiran, šent- jurski kmet je prav gotovo življenjsko ssainteresiran na solidni ureditvi vseh odprtih vprašanj okrog živinoreje in ostalega kmetovanja. On je tu. Se spopada z dnevnimi življenjskimi problemj in pri tem je včasih vse preveč osa- mljen, če so se živinorejci z namenom, da si skušajo urediti vsaj problem zdrav- stvenega varstva živine zbrali za vzajemnem društvu — in to v tako velikem številu, je to dokaz, da si želijo skup- nega obravnavanja in reše- vanja stvari. Hoteli ali ne, to jim je uspelo. Ne gre jim zameriti če ob vsem tem ni- so videli oz. imeli ^asa in možnosti videti kmetijskih problemov občine in bodoče kmetijske poUtike. Huje bi bilo zameriti družbeni insti- tuciji: Kmetijskemu kombi- natu Šentjur — kot nasledni- ku nekdanjih kmetijskih za- drug, da je spregledal kom- pleksnost kmetijske — tudi zasebne politike v občini, če bi bilo na";prot.no, bi se kme- tje ne ix>čutili tako odrinje- ne. Kmetje — živinorejci so torej nekaj storili na področ- ju varstva živine. Drugi kora- ki jih šele čakajo. Dobro so gospodarili z zbranimi sred- stvi. Nekaj je celo ostalo za rezervo in za pospeševalne namene. Opravili so pionir- sko delo, ki je za zgled tudi drugim rejonom. Gostje iz nekaterih prajev Slovenije, ki So se udeležili zbora oz. sploh spremljajo to delo, bo- do to in ono izkušnjo povze- li. Nič čudnega tudi ni, da so v Šentjurju med drugim spre- govorili tudi o drugih pere- čih vprašanjih; o premijah za mleko, o pomanjkanju moč- nih krmil za rejo pitancev, o pokojninskem zavarovainju, o carinskih .stopnjah za me- hanizacijo in drugem. Dialog je bdi sproščen. Slednji zbor je bil tudd priložnost, da je prišlo do iz- rhenjave mnenj o zasnovah bodočega razvoja kmetijstva v občini. Zelo nazorno, zav- zeto in odkrito so tu sprego- vorili o tem sekretar občin- ske konference ZKS, pa pod- predsednik občine in sam predsednik občine. Kako na- prej? Glavne konture so v zasnovi. Potrebna bo skupna razprava, nič parciarnega. Od tod tudi predlog, da pride kmalu do širšega posveta vseh pristojnih institucij v občini. Gre za skupno akci- jo, za trden dogovor, za ka- terim bo enotno hotenje. To enotnost je potrebno v šent- jurskili pogojih tudi ustvari- ti. Pričakujemo, da bo moč o izhodiščih za skupno akci- jo načrtne usmeritve kaj kmalu več povedati. Gre ne- dvomno za usmeritev, ki naj pripelje do kvalitetnejšega napredka in do razreševanja ne le ekonomskih, ampak tu- di socialnih vprašanj. Tu bo, kajpak, dobrodošla vsaka or- ganiziranost. ENA OD UGOTOVITEV SAMOUPRAVLJALCEV ČRNE METALURGIJE ZAOSTRITI VPRAŠANJE ODGOVORNOSTI NEDAVNO TEGA JE BILA V BEOGRADU PRVA KONFERENCA SAMOUPRAV LJAVCEV ČRNE ME- TALURGIJE JUGOSLAVIJE, NA' KATERI SO RAZ- PRAVLJALI O RAZVOJU SAMOUPRAVNIH ODNO- SOV V TEJ GOSPODARSKI PANOGI IN NJENEM EKONOMSKEM POLOŽAJU. KONFERENCE SE JE UDELEŽILO TUDI NEKAJ PREDSTAVNIKOV ŠTOR- SKEGA ŽELEZARSKEGA KOLEKTIVA. že med pripravami konfe- rence samoupravljalcev črne metalurgije Jugoslavije je bilo jasno, da bosta na njej dominirali dve osnovni vpra- šanji: samoupravljanje in ekonomski pKDložaj črne me- talurgije. Zato so tudi for- mulirali naslov konference: »Nadaljni razvoj samouprav- nih Odnosov, samoupravne- ga dogovarjanja in položaj samoupravljalcev črne meta^ lurgije v obstoječih pogojih gospodarjenja.« Nihče pa ni pričakoval, da bo drugo vprašanje sto- pilo toliko v ospredje in da bodo neprimerno manj raz- pravljali o samoupravnih od- nosih in dogovarjanju. Ne morda zato, ker bi na pod- ročju razvijanja samouprav- nih odnosov dosegli stopnjo, ko se ne da ničesar bistve- nega več doseči in bi se lah- ko predali samozadovoljstvu. Nasprotno, ker je celotna gospodarska panoga v dokaj nezavidljivem položaju in ko se lahko zadovoljimo samo še z ugotovitvijo, da je bil vzrok takemu stanju dose- danji izredno mačehovski odnos, ki ga je bila črna metalurgija deležna s strani tistih, ki krojijo našo go- spodarsko politiko. In kaj napraviti? O tem so raz- pravljali predstavniki tiso- čev jugoslovanskih železar- jev. železarji niso našli nobe- nega učinkovitega recepta, kako bi svoj položaj v kar najkrajšem času izboljšali. Zadovoljili so se z ugotovit- vijo oziroma zahtevo, da je treba njihovo panogo izena- čiti z ostalimi panogami, če jim že ni ravno kako dru- gače mogoče pomagati za- radi vsega zamujenega. V zadnjih nekaj letih so iz 47. natečaja Jugoslovanske investicijske banke dobili nekaj sredstev za investira- nje v modernizacijo, vendar so ta sredstva pritekala iz- redno počasi, s tem pa je bilo že veliko zamujenega. Tudi pri delitvi dohodka so v preteklosti zaostajal: za drugimi, fondi so bili z majhnim procentom zasto- pani v celotnem ustvarjenem dohodku. Predvsem so pa postavili zabtevo, da je tre- ba že enkrat dokončno za- ostriti vprašanje odgovorno- sti, tako individualne kot kolektivne. Dogovorili so se, da bodo to in še vrsto dru- gih \'prašanj postaviU na konferenci oziroma kongre- su samoupravljalcev Jugo- slavije v Sarajevu. PLOČNIKI IN SNEG starejši upokojenci v Kersnikovi, Jenkovi in Obla- kovi ulici v Celju bi želeli, da celjska komunalna služ- ba uredi čiščenje snega na pločnikih. Piočnike uporab- ljajo namreč vsi občani, čiščenje pa morajo opravljati stanovalca ob pločnikih. Starejši človek pa čiščenja, ob obilici snega vendar ne zanore! Komunalna služba aH Javne naprave naj organizi- rajo čiščenje snega na pločnikih, da ne bo starejt^i človek, ki stanuje ob pločniku, čistil le-tega za vs% ki hodijo mimo. Mi starejši, težko dobimo nekoga, ki bi nam pomagal, pripravljeni pa smo dati ustrezni pnsp>evek m čiščenje. Naša želja je, da bi ustrezna komunalna služba bo uredila. Starej.ši občani s Kersnikove, Jenkove in Oblakove ulice ZAHVALA HVALEŽNIH UPOKOJENCEV Delovna .skupnost tovarne ETOL v Celju povabi vsa- vse svoje upokojence na prijateljski in tovariški razr govor, pogostitev in obdaritev. Tudi ob koncu leta 1970 smo bili povabljeni vsi nekdanji sodelavci, sedaj že upokojenoi, na tradicional- no srečanje v HOTEL EVROPA, kjer nas je direktor tov. Keršmanc, dipl. ing. Miran toplo in prisrčno sprejel ter nam v le(pih in tovarišikih besedah obrazlo- žil napredek in uspehe delovnega kolektiva m nani zaželed prijetno razpoloženje in še obilo zdravja. Po končanem nagovoni i>a se je pričela pogostitev, raz- delitev nagrad in prijetno medsebojno kramljanje. Tež- ko je opisati prijetne občutke, veselje in zadovoljstvo v prigetni zavesti, da upokojenci tovarne ETOL v Ce- lju nismo pozabljeni in odpisani kot neuporaben pred- met. Za topel .sprejem, pogostitev, obdaritev in prijetna ure, ki nas vsako leto združijo v prisrčnem razgovoru, se vsi upokojenoi prisrčno zahvaljujemo delovnemu kolektivu, Delavskemu svetu, sindik?!,tu, posebej pa še direktorju tovarne ETOL v Celju tov. Miranu K e r - smancu za topel sprejem, pogostitav, obdaritev i^^ prisrčne besede. Prav bi bilo, da bd vse delovne orga- nizacije posnemale ETOL. Hvaležni upokojenca. KDO DOLOČA TARIFO ZA VOZNIND? Sem redni potnik, ki potujem vsako soboto, pa tu- di med tednom iz Celja v Dobovec.^ Tako sem se peljal 12. decembra 1970 z avtobusom, ki ima odhod iz Ce- lja ob 9.00 uri (imel je 15 minut zamude!). Ko smo se odpeljali, je začel sprevodnik pobirati denar za vozov- nice. Vedel sem,, da stane vozovnica iz Celja do Do- bovca 4,50 din, tokrat Pa nii je zaračunal kar 6,^ di- narjev. Dva potnika sva bila, ki sva plačala isto ceno. Sprevodnik je tako dobil 3,40 din več, na vprašanje pa, od kdaj je tako drago, je rekel, da ima tak cenik in se obrnil. Karte sem shranil, ker se bom pozani- mal, ali je to res. Sedaj, kad,^r se peljem pa zopet pla- čujem po 4,50 dinarja. Ali so taksni ceniki samo na nekaterih avtobusih? Ko sem se 30. decembra peljal z avtobusom, ki odpelje ob 15.50 uri v Rogaško Slatino, je sopotnik plačal za dve osebi 6,80 din do Rogaške Slatine, voz- nih kart pa je dobii samo za 50 par. Potnik vozovnic ni mogel izgubiti, saj jih je tako držal v roki, kot mu jih je dal sorevodnik. Ko je pokazal vozovnice spre- vodniku, mu je ta rekel, da jih je pač izgubil. Torej bi želel odgovor, kdo postavlja tarifo za voznino in ali bodo sprevodniki še dolgo »ciganih« potnike za denar. Predla.gam, da bi bilo dobro za sprevodnike, da bi naredili kak kulturni tečaj, ki bi jim bil prav dobrodošel. Ali kontrolorji dobro vršijo svojo dolžnost? Lep f>ozdrav in kmalu se poboljšajte! A. Potočnik KAJ POMENI TEBI IN MENI EN NOVI DINAR PO DEVALVACIJI? Dne 26. januarje letos sem kupila pri »Jagodic t Laškem 60 dkg zalja in dve pomaranči. Prodajalec je bil sam — šef in jaz sama — kupec. Zelje stane 1«0 starih din, pomaranče 220, skupaj 500 — je bil izračun na pamet, šefov! Kaj, ali se je že vse podražilo, sem se vnovič raz- burila (prej sem bila že pri mesarju). Ne, je rekel šef, se ni nič podražilo, toliko st^jie! Plačala sem in š.'a domov, ker tudi sama takrat nisem znala na pa- met sešteti, koliko, je 220 in 180. Doma sem začela vnovič s seštevanjem, tokrat s svinčnikom na papirju. Seštevala sem dva ni in še ix> noči mi je kljuvalo v možganih, zakaj v trgovini ved- no seštevajo v škodo kupca, čez dva ni sem šla zopet k »Jagodi« po eno pomarančo in povedala sem šefu, kako se je zadnjič zmotil in naj mi vrne dinar, ki me- ni, upokojenki, le n^^kaj pomeni. Pa mi je rekel, d« tudi njemu ni vseeno za 1 dinar.Vendar je bdi dinar moj, ne njegov. Zakaj v trgovini »Jagoda« v Laškem rie izdajajo računaov za prodano blago in seštevijo kar na pam.et. Največkrat ne moreš niti slediti izgovorjenim šte^'il- kam, ki so pogosto izrečene v breme potrošnika. Mi- slim, da bi bilo prav, da bi se uredilo tako, kot v dru- gih trgovinah, ko plačaš in dobiš za to tudi potrjen ra- čun. Dajte poštene ljudi da ne bo vedno povsod sam^> slabega zgleda in potem nepotrebnega negodovanja. Sleparji naj izginejo! Aria Babnik, Laško '^11 KULTURNA PRELOMNICA Nedsljevanje s 1. strani Talto bo zlasti zakon o fl- mainciranju kulturnih skup- nosti postavil celjsko kultu- ro v bistveno nov položaj, soj bo kulturna skupnost imela precej več denarja kot doslej, vendar pa ni računati, da se bosta cedila med in mleko, kajti dosedanji zahte- vki kulturnih 25avodov s© pre- cej večji. V celoti računajo, da bo v letošnjem letu dobila celj- ska kulturna skupnost kak- šnih 560 milijonov starili din, od tega približno 360 mili- jonov proračimskih sredstev, povečanih za odstotek, za kolikor se bo povečal pro- račun, vtem ko pomeni raz- liko odistopljen republišikii prometni davek in delež od avtorskih pravic. Naj k te- mu dodamo, da so zahtevki kulturnih ustanov za 140 mi- lijonov S din večji, kar po- meni, da bo p>otrebno mnogo naporov, da bi vse želje spra- vili v stvarne okvire in pro- grame usKladili, oziroma, kot So ix)udarili, da bo morala skupščina kulturne skupno- sti kot njen najvišji organ uveljaviti ustrezno politiko. Ustanovna skupščina je sprejela tudi začasen statut. Pri tem so v razpravi zlasti poudarili, da je ta zelo skr- bno tn premišljeno sestavljen ter izražali priznanje celotne- mu 14-članskemu iniciativne- mu odboru, ki je svoje dol- gotrajno in zahtevno delo so- lidno opravil. Pohvalili so prav tako tudi svet za kul- turo in znanost občinske skupščine. Vsekakor pa je k temu treba dodati, da je prav tako medobčinski odbor sin- dikata delavcev družbenih de javnosti prispeval svoj de- lež k pripravam za ustanovi- tev celjske (in kulturnih sku- pnosti v drugih občinah, kjer še očitno niso tako daleč), saj je v okviru razprav o obeh rj^ubUžkjh zakonskilj osnutkih dal marsikakšno koristno pobudo. Ustanovna skupščina je za svojega predsednika izvolila Francija Križaja, režiserja v SLG, Za predsednika inicia- tivnega odbora pa Milo Sta- mejčičevo, analitika družbe- nili služb pri celjski občinski skupščini. Za vršilca dolžno- sti strokovnih služb so ime- novali Jura Kislingerja. V razpravi v zvezi s star tutom In programom kultur- ne skupnosti je bilo drugim rečeno, da bo treba v njej zagotoviti vpliv javno- sti, ki naj ne bi bila le pa- sivni spremljevalec, ampak bi se morale v oblikovanje programov aktivno vključiti. Pomembno bo zlasti sodelo- vanje celjske kulturne skup- nosti s kulturnimi skupnost- mi v drugih občinah, saj gre dejansko za skupen interes na širšem območju, kamor sega večina celjskih ustanov. Potem ko so sprejeli smer- nice za sestavo delovnega programa (o katerti smo že pisali), je obveljal pred- log, da mora izvršni odbor najkasneje do konca februa- rja poskrbeti za programe kulturnih zavodov skupaj s finančnimi načrti, ki jih bo potem potrdila občinska skupščina. V tej zvezi so po- udarili, da ne gre zamujati časa, saj delež sredstev od odstopljenega republiškega davka in avtorskih pravic v Celje ne bo pritekal avto- matično, ampak bo vezan na programe. Vsak mesec pa pomeni dejansko 180 tisoč izgubljenili din. dhr USPEH TUDI NA SEJMU MODE K letošnjii osrednji slo- venski prireditvi — sejmu mode 71 v Ljubljani — se v tisku znova in znova vra- čajo. To, kar je bilo prika- zanega na sejmu v Ljublja- ni namreč velja za vse leto. Enako je tudi z otroško kon- fekcijo. Eno uspešnih slovenskih podjetij za otroško konfek- cijo — KORA v Radečah: — je znova potrdilo svojo prodornost. Vsi modeli o- troške konfekcije za novo sezono, so bili izredno dob- ro sprejeti. Praktično ima podjetje na osnovi zaključ- nic prodano vso letošnjo proizvodnjo. Slednji sejem mode je predstavljal tudi potrdilo dosledne usmeritve na lastne kreacije. Od pri- bližno 100 modelov, kolikor so jih pred sezono..zasnovali in nato izdelali, je 70 mo- delov tržišče osvojilo. Za malo podjetje z manj kot 100 zaposlenimi, pred- stavlja proizvodna in razvoj- na orientacija solidno osno- vo napredka. Na sliki štirje izmed 70 modelov »troških oblek in komplfiOA za pomlad in po- letje. VIKTOR KOJC Pisati o šoštanjčanu Vik- torju Kojcu pomeni hkrati pisati tudi o tamošnji Na- potnikovi galeriji, o usta- novi, ki je pred osmimi le- ti zrasla v spomin na ve- likega umetnika-kiparja. Tla rojaka, ki je v obdelavi edinstven primer pri nas. In spet je Kojc tisti, ki je dni pobudo Za ustano- vitev galerije. Kot vse ka- Se, je to tudi tisto obdob- je, ki je odločilno vplivalo, da se ie iz obstoječega likovnega ustvarjalca-samo- uka razvil izreden organi- zator in ne nazadnje peda- goški delavec. Kojc kot likovni ustvar- jalec ni neznan. Njegove tri samostojne razstave so imele velik odmev in lju- dje so ga sprejeli s sim- patijami, odobravanjem. Toda, vse bolj se je preda-'^ jal organizaciji, pedagogih ki.. . Ko se je v Šoštanju lo- til prvih Likovnih razstav, je jemal nujno potrebni de- nar iz lastnega žepa. Zače- tek novega obdobja je pri- neslo 1956. leto, ko je v sindikalnem domu pripra- vil veliko razstavo Napot- nikovih del pa tudi del Ma- leša, Jakca, Didka in dru- gih. Pot je bila odprta. In prav ta ga je toliko pre- vzela in osvojila, da je po- zabil nase. Pa vendar. Ob Kojcu je zaživela Na- potnikova galerija in po- stala je ustanova, ki se je v likovnem življenju močno Šoštanja in ponesla v svet uveljavila. Postala je del ime velikega kiparja Ivana Napotnika. Galerija je dobila svoj domicil v osnovni šoli »Bi- be Ročka«. Tu je postala spodbuda *n učiteljica tudi mladim. Ob galeriji pa je rasla m rase stalna zbirka V Šoštanju so ime- li v zadnjih osmih letih pod okriljem Napotnikove galerije nad 30 razstav. Od vseh teh prireditev je po zaslugi izrednega razume. Vanja razstavljalcev pa tu- di domačih delovnih orga- nizacij ostalo več del pri- znanih umetnikov doma. Nekaj jih je razstavljenih v šolskem hodniku, ogrom- na večina pa je skrita v depoju. In prav tu se za- čenja vprašanje, ki muči tudi upravnika Napotniko- ve galerije Viktorja Kojca. Gre namreč za misel o pridobitvi in ureditvi no- vih prostorov pod streho novega oziroma bodočega doma Svobode. Morda bi lahko tu uredili primernej- šo Napotnikovo sobo, če-1 tudi bi kazalo, da bi šola\ zadržala del tistega kar je zbrala in uredila. Morda bi isto ali podob- no pot ubrali tudi glede Kajuhove spominske sobe? Kdo ve? To so le misli, pobude, ki iščejo nekaj novega, bolj- šega in lepšega. Morda so zgrešene? Kdo ve'^ In še nekaj. je, kar bo treba rešiti enkrat za vse- lej — status Napotnikove galerije in s tem tudi njen materialni položaj. S tem bo dobil svoje tiho prizna- nje tudi tisti, ki žrtvuje ves svoj prosti čas. vse svoje ambicije in hotenja za še večjo uveljavitev te ama- terske kulturne ustanove. Galerija ima svoj stalni program. Bila je gostitelj številnih znanih umetnikov. Za deseto obletnico obstoja pa bodo pripravili razstavo del vseh tistih, ki so se v tem obdobju v njej preko nje predstavili Šoštanju in zaledju. Tudi to bo izredna prireditev in delo neumor- nega kulturnega delavca, Viktorja Kojca M. BOŽIČ VSI POGOJI ZA DELO »štaietna palica« v tem intervjuju še vedno ostaja v kadrovskih vodah, v pro- blemih, ki jih je nakazal in odprl zlasti sobesednik v prejšnjem razgovoru, Jože Volfand. četudi ni predlagal novega nosilca, smo palico ponesli v Što- re, v tamošnjo železarno, in jo predali v roke di- plomiranemu inž. meta- lurgije Srečku Senčiču. Vprašanje: Kdaj ste di- plomirali in kje? Odgovor: Študij sem končal 1966. leta na ljub- ljanski fakulteti. Vprašan,je: Je zaposli- tev v storslci železarni va še prvo redno delovno mesto? Odgovor: Je. Vprašanje: Zakaj ste se odločili za ta poklic? Odgovor: Na sploh sera se ogreval za tehniko Sprva sem kolebal med strojništvom in metalurgijo. Nazad- nje je zmagala metalurgija. Vprašanje: Ste zadovoljni z odločitvijo oziroma ali se dobro počutite kot inženir metalurgije? Odgovor: Oboje je več kot v redu. Izbral sem pravi poklic. Vprašanje: Kako sle se v^živeli v novo delovno sre- dino, v kolektiv štorskih železarjev? Odgovor: Vsak začetek je težak in svojstven. Tcxia, to je zdaj za mano. Tu se dobro počutim in postal sem pravi član kolektiva. Vprašanje: In zdaj po tem uvodu k bistvu probie ma. Ali irnate kot mlad strokovnjak^ kot mlad inženir v kolektivu možnosti, da se uveljavite, da izkoristite svoje znanje in delate tisto, kar ste pravzaprav študi- rali? Odgovor: Moram reči in priznati, da unam n&jbolj. še pogoje za delo m razvoj. Pravj-aprav so ti pogx)ji nastali lani, ko smo izvedli znotraj kolektiva tako ime- norano kadrovsko' reor.ganizacijo. Odločili smo se za delitev dela, za to, da naj operativne posle izvajajo tehniki in da so tehnološka vprašanja naloga inženirjev. Tako so se vsem odprla vrata na stežaj in vsi strokov- njaki imamo dovolj možnosti, da se uveljavimo, da pokažemo, kaj znamo in zmorfjmo. S tem so nastali drugačni notranji odnosi. Prišlo je do večjih pobud, iniciativ. Zase moram reči, da sem v tej delitvi našel samega sebe. Sicer sem se dobro vživel v nove naloge in v novo delo že tedaj, ko sem prišel v železarno kot praktikant. Vprašanje: In kakšno je vaše konkretno delo. pri ka- terem se lahko izkažete, uveljavite? Odgovor: Kot asistent delam na področju uvajanja nove naprave za kontinuirano vlivanje jekla. Mi ji m kratko pravimo kar konti naprava. Tako sem .sodelo- val pri iskanju in odločitvi za novo napravo. Sodelu- jem torej na vsej zahtevni poti, da bo ta naprava zače- la delati tudi pri nas. Seveda pa gre v tej zvezi t vidi za novo jeklarno. RačunaiTi, da bo nova nar-rava stekla proti koncu 1972. leta. V tej zvezi zbiram in proučujem vso dokumeniacijo o tej napravi, ki je za našo proizvodnjo pomembna no- vost. Enaka konti naprava je stekla doslej le v SpU. tu, pri nas bo druga v naši državi. Prav zato me bo pot vodila tudi v Split, da ne omenjam štndij!?kega potovanja v tujino. Tako se že zdaj pripravljam na delo. ki ga bom opravljal čez leto, dve. To je pomembno; zame in seve- da za tovarno pa tudi persnekrivno. To pa je tudi ti- sto, kar je mika\mo za mladega strokovnjaka, za mla- dega inženirja. Tu se mi odpira pot in na tej poti vi- dim tudi perspektiT'o. Vprašan.je: Toda, ali je ta primer značilen samo za vas? Kako pa je z drugimi mladimi inžen^>ji v žele- zarni? Odgovor: Laliko bi rekel, da se srečujejo z enakimi oziroma podobnimi nalogami, odvisno pač od delovnega področja, stroke in podobno. Vprašanje: Kako ocenjujete položaj štorske železar- ne v združenem podjetju slovenskih železarn? Odgovor: V združenem podjetju je perspektiva naš« železarne. Mislim, da sem s tem povedal vse! Vprašanje: Se v kolektivni udejstvujete še na kak- šnem drugem področju kot na primer v kakšni druž- beni organizaciji -ali v organih samoupravljanja? Odgovx)r: Delam v sindikalni organizaciji, kjer seru podpredsednik odbora osrednje organizacije v žele- zarni. Vprašanje: Kako ocenjujete delo vašega odbornika v kolektivu, torej delo čla.nfa občinskega zbora dPln\mib skupnosti? Odgovor: Moram reči, da tega dela ne poznam. Vprašan.je: Ali se vam ne zdi, da bi k aktiviza<"i.jl odbornikov, članov zbora delovnih skuonosti pri celjski občinski skupščini, pripomogel tudi sindikat? Odgovor: Imate prav in s tem vprašanjem ste m« opozorili tudi na delo, ki bi ga sindikalna organizarija morala opraviti, zlasti še. ker je bila ona tista, ki j« predlagala kandidate za volitve v zb^-r delovnih skup ncsti celjske občinske skupščine. Vprašanje: Kako preživljate prcsM čas? Odgovor: Imam ga z,elo malo. Kolikor ga je. ga po. rabim z,a študij. Košarko, ki sem jo nekoč igral v žai cu, sem zdaj opustil, zato pa me tu in tam zti^-iiki smučanje. Takrat je na dilcah cela naša družinica. Vprašanje: Koga predlagate za naslednjega .sobesed nika v tem intervjuju? Odgovor: Glede na osrednje vpreišanje, ki ste zastavili meni, predlagam, da bi podobnega postavil še kakemu inženirju, ki dela v trgovinski delovni oi*g< nizaciji, MILAN BOZU PRED KRSTNO IZVEDBO „GALEBGr SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE BO 5. FEBRUARJA UPRIZORILO KRSTNO IZVEDBO GALEBOV. 03 TEJ PRILOŽNOSTI JE DRAMATURG JAMEZ ŽMAVC PRIPRAVIL POGO- \ DR Z AVTORJEM IGNACEM KAMENIKOM Kakšna je izpoved ali na nifn GiLLhJOV, sporočilo, ki je v njem: ali smatraš delo kot obravnavani problem ali kot podobo našega časa, po- skus podati sliko našiJi di- lem? Vsekakor di^go. Vsa moja dosedanja dramatika ni nič drugega kot lastno soočan.ie s časom, v katerem mi je živeti, in z dilemami, ki jih prožita konkrecen prosM;r m čas. Prek dramskega obl-:r>- vanja se spopadam ne ie s temi problemi, marveč jih skušam zajeti tudi v njihovi dialektični konfliktnosti, pred katero smo ljudje dostikrat brez moči. GALEBI so drama o možnosti ali nemožnosti ter o uspešnosti ali neuspeš- nosti človekovega osebnega vpliva in deleža pri oblikova- nju dnevnega dogajanja, če- mur nekateri pravijo zgodo- .a. drugi pa kar na kratko v^jenje. Z drugimi bese- da^. sprašujem se, kakšen je m^ -.ebni delež pri obli- kovanju lastne življenj- ske poti, K. ■ svetu, v kakr- šnem pač živim \ ne more biti izolirana in je še kako odvisna od drugih? Ali sem lahko v svojih vsakdanjih od- ločitvah »popolnoma svobo- den« ali pa se nehote moram pokoravati določenim živ- ljenjskim zakonitostim, ki so zunaj mene in mi tako vsaj posredno določajo mojo pot? Kaj je pravzaprav razočara- nje, pa naj gre za nazorsko, politično ali življenjsko — izkustveno? Ali ni to zakoni- to razpotje, do katerega pri- de vsako misleče bitje, ko nenadoma zazna večji ali manjši razloček med svojo sanjo (vizijo sveta ali stT^a- ri) ki resničnostjo? Ald je nesprijaznjenje z danostjo nezrelost, zaletelost in mla- dostna zagnanost, obratno pa znamenje izkušene treznosti ali po drugi strani kapitulant- stva? Vsi ti in še mnogi dru- gi problemi so se mi odprli, ko sem za trenutek postal in skušal določiti koordinate ča- sa, v katerem živim. Zato so GALEBI tudi posani stvar- no in jasno, da bodo lahko gledavci svoje življenjske iz- kušnje soočili s tistimi, ki jim jih ponujajo osebe iz drame, kar je hkrati moj edi- ni namen: pogovwiti se z .2:le- davcem o svetu, v katerem nama je obema živeti. Prejšnja dela so ti uprizo- rili v Mariboru, zadnjeg:a pa si namenil Slovenskemu ljud- skemu gledališču v Celju. Ali je ta odločitev slučajna? Ni. S Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju, se pra- vi z njegovim dramaturgom Janezom žmavcem, sem bil že dalj časa v dogovoru za prav to dramsko delo. Razen tega osebno zelo cenim reži- serja Francija Križaja, ki mu je režija dela zaupana, veru- jem v umetniški zbor SLG Celje, ki je gledališko živ in umetniško odziven v sloven- skem gledališkem prostoru, in ne nazadnje zaupam iz- redno gledališko izobražene- mu in spontanemu celjskemu občinstvu, s katerim sem se že srečal ob mariborski upri- zoritvi MARIONET na zad- njem tednu slovenske drama- tike v Celju. Zato sem vesel, da bo do pi-ve uprizoritve GALEBOV prišlo prav v SLG Celje. Kakšni so tvoji nadaljnji načrti? Pišem novo dramo FARO- NIKO. PRiPRUVLJAJO DVE IGRI Prosvetno društva Zarja v Trnovljah pri Celju že vrsto let uvrščamo med najdelav- nejša društva na celjskem po- dročju. Pred dnevi so pri- pravili občni zbor, ki je bil prav tako uspešen, kot večina njihovih akcij, še enkrat so dokazali, da so v zadnjih le- tih s številnimi prireditvami dosegli to, kar je za podob- na društva najbistvenejše: postali so center neke kultu- re v ma.njšem naselju. Lju- dje so jih vzljubili, saj jim dajejo košček umetniške be- sede ali pesmi. Med največjimi uspehi so vsekakor trije nastopi na re- publiški dramski reviji, kjer so z nemalim uspehom nasto- pali med najboljšimi, lahko bi rekli tudi polprofesionalni- mi gledaUškimi skupinami iz vse Slovenije. Sploh je dram- sko področje tisto, kateremu posveča.jo največ pozornosti in za katerega je tudi največ zanimanja. V letošnjem programu piše, da morajo poleg proslav ob vseh večjih praznikih (8. fe- bruar, 8. ma?ee, 1. maj itd.) ter karnevalskega sprevoda pripraviti še dve dramski de- li. Tako so se odločih za slovensko noviteto Igorja Torkarja »Vstajenje Jožefa Švejka« — to delo je bik) namenjeno Stanetu Severju, vendar je umrl — in »Po- slednje ustoličenje«. Zadnje delo bodo pripravih na pro- stem v poletnem času, zanj pa so se odločili zato, ker je prav letos obletnica plebisci- ta. Trenutno pa gostujejo z delom, ki so ga pripravih že lani, »Večna lovišča«. T. VRABL OPERETA »MEŽNARJEVA LIZIKA« v zadnjih letih so ponov- no oživili dramsko sekcijo pri Svobodi. Medtem, ko so lani več ali manj uspešno uprizorili švejka pa za le- tos že pripravlja opereto »Mežnarjeva Lizika«. Poleg solistov bosta nastopila tudi zbor in orkester. Z.APELI SO KOT SLAVCKI — Na javni prireditvi ob zaključku občinskih sindi- kalnih športnih iger, sc je predstavil tudi pred kratkim ustanovljeni oktet »Merx«. Vodi ga mlad pedagog Vid Marčen, zapeli pa so tri slovenske narodne pesmi in za izredno prijetno izvajanje prejeli močan in prisrčen aplavz prepolne dvorane. Vrle fante, velike ljubitelje narodne pesmi, bomo lahko poslušali tudi v nedeljo, 7. februarja, v direktni radijski oddaji, ki jo pripravlja na?e uredništvo in Radio Celje. V eni izmed prihodnjih številk Novega ted):>ika pa bomo o njili napisali nekaj vee. Foto: H..Prem/l V SPOMIN BLAŽU ARNICU SLOVENSKEMU SKLADATELJU v Tvojo Zibelko so rojenice oh čudezm zarji, ki, se je dvigala iznad strmih planin položile svoj dar ... Četudi viharji življenja Ti trgali pot do višin, si hrabro brusil kremen v zlato, hrepenenja talil do svetlih zlitin. Tvoj tok življenja je ovila čudovita melodija, ki privrela je iz čistega srca, kristalne čase zvokov — harmonija! Na krilih tihe večerne zarje gozdovi pod Raduho šumijo akorde, odmevajoče s sivih trdih skal, ki jih objema vodni val. V venec, ki ga narod spleta je vključen cvet nesmrtne simfonije, v čast narodu in domačije! PAVLA ROV AN 5 000 KILOMETROV PO CESTAH AVSTRIJE, ČEŠKOSLOVAŠKE, ZVEZNE REPUBLIKE »..^ NEMČIJE, NIZOZEMSKE, BELGIJE. FRANCIJE, ITALIJE IN JUGOSLAVIJE Postajali smo utrujajo.-Je teč- ni. Vsi. Ko smo se peljali proti Monte Carlu, smo sicer uživali v pri- jetni vožnji Po cesti speljani med skalovjem visoko nad mo- drim morjem, vendar se nismo mo.gli zediniti, kje bomo še sta- li in ali naj raje odpotujemo direktno proti domu. Nasprotja so postajala vse moč- ne j.sa, razdalje vse večje. Kljub ©dinst-veni možnosti, da ■vidiš veliko, smo si želeli pro- ti domu. Zmanjkalo je vse^a. Predvsem tistega v denarnicah. Nekatera dekleta so sicecr še imela denar, vendar za kupo- vanja. Normalno: v Benetkah ali Trstu. Da jih bodo v domačem »korzu« laže opazili. Pa s.mo vseeno zmagal- mo- ški. Kot ponavadi. Nekaj ur smo vedrili po Be- netkah in se preganjali koi lju- dje, ki ne vedo, kaj hočejo, med smrdečimi kanali in ozkimi z mostovi povezanimi ulicami ter uličicami. Oči so ostajale na bo- gato oljloženih stojnicah, kjer ae je živobarvno blago svetilo k<-M slike samega, Dalija, Picasa ali Jakija in Bernika. Razlika je bila v tam, da je v slikah omenjenih avtorjev kvaliteta, v blagu na stojnioaili pa je ni aU pa je je laredaio malo. Ogledali smo si nekaj zanimi- vosti pa »fruiali« golobe pred Doževo palačo in komaj čakali ure, da se odpeljemo iz Benetk do Trstii in mimo njega domov. Tudi to smo douOittU. Koa^ Na carini n;so delali posebnih-i težav Kuoovali nismo ničesai in ničesar ' nismo imeli. Razen j perila, seveda ... i Tistih nekaj metrov do do- ] movine, od naših gozdov m na-^ ših slabih cest je bilo najbolj; slastnih. In ko smo se zapodili i čez zadnjo mejo- ter naredili i ».spilo« v dolgem potovanju poj nekaterih drž?.vah Evrope, smo' bili srečni. da .smo končno; doma. [ Za zaključek morda samo to:^ V zadnj.ih letih sem prepotoval j velik del Evrope. Povsod je bi-1 lo lapo. Nikoli ne bom pozabil, orientalsko obarvanega ritma^ življenja v Turčiji pa sredozem-; ske eksotike v Grčiji, vsakdanjej vziiodne sivosti v Bolgariji paj dobrega vina in cenenega živ-; Ijenja v češkoslovaški, lepot in j dobrot Madžarske itd. Tu so še »dimajski šnich« paoru, same pravljanju in drugem. Ta bo mladim ob njihovem j hodu na srednje šole ali delovne organizacije pre laže poprijeti za delo v ir dinski organizaciji. Politi šoli so že izvedli na I. III. osemletki, sedaj pa bodo pričele še na 11. in: osnovni šoli. JOŽEFA JERNEJŠE 90-LETNICA čila in zdrava, polna i Ijenjskih moči je d'očal devetdeseto leto svoje : rosti, ki ga bo, vsaj t upamo, slovesno prosla 13. tega meseca. Jožefa ' nejšek sodi gotovo med : starejše Celjanke. V Celji bila rojena in tu je že v ranejši mladosti pričela lati. Pot jo je kasneje z sla v tujino in v Opa kjer je opravljafla po vzgojiteljice. Imela je štiri otroke. Ob visokem življenj si jubileju so Jožefi Jerne vsa dolga desetletja ot Na zadnji seji je tajnik občinske skupščine Laško podal predlog o spre- membah števila nagrajencev in višin nagrad za občinsko nagrado 4. julij. Dejal je, da bi o predlogu sicer mo- rala najprej razpravljati komisija za podelitev nagrade, ki pa se ni sestala, in sicer zato, ker so štirje člani izo- stanke na sejo opravičili, ostali pa prišli niso. Na o\ vseeno i komisije opravlja bodo s« Mord ustanovi nagrajci činskih jkako prikrita za nasmeš- ym, polnim mladostne ve- ■ine. Želimo ji še mnogo iravili in srečnih let! KRAJEVNA SAMOUPRAVA v sklopu pomoči občinske Dnference ZM terenskim ak- vom mladine, bo predsed- ;vo ZM v Celju organiziralo 1 Dobrni v soboto seminar i vodstva teh aktivov. Ude- žili se ga bodo mladi iz Jtnajstih krajevnih skupno- ,i. Govorili bodo o krajev- i samoupravi in možnostih 5ljšega organiziranja mladih udi. Seminar jim bo ne- /omno pomemben prispe^ sk k republiškemu tekmo- mju za najboljši terenski tladinski aktiv Slovenije. > SEJA t OBČINSKE SKUPŠČINE Na zadnji seji je bila v ■edišču razprava o izhodi- 5ih za financiranje prora- jnske potrošnje in drugih Bjavnosti, ki jim dohodke igotavlja občinska skupšoi- a v letošnjem letu. Odbor- iki so v celoti podprli pred- tg sveta za družbeni plan i finance in pri tem pou- Brili, da je treba upoštevati tabilizacijsk.e ukrepe. Do- odki naj bi se gibali v okvi- l zveznega limita v višini ),& odstotkov, vtem ko naj i tudi stroški ostali v teh kvirih. Občinska skupščina je ra- en tega obravnavala poroči- l občinske uprave, postaje ailice in organa za kaznova- je prekrškov, razen tega pa J bila na dnevnem redu tu- J razprava o letošnjem pro-. ramu komunalne dejavnosti i občini. dhr ODDAJA , ZA MLADE 3 V Šentjurju so izredno jriljubljene najrazličnejše sllbavne prireditve, že zato, j6r je to poleg kina edino )«zvedrilo za širšo publiko, ^ko je bila zadnja prire- ;itev v organizaciji celjske r^ke še toliko bolj obiska- y Nastopili so tudi doma- jni. Poslušalci so toplo po- pravili pevski zbor s Po- nikve, medtem, ko so se ,tladinci kmetijskega kom- nata pomerili v znanju o metijstA.oi. še več takšiuh ^ '>ditev, je bil enoten za- ek vseh. .e;2 so predlog tajnika traven pa zahtevali od i^jasni^ ali namerava doišnosf ali ne, ker ]li drugo. ero rešili tako, da bi 'ini poseben sklad za fiisije za podelitev ob- ■ček. JAMARSKI OBČNI ZBOR Prizadevno jamarsko dru- štvo »črni galeb« v Prebol- du je imelo občni zbor, kjer so sprejeli delovni program za letošnje leto. Vodja sek- cije Toni Vedenik je ob tej priložnosti povedal, da je delovni program omejen na izpopolnjevanje opreme, raz- iskovanje jam in brezen na celotnem področju Savinjske in Salaške doline ter pomoč pri urejanju največje jame na našem področju — jame Pe- kel pri Podlogu. V omenje- no jamo, za katero kaže ve- liko razumevanje tudi olep- 1 sevalno društvo šemp>eter, bodo po vsej verjetnosti že letos napeljali razsvetljavo in bo tako dostopna vsem ljubiteljem kraškega pod- zemskega sveta. Ob občnem zboru so po- slušali predavanje dr. prof. Franceta Habeta o sloven- skih jamah ter si ogledali petnajstminutni dokumen- tarni film o jami Pekel, ki ga je posnel Toni Vedenik. In še kratek opis progra- ma: v januarju in februar- ju rekreacijske vaje in kon- dicijske priprave članov, v marcu prvi ogledi jame Pe- kel in nadaljevanje njenega urejevanja, ki bo trajalo tja do konca leta..,V jami Pekel bc>do organizirali tudi vod- niško službo ter pripravili ekskurzije v še neraziskane jame, ki jih je na njihovem FKJdročju veliko. T. V. KONČNO NOVA CVETLIČARNA Končno bodo tudi v Žal- cu dobili sodobno in dobro založeno cvetličarno, ki jo bodo odprli v prostorih po- leg knjigarne na šlandro- vem trgu. Z adaptacijo pro- storov za knjigarno so kon- čali, zdaj pa bodo začeli še z obnavljanjem prostora, kjer bo cvetličarna. Le-to bodo odprli najkasneje do 8. marca — Dneva žena, bo pa last Kmetijskega kombi- nata Žalec. PO DOLGEM ČASU PUSTNI SPREVOD Kulturno prosvetno društ- vo Svoboda v Žalcu priprav- lja za letošnji pustni torek pustni sprevod. To bo po dolgih letih prvič, da se bodo tudi Zalčani porazve- selili in izlih svoj žolč na probleme, ki jih obdajajo skozi leto in leta. Organi- zatorji obljubljajo, da bo pustni sprevod takšen, da ga bomo še dolgo pomnili, MINULO LETO ENO OD NAJUSPEŠNEJŠIH Minulo soboto so turistični delavci v Šempetru polagali obračun svojega dela. Iz po- ročila predsednika Iva Ku- harja je bilo razvidno, da je društvo v minulem letu bUo delovno kot še nikoli. Med gla\ma dela, ki so jih opravili v preteklem letu sodijo: ure- janje parka okrog rimske nekropole, uspelo jim je, da je možen ogled del podzemne jame Pekel, delno so uredili zelenice v Šempetru in na- sadili 400 vrtnic, v Podlogu So raziskali termalni vrelec itd. Med glavne naloge za le- tošnje leto pa sodi: ureditev rimskega grobišča ob glavni cesti, nadaljevati z urejanjem zelenic, ureditev fasad ob glavni cesti, premestitev hme Ijarskega muzeja iz žalca v Šempeter in drugo. Ob za- ključku so desetim najbolj- šim gojiteljem cvetja pode- lili priznanja in knjižne na- grade, ogledali so si kratek film o jami Pekel in nekaj folklornih plesov. T. Tavčar PREDVSEM DVE PROSLAVI Na pobudo občinskega ko- miteja Zveze komunistov v Velenju so se pred kratkim sestali predstavniki vseh družbeno političnih organiza- cij in društev v občini. Do- govorili So se, da bodo vso skrb letos posvetili zlasti dvema proslavama — 27. aprilu in 8. oktobru, torej dnevu OF in prazniku velenj- ske občine. Občinski svet zveze kultur- no prosvetnih organizacij je sklenil, da bo v okviru pro- slav in prireditev na čast 27. aprila pripravil teden drame. V ta namen se sedem ama- terskih gledaliških družin že pridno pripravlja. -v- ZA 8. FEBRUAR Te dni se v vseh krajih ve- lenjske občine pripravljajo na proslavo Prešernovega dne, sloven.skega kulturnega praznika. Proslave pripravljajo v os- novnih in srednjih šolah pa tudi pri vseh kulturno pro- svetnih društvih. V Velenju bo recital, po- svečen Prešernu, v torek, 9. februarja, v tamošnjem kul- turnem domu. Pripravlja ga kulturno društvo Ivan Can- kar z domače gimnazije . -v- PREŠTEVANJE OBČANOV Aprila bo tudi v laški ob- čini ljudsko štetje. Občin- ska skvipščina je že imeno- vala skupino občanov, pred- vsem uslužbencev občinske uprave, ki bodo opravili se- minar za instruiranje popi- sovalcev. Popis bo opravilo okoli 200 popisovalcev. SPREJETA PRAVILA IN POSLOVNIK SZDL Na minuli seji občinske konference SZDL so spreje- li pravila in poslovnik za delo občinske organizacije. Medtem ko pravila vsebujejo naloge in vlogo SZDL v ob- čini, poslovnik pa organi- zacijsko shemo in način de- la občinske organizacije, njenih organov ter krajev- nih organizacij. PRIZNANJE OF DVEMA RADEČANOMA Občinska konferenca je pred dnevi podelila prizna- nji Osvobodilne fronte dve ma zaslužnima družbeno- političnima delavcema, kate- rih delovanje se močno od- raža na v.seh področjih druž- benega življenja v Rade čah. Nagrajenca sta VIK- TOR PERGAR in FERDI NAND MILER. ODBOR ZA PROSLAVO OBČINSKEGA PRAZNIKA I I Skupščina občine Laško i( pred dnevi imenovala od- j bor, ki bo vodil priprave in I izvedbo občinskega prazni- ka, ki bo letos združeno s praznovanje Dneva borca in sicer v Jurkloštru, ki je letos tudi kraj srečanja koz^ janskih borcev. PROBLEM JE JEZIK Iz dneva v dan živi med nami — v Celju ~ vedno več ljudi, ki so prišli iskat iz najjužnejših krajev domovine delo, znanje in kruh. Le redka so podjetja, kjer jih ni. Dolga leta smo jih imenovali s skupnim nazivom ~ se- zonski delavci, ne glede na to ali so bili res sezonski ali pa so postali stalni delavci naših t,ovam in s tem prebi- valci našega kraja. Ali so ti ljudje postali resnično pre- bivalci Celja? Ljudje z določeno kulturo, obnašanjem in ne nazadnje z občutkom, da so vključeni v sredino v kateri delamo, živimo in se zabavamo. Delo in samoupravljanje. Vendar ali so tudi ti fantje iz ostalih r«publik vključeni V vse tisto, kar, kot zelo široko pojmujemo pod družbe- nim življenjem? Obiskali smo samska domova Ingrada in Cinkarne ter njihove stanovalce. AIS DERVIŠEVIČ iz Klju- ča, šest mesecev v Celju: »Ljudje so mi zelo všeč, gle- de na njihov odnos do Bo- sancev. Resnično se počutim kot samoupravljalec. Bil sem na sindikalnem zboru, kjer smo izbirali nov delavski svet. Vključen sem v tečaj za polkvalificirane zidarje in to brezplačno. To pomeni, da bom tu v Celju pridobil zna- nje, kar pomeni izredno ve- liko. Zabave za nas mlade je dovolj. Gremo v Dom JNA, Samopostrežno restav- racijo. ali h Kiladivarju.„ ^ ESAD NEZIČ, iz Ključa, leto dni v Celju: »Lepo mi je v Celju, sicer pa je glavno, da sem zdrav in mlad. Ka- dar ne delam, grem v me- sto in se zabavam. Kino, ples, pač odvisno od tega, koUko imam v žepu. V pod- jetju imam občutek, da ne- kdo skrbi zame. Če nihče drug, vsaj poslovodja, ki be- di nad mojim delom. Veste, najlepše je sicer doma v Ključu, toda nisem pričako- val, da bo v Celju tako pri- jetno.« EKRE DERVIŠEVIČ iz Ključa, šest mesecev v Celju: »Mislim, da je mnogim v Ce- lju, ki smo pri. i iz drugih krajev lepo, ker lahko pri- dobimo določeno kvalifikaci- jo. Najbolj me moti jezik. Rad bi se pogovarjal z mla- dimi ljudmi, vendar si ne upam. Jezik je problem. V podjetju so 2» nas naredili veliko, da bi se bolje poču- tih. Zadovoljen sem. Rad bi se čimprej naučil jezika.« IZVONKO GLAS iz Virovi- tiče, dve leti v Celju: »V teh dveh letih sem dobro (spoznal ljudi v Celju. Prijaz- ni so in vljudni, mnogi bolj kot kje dru.gje. Na začetku Imi je bilo težko zaradi slo- venščine. Danes pa govorim slovensko. Vem, da so v Cin- Ikami problemi in skušamo jih reševati skupno. Tudi mi — sezonski delavci. Mislim, (da že dejstvo, da sodelujem v sindikalni organizaciji na športnem področju govori o Iangažiranosti naš iz južnih krajev.« DŽORDŽE KURIDŽA, iz Vi- rovitice, eno leto v Celju: »Najprej mi je bilo težko za- radi nepoznavanja jezika. Se- daj, ko sem spoznal veliko celjskih mladincev, mi je mnogo laže. Učim se. Delam v železarni štore in vem to, da moram narediti vse, kar mi rečejo, če v redu delaš, je vse v redu. Najbolj zani- mivo pa je to, da med vsemi, ki smo v Celju od drugod, ne pride do prepirov ali mrž- nje zaradi različnih nacional- nosti .« Pričakovati je bilo mnogo bolj porazne odgovore, toda fantje so se v njih omejili samo na težave z jezikom. Ali to pomieni, da smo za njih naredili vse, da jih kot delavce čimbolje vključimo v samoupravljanje, sploh v doga.janje : ▼ podjetju? Morda serfK) tep, brez snega m s košaro sonca. Žito po poljih je bilo prevlešeno s svežo zefeno barvo, ki je m+rila od mestnega vrveža utrujene oči. Figfco >e odlična zadeva oziroma avto. Z njim in prijateljem prideš kamor hočeš; še si neroden, tudi rva »oni« svet! Tokrat s Tonljem Vedenikom, jamarskim entuzia- stom, ki mi je na dolgi poti brl vodič in prijatelj, nisva prišla na »oni« svet, ki se ga v^si izogibamo, temveč na drugega. Tam pri Žovneku, kjer so nekoč gospodovali in se šli bogato življenje proslavljeni celjski grofje, sva zavila na levo in se po ozki makadamski poti, speljani med družbenimi polji in travniki odpeljala proti Podvrhu. Fičko je zgubljal pot, ki je postajala vse ožja in mehkejša. Na eni strani visoka Grmada, na drugi strani potoki, številni izviri, suhe vrbe, mlin, sušilnica hmelja, dva psa, sekač drv, otroci, čuden mir. Iskali smo izvir črnih in slepih postrvi pa naleteli na družino, ki je po daljši verigi dobila graščakovo zemljo. Svet tam pod Grmado oddaljen nekaj kilometrov od Braslovč je lep in miren. Vseefio pe žtvi ... Prvi korak, ki sva ga naredila po hiši v Podvrhu 67, je bil ne- gotov. Ko nam je očak, 75-letni Izidor Hribemik ponudil koza- rec domačega, smo se sprostih. Nevei'je*T>o, kako pijača zblimi-je. • Vse. »že s štirinajstim: leti se4»i začel mleti. Zdaj mlm več' aii manj stoji oziroma ga uporab- ljamo samo 2a domače potrebe. Prav zdaj ga moramo dbnovM, čas ga je nažrl...« Dvanajst oirok se je podilo i po Izidorjevi hiši, vse je veter odnesel v svet, doma je ostal sin Dori. »Zaradi črnih in slepih rib ste prišli, pravite? Lovili smo jih že in jedli tudi, Pc\t)odnoma črne so. Morda tudi zaradi gJo- btne, kjer prebivajo. In ven .jihj nameče samo takrat, kadar je veliko dežja ali pa zdaj, ko se topi sneg. Iz dveh večjih lukenj, ki jih je treba šg ra.ziskati, pri- dejo. Voda, ki teče izpod Grma- de in poganja naš mlin, je v teh dneh upadla. Kar poglejte, sne- gf! ni več, vse je kopno. Toliko, da ne bo začelo cveteti.« Potem so pravili, da se je pri- bližno pred štiridesetimi leti v potoku naselila vidra. Takrat ie bilo konec z ribami, ki jih je do tistega časa bilo več kot pre- • več v iK>toku. Vidra jiiih je požr- la. Pa »raubšici« tudi jn grašča- ki. Zdaj je potov, oropan, pra- zen, svoio jezo .«trese nad v do IJni široka polja, ki jih veliko- krat 'poplavlja. »Samo ob hudiiji nalivih še nameče ven tiste znam.enite črne ribe.« Ko so pred leti iskali izvir za vodovod BraslOvč, so tudi vodo omenjenega potoka pntsla- li na »preglede«. Vrnili so jo z izgovorom, da je v njej preveč ribjega blata in tako neprimer- na za vodovod, za pitno vodo. Tudi to je eden izmed dokazov, da v tistem preluknjanem pod- ze.mnem svetu nekaj mora biti. lahko so to tudi ribe, črne in slepe postrvi. Pravijo, da niso »amerikanke«, tjemveč nekaj po- sebnega. Očve Izidor in Dori ne nioreta o teh ribah povedati nič kon- kretnega ra.zen tega, da sta jih pred leti jedla in da jih je voda takrat nametala iz jam. ko .je bilo hudo neurje. Več sta govorila o tem, da pravza.prav stanujeta na zemlji, kjer je bil včasih graščinski svet. bori od nekod prinese .še originalno pogodbo, ko je b4lo omenjeno zemljišče kupljeno od graščine. Bilo jo to l^ta 17a&! V kupnem pismu tudi piše, da ^re za prevzem »graščinskeiga mitena z njivo in krševrno. leže- če ptKl graščini;, ki .se glasi na Jakoba Marna ter njegove de- diče. Jaz Peter muč. Curti ba- ron nemškega cesai-stva ter ple- mič Beneške države, la.stnik go- spostva Žovnek in Braida, izjav- Ijam zase in za stvoje dediče, da sem v trajni kup oddal In pro- dal s to listino javno in veljav- no svoj graščinsfci mJin, ki pri- pada mojemu gospositvu Žev- nek., ležeč pod graščino, dedav- nieo za varjenje in kvašenje (izzemvšiishranilnik za ribe), ziaven se sosednjo polje in oko- li ležečo košenino.... ter vse krčevme, s pravico jemati les ie gozda in pasti živino, kolikor je blo milostno dovoljeno zame- njati z robom in mejniki ali ograditi, Ja.kobu Mamu. . . za denarni znesek z besedo dvesto- deset goldinarjev proti temu, da se plačuje letno kot nespre- menljiv naložek dvanajst goldi- narjev. .. V poterjenje tega je moj tu pristavljeni plemiški podpis. Gospodstvo žovnek, zad- nje.ga junija H.^l.« Zdaj pa malce po načinu e- vangelija: in ta isti, zgodaj ome- njeni Marn je imel sina, ki je imel hčer. katero je poročil Si- mon Hribemik iz Dobrovelj. Po- stavila sta hišo, ki še danes sto- ja in p>ovečala mlin, kajti pred njim je bil to samo nilin za graščino. Simonu je bil rojen Matevž, ki je dobil sina Franca Jn ta sina Leopolda, ki -je oče i Izidorja, fci še vedno živi s si- noin Dorijem v dolini stisnjeni pod Grmado in razvaline Stare- ga gradu, kjer so najprej živeh ("eljski grofje, potem .so se pre- selili v Žovnek na^to v Celje — m pod katerimi razvalinanii naj bd se stkrival velik zaklad. Poskušali so ga najti pa ga niso, še vedno pa pravijo, da je. Vid- ne so samo razvaline in škoda je, da nihče ne skrbi zanje. In danes? Ostalo je nekaj prijetne zgo- dovine, nekaj bajk, ki jdh po naših krajih in med našimi ljudmi ne manjka. Bolj kot bajke je za njih po- membno zahtevno življenje. Po- ljedelstvo, hmelj in živinoreja so področja, ki tudi Hriberni- kovim, živečim na nekdanji zem- lja graščakov, prinašajo denar. Pod tistimi krošnjami dreves in napihnjenimi potoki, ki v se- bi skrivajo skrivnostne orne m .■=lepe ribe, živijo Hribemikovi. Eni izmed mnogih, ki jim je pot do asfalta dolga. Asfalt pa pomeni hitrejšo pot v lepoto ... TONE VRABL; Ena izmed znamenitih lukenj od koder naj bi ob povodnjih vocki prinašala črne in slep« postrvi... P<>rf in IzMor »kral.ju.frta« r s\Hh. k.|e^r je bilo ro.jenih toliko bajk in zgodbic o tistem prelep«>tn svetu. Pa tudi zammtvem p& kaikovkoH že bilo vest Originalna pogodba, ko je graščina 1.1789 prodata graščinski mliin z njivo in krševkio... 39 Roman poklanja svojim strankam in bralcem Mo vega tednika KOMBINAT ŽALEC (Nadaljevanje) »Nikar ga ne spustite,« je vpil plečati delavec s krvavo Ic/pHU) v roki. »Potajiti se hoče!« »Nič se noče potajiti,« je dejal Kemp in se previdno dvigmi. »Držal ga bom!« Njegov obraz je bil opraskan in rdeč. Nerazločno je govoril, u.stnice so mu krvavele. Tipai je po zraku. »Usta se mu penijo,« je dejal »in — o, Bog!« Hlastno je vstal in poklekiul ob nevidnem telesu. Težki čeviji so ropotali po tlaku. Ljudje so prihajali. Vrata pri »Veselih kvartavcih« so se odprla. Nihče ni g> ^oril. Kemp je tipal, kakor se je zdelo, po praznem zraku. »Nič več ne diše. Srce ne bije več. In tule — oh!« Stara ženica, ki je stala za širokimi plečami delavčevi- mi, je zavpiia: »Poglejte!« »In vsi so pogledali in videli na tleh roko, prozorno kakor steiilo. Kosti in žilice so bile že vedeti. In vedno jasneje se je očrtovala roka pred njiiiovimi strmečimi očmi. »Halo'« je vzkliknil stražnik. »Tule pa se pokazujejo noge . . .!« In polagoma, megleno m nedoločeno izprva, pa vedno jasneje in razločneje. je postajal nevidni človek viden in ko so se končno razmaknili ljudje in naredili prostor Kempu, je ležalo pred njimi telo tridesetletnega moža. Njegove pesti so btle tesno stisnjene, oči široko odprte, na obrazu je ležal izraz grozote in blaznosti. Nekdo je prinesei od »Veselih kvartavcev« rjuho. Va- njo so zavili onemoglo telo in ga zanesli v gostilno. In tam, na revni postelji, v poltemni sobici, obdan od ne- vidnih in radovednih, razburjenih ijudi. polomljen in ra- njen, je umrl Griffin, prvi človek, ki jt zr«il samega sebe narediti nevidnega, najnadarnejši kemik, kar jih je kdaj p>oznal svet Zgodba o nevidnem človeku je pri kraju. Ako še hočete kaj več zvedeti o njem, pojdite v ne- znatno krčmo ob cesti v Port Sto ver in vprašajte za krč- marjem. Nad vrati visi prazna deska. Klobuk in pod njim čevlji so naslikani na deski m spcxiaj je napis »Pri ne- vidnem človeku.« Gostilničar je človek majhne, debelušaste postave, nje- gove kratke noge še bolj poudarjajo nagnjenje njegovega telesa k debelosti. Široko lice ima, dolg rdeč, valjarju po- doben nos. velika, zapognjena usta in ščetinasto brado. Ako daste za vino, vam bo velikodušno pripovedoval o »nerndnem člo\reka« in o vsem, kar se je tistikrat zgo- dilo in kako ga je sodnija popraševala za zlatom, ki ga je našla pri njem. »Našli so zlato pri meni,^ — pa niso mogli dokazati, čigavo je. Na vse načine so skušali dokazati, da sem iz. kopal zaklad.« In če hočete, da bo na mah prenehal s svojim gosto- besednim pripovedovanjem, pa ga vpra,šajte, ali nič ne ve o nekakih knjigah. Priznal vam bo, da jih je videl, in vam bo razlagal, kako so vsi silili vanj, češ da jih ima on. »Pa jaz Jih nimam,« vam bo rekel. »Nevidni človek jih je skril, ko sem mu ušel in zbežal. Tisti dr. Kemp je vtepel ljudem v glavo, da imam jaz knjige.« Utihnil bo, vas gledai po strani, nemirno bo prestav- ljal kozarce in se bo i2?muznil iz sobe. Samec je in žensk ne trpi v svojem gospodarstvu. Rredkobeseden je po navadi, počasi hodi, vj^ stori ma- lomarno, tn znan je kot velik mislec. Varčen je bolj ko kdo drug na vasi in vsa jx)ta vam p>ozna po južnem An- gleškem. Zvečer pa, po deseti uri, ko je zaklenil vrata za zad- njim pivcem, tedaj stopi počasi v svojo sobo s čašo whi- skyja pomešanega z vodo ga postavi na mizo, zakJene ^ sobo, pogleda po oknih, ali so dobro zastrta m zaprta, in pogleda še celo pod mizo. In ko ga pomiri tiha osamelost, ki vlada krog njega, takoj odklene skrinjico m v skrinji zaboj, in v zaboju pre- dal in iz predala izveje tri knjige v rjavo usnje vezane m jih slovesno položd na mizo poleg whisikyja. Zob časa je že glodal na usnjaAi vezavi in zelen mah jo pokriva — kajti nekoč so knjige prenočile v močvirju ki umezaiia voda je splahnila nekatere strani. V udobnem naslonjaču sedi, si nadevlje pipo — P'*- časii in sti-meč medtem na knjige. Nato potegne eno k se- bi in jo prelistava naprej in jo prelistava na^aj, pa jo zopet prelistava naprej. Celo se mu guba in ustnice se nau premičejo. »Dobri Bog! Kako učen človek je bil!« In nasloni se nazaj in njegove 061 zrejc aamišOjeno po praznini In gledajj stvari, nevidne 2» druge z^djana. »Skrivnosti — same skrivnosti!« šepeče. »In jaz sem bil blizju njih — enkrat!« »Ne storil bi, kar je storil on. Jaz bi. — No, dobPoMi Debeli oblaki dima se vlečejo o4ax3g njega. In tako sanja sen, neumrljivi sen svojega žMjeoja. In četudi se je Kemp neprestano trudil in se muesA krog njega, vendar nobeno živo bitje, razen krčmarja sa- mega, ne ve, da so knjige pri njem, knjige, ki je v njih skrivnost o nevidnosti tn še mnogo drugih čudovitih skr-iA*- nosti. In nihče dru« ne bo zvedel o knjigah, do njegov« smrti ne. KONEC Fo devalvaciji — razvred- notenju dinarja kmetovalci ogibajo in računajo podobno kot drugi delovni ljudje. Kaj «e bo izboljšalo in kaj po- slabšalo? Spremembe bodo. jih ne bi bilo, ne bi bilo potrebno raKvrednotiti dinar- jc. A kakšne bodo na kmetij- skem trgu? Gotovo še ni moči nadrob- neje določiti ali predvideti vsega, kar bo sledilo razvre- dnotenju dinarja. Nekatere stvari pa je že možno. Hkra- ti je treba odstranjevati pre- dvidene ovire, ki bi povzro- čile težave pri uvajanju sta- bilizacije gospodarstva, de bi jih spregledali. Sindikalna vodstva so pohi- tela z izjavami, da se živ- ljenjske razmere delovnih ljudi, ki imajo najnižje ose- bne prejemke, ne smejo po- slabšati. Za najnižje osebne prejemke je treba določiti višjo mejo od sedanje, giba- nje cen pa bo treba še nad- zorovati. Zlasti naj se ne bi preveč podražila živila in ko- munalne storitve. Osebni do- hodki zaposlenih naj bi se gibali uskladeno z življenj- skimi stroški. Kakšne bodo cene kmetij- skih pridelkov, če se živila naj ne bi podražila tako kot drugi proizvodi? Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slo- venije Tone Kropušek je v pogovoru ■ z novinarjem med drugim dejal, da so sindi- kati za ustrezne kompenzaci- je — nadomestila tistim pro- izvajalcem, ki bodo zaradi prenizkih odobrenih cen ime- li škodo. Tako je zapisano tudi v resoluciji o kmetij- stvu, ki jo je sprejela Zveza komunistov Jugoslavije. Cene osnovnih življenjskih po^ebščin pa odobravajo ob- činske skupščine. Bodo dela- le tako, kot je zapisano? Kje bodo jemale sredstva za kompenzacije? AH bodo iska- le najrazličnejše izgovore? Težko je ugoditi hkrati pro- izvajalcem in porabnikom ži- vil. Nekateri gospodarstveniki v kmetijstvu predlagajo, da bi določili razmerje cen med kmetijskimi pridelki in živi- no, za osnovo Pa bi vzeli sedanjo ceno pšenice. Tako bi določili npr., koliko naj bo koruza cenejša od pšeni- ce, kolikokrat naj bo pitano govedo ali mleko dražje od pšenice in podobno. Cene bi bile določene za en kilogram. Take cene bi gotovo veliko prispevale, da bi kmetijska proizvodnja bila načrtnejša od dosedanje. Ni pa še pred- logov, kako zagotoviti, da bi cene bile res take, kot bi jih določili. Večina dogovo- rov je namreč omejena na ožji krog proizvajalcev in še tisti jih ne spoštujejo vsi. Upoštevati bo treba tudi vplive svetovnega trga. Živinorejci so težko pri- čakovali uvoženo koruzo, ki naj bi bila precej cenejša, kot je zdaj domača. Razoča- rala pa jih je že prva po- šiljka. Uvožena koruza sta- ne v reškem pristanišču 1,07 din kilogram. S prevoznimi in drugimi stroški cena rui- raste na okrog 1,20 din. Ta koruza je prispela pred raz- vrednotenjem dinarja. Za no- ve pošiljke bo treba plačati okrog 20 odf^t. več, čeprav se cena na svetovnem trgu ne bo zvišala. Stroški kmetijske proizvod- nje bodo rasli tudi zaradi dražjih kmetijskih strojev in drugega materiala. Cene do- mačih strojev bodo morda rastle postopoma, pri uvo- ženih pa se bodo naenkrat zvečale za eno petino. Ali bo razliko krila družba z re- gresi oziroma x znižanjem raznih dajatev ali bo treba odobriti zvišanje cen kmetij- skih pridelkov in živine, po- dobno kot drugim prozivajal- cem, ki bodo uprabljali uvo- žen material. Kmetijstvo bo treba upoštevati enako kot druge gospodarske dejavno- sti. Jože Petek Nasilju se upri z na- siljem le, če nI druge možnosti! Človek potrebuje močno skupnost, da bi se ubranil sam pred seboj. V začetku z roko na otroka, ob koncu z bombo nad ljudi. Kdor si pridobiva ugled tako, da ga jem- lje drugim, je tat brez plena. Redki se iskreno pritožujejo, da" jim manjka pameti. Marsikak moški je raje moker, kot da bi vzel ženski dežnik. Obrekljivec ima ča- sa na pretek. Lahko je biti domi- šljav, saj ne potrebu- ješ nobene podlage. Če ljudje ne dela- mo, se grizemo in bi- jemo. S človekom previd- no kot z vsemi eksplo- zivi! Ljudi poboljšujejo v pretežni meri krojači in frizerji. OBLJUBE IN OVIRE Spremembe v kmetijstvu po razvrednotenju di- narja - Cene kmetijskih potrebščin, pridelkov in živil - Kaj lahko storijo občine? v Griesu na Koroškem so minuli teden začeli kopati predor, ki bo povezoval no- vo avtomobilsko cesto pod Turami in bo pomembna zve- za med severno in južno Ev- ropo. Ta avtocesta bo gotova že pozimi leta 1974. Še nedograjen hotel na balearskem otoku Ibizu se je moral te dni umakniti le- tališču, ker je vlada ugotovi, la, da zgradba ovira prista- janje in vzlete letal. Poslop- je, v katerem je bilo 600 sob in katerega gradnja je veljala 16 milijonov dinarjev, je stalo komaj 600 metrov od pristajalne steze letališča. Ministrstvo je ukazalo grad- benikom, da morajo hotel podreti v dveh tednih in so ga. Petelin in kokoš, ki sta brskala po tleh, sta v kleti hi- še Orisana Alexandruja na Sedmograškem, Madžarska, našla nekaj srebrnih kovan- cev. Ko je gospodar kopal še naprej, je našel nič manj kot 45 kilogramov srebrni- kov, kovanih med leti 1765 in 1846. Toda kovanci ne bodo njegovi — razstavili jih bo- do v mestnem muzeju. Dve uri in pol je trajala prometna zmeda, ki jo je po- vzročil v Londonu jezni pro- met7ii uslužbenec Fred sher- wood. Ker njegovega pomoč- nika namreč ni bilo na delo — to pa se je poprej že več- krat zgodilo — se je promet, nik tako zjezil, da je posta- vil vse signale na rdečo in odkorakal domov. Zaradi za- prtih signalov so seveda ob- stali vsi vlaki na tej želez- niški postaji in uprava že- leznic je morala najeti celo nekaj avtobusov, da je pre- peljala potnike, ki so začeli groziti z ustavljenih vago- nov. 31. marca bo začel veljati v Rimu odlok, s katerim je župan Selelio Darida prepo- vedal v mestu prodajo vseh detergentov, ki zastrupljajo vodo. Odlok se nanaša na detergente s »trajnimi polu. -cijskimi učinki«, kar prak- tično pomeni vse detergen- te, ki jih proizvajajo v Itali. ji. Podobne ukrepe je pred tem sprejelo že več italijan- skih mst, med njimi tudi Fi. renče. Voznik, ki ne bo takoj pla- čal kazni za napačno parki- ran avto, bo ob svoje vozi. lo — tako So sklenile šved- ske prometne oblasti, ki so imele doslej velike težave z iztejevanjem kazni za parki- ranje. Te so zelo visoke, saj je treba plačati za napačno parkiran avto kar 50 kron kazni (1 krona je 2,8 dinar- ja). Sedaj bodo odvzeli avto vsakomur, ki ne bo plačal kazni. Lani so zabeležili sa- mo v Stockholmu okoli 315 tisoč nedovoljenih parkiranj, za kar so oblasti kaznovale kršitelje s skupno 24 milijo- ni kron globe. Sodišče v britanskem me- stu Leedsu je odklonilo pri- čevanje 9-letnega dečka, če- prav je bil edina priča u- mora svoje matere: Uteme- ljitev: »Deček ne more pri- čati, ker ne veruje v — Bo- ga!« NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED USMERJANJE DELITVE DOHODKA. Predlog zakona o samoupravnem sporazimie- vanju in družbenem dogo- varjanju o merilili za usmer- janje delitve dohodka in osebnih dohodkov bo 9. ozi- roma 10 februarja predmet skupščinske razprave. Ta do- kument je povsem nekaj dru- gega kot osnutek iz junija lanskega leta. Njegova glav- na značilnost so samoupravni sporazumi, sedanja stilistika pa bolj odgovarja resoluciji kot zakonu. Zakon je zelo ohlapen glede sporazumeva- nja, če bi se, denimo, posa- mezne delovne organizacije ne opredelile Za samouprav- ni sporazum, bi za njih ve- ljal le družbeni dogovor. Tako široko tolmačenje sa- moupravnih določil že sedaj opozarja na to, kakšne posle- dice zapušč-a konflikt med »državnim« pravom in samo- upraimo pravno normo in še kako potrebno bi bilo seda- nje samoupravne odnose'ko- difioirati. DOGOVOR O ZDRAVSTVE- NEM VARSTVU VELJA. Prejšnji teden se je pred- sednik republiškega izvršne- ga sveta Stane Kavčič sestal z direktorji elektrogospodar- skih organizacij Slovenije. Samoupravno sporazumeva- nje na tem izredno zahtev- nem področju ni dalo pri- čakovanih rezultatov. Proce- dura, kot je bila zamišljena v osnutku družbenega dogo- vora o elektrogospodarstvu, je namreč dopuščala elektro- gospodarskim organizacijam odprte možnosti, da dogovo- ra ne podpišejo, oz. čeprav ga ne podpišejo, da ni nobe- ne nuje, da ga spoštujejo. Zavoljo tega je republiški iz- vršni svet pripravil nov os- nutek načela samoupravnega sporazumevanja. Z novim os- nutkom naj bi zaključili ma- ratonske razprave o polo- žaju, poslovanju in funcioni- ranju elektrogospodarstva. Gre predvsem za to, da bi z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumeva- njem zagotovili pravice po- trošnikov električne energi- je in ponovno »priznali«, da je elektrika proizvod poseb- nega družbenega pomena.. DRUŽBENI DOGOVOR O ZDRAVSTVU VELJA. Pred- sedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je minuli ponedeljek zavrni- lo »dodatek« k družbenemu dogovoru o izhodiščih za iz- vajanje in financiranje zdrav- stvenega varstva v letošnjem letu. »Dodatek« — doslej ga je podpisala kot je znano. Gospodarska zbornica Slove- nije — ima po mnenju slo- venskih sindikatov dve spor- ni določili. Prvo določilo pra- vi, da je treba obseg zdrav- stA?enega varstva vskladiti z razpoložljivimi sredstvi tako, da Se pri sklepanju pogodb med izvajalci in plačniki zdravstvenega varstva, dolo- čijo pravice koristnikov. V dmgi sporni utemeljitvi pa avtorji »dodatka A« pravijo, da naj se za reguliranje zdravstvene potrošnje uvede večja diferencirana udeležba sredstev osebne potrošnje koristnikov zdravstvenega varstva pn plačevanju zdrav- stvenih storitev. Predsedstvo slovenskih sin- dikatov meni, da že sklenjeni družbeni dogovor dovolj ok- virno določa obseg.zdravstve- nega varstva in njegovo po- večanje, kakor tudi okvire za planiranje materialnih stroškov, osebnih dohodkov, amortizacije in določanje udeležbe zavarovancev. Prav tako omogoča, da komtmalne sukpnosti v pogodbah z zdravstvenimi zavodi uresni- čijo tudi nekatere z »dodat- kom« predložene zaliteve skupnosti zdravstvenih zavo- dov. Vprašanje pravic pa ne more biti predmet pogodbe, pač pa je vsebina statutov i» predmet ustreznih republi- ških, oz. zveznih zakonov. SLOVENCI, ZAPOSLENI V TUJINI. Po približnih podat kih zaposluje tujina okoli 80.000 Slovencev. Kvalifika- cijska struktura je takšna, kot bd si jo lahko zaželela katera koli delovna organi- zacija ali interesna skupnost v Sloveniji. 37 odst. je nekva- lificiranih delavcev, nekaj več kvalificiranih, 6 odst. ima visoko kvalifikacijo, 8 odst srednjo strokovno izobrazbo, 6,3 odst. po višjo oz. visoko- šolsko izobrazbo. Na vpraša nje, FK>d kakšnimi pogoji bi se bili pripravljeni vrniti do mov. So anketiranci odgovoj rili: »Ko bi imeli trajnejše zaposlitev, če bi lahko zaslu žili vsaj toliko, kot v Nem čiji, ali pa če bj dobili sta novanje oz. lokacijo za grad njo enodružinske hiše. Ko a 1300 delavcev od zaposlenil v Zahodni Nemčiji vprašal kje imajo večji vpliv na pc slovno politiko oz. na upn vljanje tovarn (doma ali tujini) je skoraj petina a trdila, da jih bolj poslušaj v tujini. Enako število jš pravi, na je njiho\' vpliv r upravljanje skorajda enak i le zadnjih 20 odst. trdi, č lahko na vodenje doma bo vplivajo kot v tujini. Odg vori na ta vprašanja so ve jetno ena od možnosti kal dobiti delavce iz tujine r zaj, če hočemo uresnič predvidevanja srednjeročne! plana SR Slovenije. SKUPŠČINA KULTURI SKUPNOSTI SLOVENIJ Do srede tega meseca bO' končana področna posvetoi nja o osnutku začasnega s tuta kulturne skupnosti S venije. Posebna skupina s venske skupščine, ki naj F pravi ustanovitev kultiu skupnosti predvideva, da ^ do lahko sklicali začas skupščino najkasneje v d gi polovici marca, redno d pa naj bi kulturna skupn Slovenije začela prvega ju letos. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Državni udar v Ugandi sicer ni več novica dneva, je pa vsekakor dogodek, ki dokazuje, da je črna celina še vedno daleč od tega, da bi iahko veljala za politično stabilno področje. Po afriški pomladi naro- nov pred okroglim desetletjem, ko so številne države na tej celini do- bile svojo neodvisnost, je nastopila doba navdušenega kovanja načrtov in optimističnih obetov za prihod- nost. Toda stvarnost je bila dru- gačna: mlade države so druga za drugo spozaiavale neprijetne plati vladanja. Težav je bilo preveč, da bi jih zmogli odpraviti, še zlasti zato, ker so jih želeli odpraviti zelo na hitro. Tisočletja zaostalosti in stoletja kolonialnega izkoriščanja so bila prehudo breme. Plemenska nesoglasja — tribalizem — so bila (in so na žalost še vedno) po.gosto vzrok za pot nazaj, namesto na- prej, če temu dodamo še bolj ali manj prikrita vpletanja velesil, ki so poskušala varovati svoje nekda- nje ali bodoče interese, imamo do- kaj široko paleto vzrokov za tragič- no nadaljevanje tako optimistično začete.ga življenja novih afriških državnih tvorb. Ne tako redko so se tem oviram pridruževale še ne- realne ambicije posameznih vodil- nih političnih osebnosti, ki so iz- gubljale posluh za resnične mož- nosti in so se opredeljevale za stil vladanja, ki jih je otujeval njiho- vim narodom. To je ozadje malone vseh političnih trenj in nestabil- nosti v Afriki. Čeprav je sicer tež- ko posploševati, ker je imela in še bna vsaka država vendarle svoje posebnosti, ie mo.goče uootoviti, da |e večina sicer različnih režimov padla vendarle zaradi skupnih aH bolje rečeno skoraj istih napak. To velja tudi za Ugando, vsaj v gro- bem in upoštevaje že omenjeno dej- stvo, da ima pač vsaka dežela svoje posebnosti. Novi šef države je ob- ljubil, da bo Uganda ostala repub- lika, hkrati pa je razpustil lokalne svete ter ostavil vse župane. To je bilo seveda moč pričakovati, kajti vsak režim, ki pride na oblast, po- skrbi, da so na vodilnih mestih nje- mu naklonjene osebnosti. Sodeč po poročilih iz Kampale prebivalstvo podpira novega vodjo generala Idi Amina, toda t5 je vsekakor pre- malo za tehtne j šo napoved o bo- dočnosti dežele, s katero je Jugo- slavija imela dobre odnose. Kaj bo prinesel Ugandi novi režim je torej še vedno vprašanje, na katerega odgovor bo treba počakati. Nemarno področje na jugovzho- du -^zije — oprijelo se ga je znova že nekolikanj poz.abljeno ime In- dokina — ima vse manj možnosti za mir. Najnovejša poročila s tega konca sveta pričajo, da se utegne še ena država še bolj zaplesti v vrtinec vojne, ki neusmiljeno ruši in požira dobrine ter življenja. Ka- že, da pripravljajo ameriško-saigon- ske sile ofenzivo večjih razmer na lao.ško ozemlje. Razlog naj bi bila takoimenovana Ho ši Minhova pot, po kateri se iz Severnega Vijetna- ma — kot to trdijo v Saigonu in VVashingtonu — oskrbujejo osvo- bodilne sile, .ki op>erirajo v Južnerrl Vijetnamu in Kambodži. Tragedija je v tem. da ima Laos že brez pri- hoda saigonskih in ameriških čet dovolj težav doma: vladne sile so v nenehnih spopadih s pripadniki gibanja, ki skuša priti na oblast. Uradni ameriški predstavniki niso hoteli komentirati poročil, po kate- rih se njihove sile pripravljajo na vdor v Laos. Potemtakem ta tre- nutek ni moč reči, da se bodo Ame- ričani res pojavili v Laosu, prav tako pa ni moč trditi, da se ne bodo. Nekateri menijo, da utegnejo ponoviti lanskoleten vdor v Kam- bodžo, se pravi vdreti v Laos samo za bolj ali manj kratek čas. Koliko taka predvidevanja ustrezajo res- nici, je kajpak težko povedati, ni- kakor pa jih ne moremo odpraviti kot nemogoča. V vsakem primeru to Laosu ne bo prineslo nič dobre- ga in prav tako ne Indokini. Ta ne potrebuje nobenega vpletanja in tujega vmešavanja, marveč prav nasprotno — čim hitrejši umik vseh tujcev, ki sedaj na koncu sveta na rovaš tuje nesreče ščitijo svoje in- terese. Toda žalostna resnica je, da se veliki, kadar .gre za njihove last- ne cilje, pogosto ne menijo za želje in prizadevanja malih. Indokina je samo še ena potrditev te stare re- snice. V Jugoslavijo je prišel na prija- teljski obisk premier Gvajane Sam- son Burnham. Čeprav obe deželi deli velika razdalja, ju vežejo so- rodni pogledi na najvažnejše med- narodne probleme. Razen tega bo obisk nedvomjio prispeval tudi k razširitvi med.seboinih ekonomskih odnosov. Ti doslej niso bili kdove kako plodni, izmenjava med obema deželama bi lahko bila bistveno večja kot je. Pričakujejo lahko da, bo obi.sk gvajanskeea oremiera po- membna vzpodbuda za uresničitev takih ž^lja. IMAJO TISOČ STANOVANJ v letu 1%6 so se glede na takratne spremembe v Kme- tijskem kombinatu Žalec od- ločili, da ustanovijo lastno stanovanjsko enoto. K temu jih je pripeljalo predvsem to, da se začne voditi ne- ka podjetniška politika glede upravljanja," vzdrževanja in razdeljevanja stanovanj ter da se vsa sredstva, ki so na- menjena Za stanovanjsko iz- gradnjo zbirajo na posebnem računu in tudi namensko uporabljajo za izgradnjo no- vih stanovanj. Takrat so do- bili tudi kompletno eviden- co vseh stanovanj^, s kateri- mi zdaj Hišni sklad pri KK razpolaga. Poleg stanovanj je enota prevzela v upravljanje tudi vse poslovne lokale, ki se oddajajo tujim najemnikom z nanienom, da se tudi s pridobljenimi najemninami Za take lokale gradijo novi lokali. Trenutno je v KK Žalec re- dno zapK>slenih okoli 2200 ljudi, od tega pa jih ima stanovanje kombinata tisoč. Sem niso vštete zasebne hiše. Trenutno 170 stanovanj, ki so last KK Žalec zasedajo ljudje, ki niso več člani tega kolektiva. Vzroki za to so različni. Vendar če bi Hišni sklad pridobil t^ stanovanja, bi bil stanovanjski problem rešen. Mile Uranjek, upravTiik Hi- šnega sklada pri KK Žalec pravi: »LetiTo damo za investicij- sko vzdrževanje sta.novanj 267 tisoč din, za poslovne prostore pa 115 tisoč din. Za tekoče vzdrževanje stano- vanjskih hiš porabimo 185 tisoč din. Medtem ko so ime- li leta 1966 na področju žal- ca in Celja '^'^0 stanovanj pa jih iinamo zdaj, ko smo pri- dobili še enoti v Radljah ob Dravi in Šmarju ob Jelšah že tisoč. Poprečno zgradimo vsako leto po petnajst stano- vanj. V preteklih letih smo pridobivali stanovanjske po- vršine v gospodarskih poslo- gjili, ki niso bila več inte- ^santna za kmetijstvo. E- den izmed primerov cenene pridobitve stanovanjskih po- vršin je adaptacija bivšega objekta stare žage v Arji va- si, kjer smo pridobili dvaj- set sodobnih stanovanj, zdaj pa bomo še osem samskih sob z vsemi potrebnimi pro- stori. Tako bo zapuščen ob- jekt koristno izkorišoen. Imamo izdelan petletni per- spektivni program izgradnje stanovanj, s Katerim predvi- devamo ob pogojih takšnih sredstev, kot jih imamo zdaj (1 odst. amorti7a.cije in 4 odst. stanovanjskega pri- spevka), da bi vsako leto pridobili nadaljnjih dvajset stanovanj s površino 1050 kvadratnimi metri.« V bližnji prihodnosti bo- do začeli graditi blok v Celju ter pridobili nova stanovanja v Šmarju in Radij ali. Posebno področje predsta- vljajo še poslovni lokali, ki jih dajejo najemnikom, kon- kretno Savinjskemu maga- zinu, Gostinskemu podjetju Braslovče, Merxu itd. 'Uredi- li so tudi dve sodobni proda- jalni mesnih izdelkov v Ljub- ljani in Kobaridu. In na kakšen način prido- bivajo stanovanjske pK>vrši- ne? »Sredstva zbiramo tako: 1 odst. od amortizacije in 4 odst. stanovanjsekga prispev- ka. 25 odst. poslednjega pri- spevka vračamo v kreditira- nje individualne gradnje, to je približno 500 tisoč din, os- tale tri četrtine pa gredo za družbene gradnje. To je bis- tveno.« T. VRABL VREME JE BILO EDINO, KI JE POMA- GALO OBČANKI V TEŽAVAH Bilo je lani, tik pred naj- hujšim mrazom, ko smo pi- sali o natakarici Poldki So- bovšek in njenem štirinajst- letnem sinu ter njuni stano- vanjski sten: ležeči v ob- cestnem jarku. Upali smo in z nami nmogi drugi, ki po- znajo njene stanovanjske razmere, da ji bo nekdo le prožil pK>moč. Edina in ne- pričakovana p>omoč je prišla v vremenu. Ni bilo dolge in hude zime, ki bi samo še povečala trpljenje mlade matere in malega fanta. Že v začetku lanskega leta je v steni hiše na križišču Ipavčeve ulice in Ceste na Ostrožno v Celju zazijala ■ velika hiknja. Stara stena r ni vzdržala naletov vetra in popustila. Najprej je v ja- rek ob cesti zgrmelo okno, za njim pa po nekaj mesecih še cela stena. Podstrešnih sob tako ni bilo mogoče več ogreti. Dež, ki je bil za kme- tovalce mana z neba, je po- menil Sotovškovi največjo nevarnost. Na tleh se je na- birala voda, ki sta jo mati in sin le težko pobirala z velikimi cunjami. Tako sta oba s strahom pričakovala zimo. Medtem so jima ponudili ozko so- bico nad gostiščem Ribič, kjer bi naj živela brez ka- kršnihkoli toaletnih prosto- rov ob značilnem grebljanju glodalcev. Odklonila sta, prepričana, da sta že pre- dolgo živela v podobni »luk- nji« in tako plačala svoj davek. Pred dnevi sem zopet go- voril z njo. »Ne veste, kako hudo je bilo, ko je bil najhujši mraz. še sreča, da je bilo vreme usmiljeno. Občutek imam, da je prav vreme tisto, ki nama je bilo edino naklo- njeno na tem svetu.« Steno, ki je ni več, sta zamašila tako, da sta pred veliko odprtino postavila omaro in razpoke zamašila s papirjem. Prava podoba razpadajočih hiš, na katere lahko naletimo le še v od- daljenih planinskih zaselkih. Verjetno sta Poldka So- tovškova in sin tista, ki se v Celju najbolj veselita po- mladi in blagodejnih sonč- nih žarkov. Problem, ko je bilo več sto stanovanj na Otoku brez kurjave, zanju ni bil problem, želela sta si malo stanovanje pa če- prav brez kurjave, samo da bi bila zaščitena pred sne- gom in dežjem. Psi lajajo, karavana gre dalje. Tako tudi teče življe- njska reka mimo njiju. In ona dva iz dneva v dan pre- mišljujeta o tem ter pričaku jeta s strahom v srcu novih deževnih dni m nove zime. Bosta tudi to leto edino j>o- moč imela v vremenu in to v družbi katere osnovna ce- lica je družina. Urejena in srečna družina. . M. SENICAR TEDNfKOVI PARI - TEDNIKOVI PARI v vsakem kolu bo žreb med srečne dobitnike razde- hl na^^lednje nagrade: 1. nagrada 100.000 starih dinarjev. 2. nagrada 50.000 starih di- narjev. 3. nagrada 30.000 starih di- narjev. 4. nagrada 15.000 starih di- narjev. 5. nagrada 5000 starih di- narjev. V žrebanju za nagrade bo vključen vsak star naročnik, ki bo v ENEM KOLU PRI- DOBIL VSAJ ENEGA NA- ROČNIKA. Naročnika, ki bo v okviru te akcije pridobil največ no- vih naročnikov NOVEGA TE- DNIKA, bomo ob zaključku akcije posebej nagradili. Med sosedi, sorodniki, pri- jatelji in znanci boste prav gotovo z lahkoto našli nove naročnike NOVEGA TEDNI- KA. Uredništvo si pridržuje pravico, da akcijo po številu kol skrči ali pa razširi. V predvidenih šestih kohh bo- mo med stare naročnike RAZDELILI PREKO MILI- JON STARIH DIN NAGRAD. Sodelujte tudi vi, morda bo sreča pri žrebanju naklonje- na prav vam! Danes objavljamo naročil- nico in kupom tretjega ko- la. Hitro pridobite novega naročnika NOVEGA TEDNI- KA, izrežite naročilnico, jo čitljivo izpolnite ter nalepite na dopisnico (ali pa pošljite v kuverti) in jo -pošljite na naslov: UREDNIŠTVO NO- VEGA TEDNIKA, CELJE, Gregorčičeva 5. Pod naslov OBVEZNO PRIPIŠITE »TED- NIKOVI PARI«. Zehmo vam obilo uspeha pri izbiranju novih naročni- kov in še več sreče pri žre- banju, kajti denarne nagra- de so lepe. ŽE EN PRIDOBLJEN NA- ROČNIK NOVEGA TEDNI- KA VAM LAHKO PRINESE STO TISOČAKOV NAGRA- DE. PRIHODNJA SEJA DELAVSKEGA SVETA Delavski svet EMO naj bi na svoji prihodnji seji, ki bo sredi februarja, razpravljal o zaključnem računu podjetja za minulo leto. Kot je ob takih priložnostih običaj, bodo pripravili razlago zaključnega računa, ki se .je lahko udeleži vsak član kolektiva. Delavski svet bo na eni od prihodnjih sej razprav- ljal tudi o družbeni prehrani. Zaenkrat govore o tem v svetih delovmih enot in v odborih sindikalnih po. družnic. Delavski svet bo obravnaval tudi splošno gospodar- sko problematiko podjetja in sprejel sklepe o neka- terih \'prašanjih, ki jih je potrebno rešiti. LANI ŽIVAHNO ŠPORTNO ŽIVLJENJE ,%este sindikalne športne igre so končane. V njih je sodelovalo 44 sindikalnih organizacij, med njimi tudi člani sindikalne podružnice EMO. Nastopili so v koiikm*enci članov in starejših članov v vseh ekipah, članice pa le v treh. Nastopov je bilo 87, tekmovalo pa je okrog 100 tekmovalcev. Člani so dosegli peto mesto v snuičanju, tretje v kegljanju, drugo v na- miznem tenisu, šesto v šahu, peto v nogometu, prvo v streljanju, peto v rokometu in četrto v kolesarjenju. Tudi starejši člani so se potrudili. V smučanju so dosegli četrto mesto, v namiznem tenisu drugo, v ma- lem nogometu prvo, v streljanju prvo, v rokometu peto in v kolesarjenju prvo mesto. V skupni uvrstitvi so člani sindikata EMO dosegli v konkurenci članov in starejših članov pi-vo mesto, ženska ekipa pa sedmo. Za uspeh v tekmovanju v namiznem tenisu so dobili za nagrado mizo za namizni tenis, ki pa .je žal ne bodo mogli uporabljati — kajti nimajo primernega prostora. Enake težave imajo tudi strelci. V okviru športnih popoldnevov so izvedli sedem notranjih prvenstev. Na smučanju je bilo 30 tekmo, valcev, pri rokometu 4 ekipe, pri malem nogometu 12 in pri nogometu 6 ekip. Plavanja se je udeležilo 30, kegljanja prav tako 30, streljanja pa 208 tekmovalcev. Vseh nastopov je bilo 30, tekmovalcev pa nekaj nad 300, kar je vsekor lepo število. Zelo uspešno je bilo tudi tekmovanje za prehodni pokal, ki se ga je udele- žilo 6 ekip. Poleg teh prvenstev so imeli v EMO še redno te- densko kegljanje in medikolektivno srečanje v tej športni panogi. Komiisija za rekreacijo pri sindikalni podružnici ,ie vse to opravila z izredno majhnimi stroški — približ- no 3 dinarje na udeleženca tekmovanja, kar je v pri- merjavi z doseženimi uspehi izredno majhen v bogato obrestovan znesek. POOSTRENI UKREPI VARSTVA PRI DELU v EMO si že dolgo časa zelo mtenzivno prizadevajo, da bi zagotovili čimvečjo varnost pri delu. Bili so f:elo med prvimi, ki so v ta ramen uvedli posebno službo. Ker imajo v podjetju močno zastarel strojni park, so problemi varstva pri delu seveda zelo pereči. Zato se s to problematiko ukvarja poleg posebne službe tudi komisija delavske.ga sveta, ki deluje kot samo- stojen kolegijski organ upravljanja. Rekli smo, da je služba za varstvo pri delu dobro organizirana, da pa možnosti za nesreče pri delu le še niso povsem odpravljene. Za to je potrebno veliko sodelovanja in dobre volje vseh vodilnih in drugih delavcev, predvsem pa onih, ki vodijo delo neposred- nega upravljanja !?trojev in naprav in pri notranjem transTX>rtu. Med preventivne ukrepe sodijo tudi zdravniški pregledi delavcev, ki delajo na zdravju škodljivili de- lovnih mestih. Lani so pregledali 336 članov delovnega kolektiva in ugotovili, da zaradi dobro zavarovanih delovnih mest ni bilo resnejših poklicnih bolezni kot je na primer sihkcza ni druga taka obolenja. Številni delavci so opraviU tudi strokovne tečaje in izpite o rarstvu pri delu, 166 milijonov starih di- narjev pa so porabili za varnost pri delu v lety 1970. Ta znesek v primerjavi s 177 milijoni starih dinarjev stroškov, ki so nastali zaradi obolenj in poškodb pri delu, še vedno ni visok. Z dograditvijo nove toplarne so v EWlO re- šili zelo pereč problem — ogrevanje obratov v zim- skem času. Še vedno 'pa je na področju varnosti pri delu precej problemov — ventilacija, transport in podobno. Urediti je treba tudi sanitarne prostore, p/ehrano in drugo. Vse to terja od kolektiva velike napore in vsakemu, ki pozna razmere v zastarelosti proizvodnega procesa, je jasno, da vsega ni mogoče urediti naenkrat. V takem stanju so osebna varovalna sredstva, ki jih up,:>rabljajo delavci, še vedno najboljša zaščita. Zanimivo pa je, da so mnoge majhne in sred- nje nesreče pri delu nastale za.to, ker to sredstvo ni bilo ui>orabljeno ali pa je bilo malomarno nameščeno. Zuto so se v kolektivu odločili, da bodo poostrili di. sciplino pri uporabi teh zaščitnih sredstev. Služba in komisija za varnost pri delu namreč trdita, da bd marsikatero nesrečo lahko preprečili, če bi vsi zapo^ sleni spoštovali varnostne predpise, še ix)sebej pa, če bi jih bolj upoštevali vodilni delavci v proizvodnji. Podatki za leto 1970 kažejo, da se je pri delu po^ škodovalo 9,84 odstotkov vseh zaposlenih delavcev. Ve>. čina poškodb pri delu .so sicer la.žjega značaja, ven- dar je bilo zaradi vseh izgubljenih 6463 delovnih u». Ce k temu prištejemo še delovne dni, izgubljene za- radi obolenj, p>otem .se njihovo število poveča na 66.434 dni! 21. Da. res je bilo: fata morgana! Frakeljčko- va gostilna je izginila v nič, še preden sta žejna popotnika utegnila omočiti svoje suhe ustnice v »pristnem« cvičku. Bridko razočaranje je do kraja potrlo naša prijatelja. Žalostno j« drdral kabriolet v dalj. A v&emu navkljub: pozno popoldne je pridrdral do kraja, odkoder sta obupana turista uzrla na obzorju belo mestece ... S poslednjimi močmi sta Paradižnikova za- vida v mesto, s poslednjimi močmi poiskala pivnico in se tu utaborila in očedila. Ko sta prišla -do sape. sta se ozrla po mestecu, Biio j€ kaj prijetno. Živahen vrvež je palnil c uličice in pestre trgovinice. Klara se je spomnila tetinih dolarjev v pu, pustila je možička ob vrčku in izginila v san lokal, natlačen z-vabljivimi izdelki don obrti. Klara je pomerila čudovito vezeno «0 nošo. OCVIRKI CEMENT Meni se n. p. kaj po- dobnega kol sosedovi Tilčki ne more primeri- ti. Doma .namreč pri- pravljam belo kavo z instant kavo. Tilčka, ta reva, ki se nikakor ne more navzeti sodobnej- ših načinov priprave ka- ve, pa trpi. Tllčka trpi namreč zato, ker za vsakič, ko kupi zavitek eikorije ne ve, kako bi z njo. Vsebina je tako sprejeta, da le-to še s kladivom ni moč spravi- ti narazen. Dvakrat sem sicer bil vljuden in sem ji s »štemajzlom« »usit- nil« tisto reč. Sedaj raz- mišljam, da bi se Fran- cku ponudil za potujo- čega serviserja... SE ENA S POSTAJE Mesto Žalec. Smeti v štorah so navsezad- nje lokalna zadeva. Vse drugače je z na- stlanostjo na avto- busni postaji v Žalcu, v našem najmlajšem mestu. Ljudi, ki se tu ustavijo in odmeta- vajo vse mogoče, se verjetno ne bo dalo prevzgoj iti, so pamož- »1 drugačni ukrepi; na primer par rok in metla po potrebi oz. dvakrat na dan. PRIVATNA STATI- STIK.A Na osnovi verodo- stojnih in avtentičnih podatkov bom lahko čez pol leta objavil primerjalno analizo o gibanju cen vsega ti- stega, kar dnevno kon- zumira. Javno povem, da se pri tem ne bom oslanjai ali pa na- slanjal na uradne statistične podatke. Imam preprostejšo metodo. Zbiram ceni- ke po restavracijaJi in trgovinah. Pa boste videli hec in stabilnih cenah. V NOVIH PROSTORIH — Člani društva AMD »Slavko šlander;< dobivajo nove prostore. V tem tednu so se začeli preseljevati v prostore, ki jih imajo ob Ljub« Ijanski cesti pri mestnem kopališču in ob obeh bencinskih črpalkah. Najprej bodo začele obratovati delavnice, kasneje pa še motel, kjer bo možno dobro pojesti in popiti pa tudi prespali. Foto: tv; FOTO vEsn ŽIVŽAV NA GOLTEH. Od sredine januarja doživl.iajo na Golteh pravcati »boom«. Velika gondolska žičnic« namreč v povprečju na dan prepelje na Golte okrog tisoč obiskovalcev. Smučišča in žičniške naprave so; letos bolje urejene, tako, da je veselje ob beli opojno-: sta enkratno. Posnetek na smučišča Medvedjaka in ve- liko sedežnico. Foto: J. Sever Celjska slika s šlandrove- ga trga. Zadaj — najvišja celjska stolpnica je pod streho. (Foto: MB) OTROCI V NOVIH PROSTORIH — V sklopu izgradnje in obnovitve šol na žalskem področju je tudi dopolnitev osnovne šole na Polzeli. Ob stari šolski zgradbi bodo pridobili učilnice in telovadnico. Trenutno so pri prvi plošči, obljub- ljajo pa da bo zgradba končana do začetka novega šolskega leta — avgusta. (>b šoli so tudi sodobna športna igrišča, vse skupaj pa bo mnogo pripomoglo k i* boljšavi tako pouka kot tudi športa na Polzeli. Foto: U V R K M E Do sredine naslednje- ga tedna je pričakovati suho in toplejše vreme. 4 NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij SocialisUCne zveze aeiovnega ljudstva: Celje, LaSko in Žalec — Uredništvo m uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 — Urejuje UrednišK.) odbor — Glavni In odgovorni urednik: Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Cegnar — NOVI TEDNIK izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Informacije propaganda Celje — Tisk ui klišeji CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 60 par; letna naročR..na 30 dui; polletna 15 din Za Ujino znaša na- ročnina 60 dm — Tekoči račun 507—1—1280 — TELEFONI: uredništvo 23-69 in 31-05. mali oglasi in naročnine 28 00 NE PLAČAJ NAJEMNINE! Z devalvacijo se je sicer zmanjšala vrednost dinarja, zato pa je borba zanj postala mnogo ostrejša. Nekoliko lepše povedano, mnogo bolj pazimo na dinar, če smo pred devalvacijo raje plačali kakšen dinar več za blago boljše kvalitete, se danes že marsikdo odloči za nakup nekoliko slabšega blaga in plača manj. Skratka — pred devalvacijo — smo uživali na fižolovi solati bučno olje, danes pa ga še mešamo z belim. Pravijo, da se v prvem četrtletju ne bodo dvignile stanarine. Te so sploh nekaj čudnega, še danes nimamo ekonomskih stanarin, ki bi morale tako kot drugod pomeniti najobčuinejši odstotek družinskega proračuna. Saj veste^ glavno je, da imaš streho nad glavo. No, kljub temu, da so stanarine še vedno pod povprečjem — kakor tudi osebni dohodki — drugih držav, še vedno pomenijo občutno postavko družinskega proračuna. Takšno trditev nedvomno dokazujejo odločitve neka- terih stanovalcev Otoka III, ki so sklenili, da ne bodo plačevali najemnine. Daleč od tega, da bi trdili, da je odločitev pravilna in edina mogoča za reševanje prob- lemov, nasprotno, v tem ni rešitve, ta mora biti dru- god. Morda v drugačnem pristopu problemov. Greznica bloka Ulice V. prekomorske brigade na Otoku se je zamašila. Obvestili so Stanovanjsko pod- jetje Celje, ki je takoj reagiralo in naročilo avtomo- bile za odvoz fekalij. V kratkem času so odpeljali nesnago s 25 avtomobili. Obrazložitev podjetja je bilq,, da se je greznica zamašila po krivdi stanovalcev, ki so odmetavali stvari, katere vsekakor ne sodijo v manjše ali večje odvodne lijake. Vendar, smrad se je širil iz dneva v dan. Vsem je bilo neprijetno. In tako so se odločili stanovalci^ da ne bodo plačali na- jemnine, čeprav bi naj baje čiščenje greznice — po informaciji Stanovanjskega podjetja — sodilo v pri- stojnost hišnega sveta. Primer vsekakor ni edinstven. Tako skušajo reševati svoje težave tudi stanovalci dru- gih blokov. Na primer! Ko so kupci stanovanj v Ljub- ljanski 26 a prevzemali prostore so ugotovili, da je stena v dnevni sobi počena. Prodajalec — Stanovanjsko podjetje — je obljubil, da bo napako odpravil tri me- sece po vselitvi, ker bo to tedaj lažje zaradi boljšega vremena. Minilo je leto in nič. Nikomur nič. Bo po- trebno tudi tem stanoimlcem odkloniti plačevanje na- jemnine, da jim bodo naredili tisto, kar so obljubili? Menim, da je to nekaj podobnega kot stavka. Je to resnično potrebno? AU ne bi bilo bolje poskrbeti za tisto, kar je nekdo obljubil in tako ne razočarati številne kupce stanovanj?