Na Madžarskem so ustanovili Hitlerjevo narodno-socijalistično stranko, ki je prevzela Hitlerjev program in je njena glavna zahteva sprememba mirovnih pogodb. Bolgarska vlada se maje. V bolgarski vladni zvezi pod predsedstvom Mušanova so tudi zemljoradniki. Pred nedavno sestavo vlade je Mušanov obljubil zemljoradnikom, da bo njegova vlada omilila krizo kmečkega prebivalstva. Vlada obljube noče izpolniti in radi tega grozijo zemljoradniki, da bodo odstopili njihovi trije ministri. Zemljoradniki nepopustljivo zahtevajo, da se oproste višjega zemljiškega davka vsa posestva, ki imajo pod 15 ha obdelane zemlje. Izvzeta bi bila le ona zemljišča, ki so obdelana s tobakom. Prvi uspeli vojnoodškodninske konference v Lausanni. Dne 17. junija je prišlo v Lausanni, kjer zboruje vojnoodškodninska konferenca, ined predstavniki Anglije in Francije do resolucije, po kateri bi naj bila vojnoodškodninska plačila od 1. julija tako dolgo odgodena, dokler ne bo dosežen končni cilj posvetovanj v Lausanni. S 1. julijem bi se bi- 10 moralo začeti nadaljevanje plačevanja vojnih odškodnin, kar bo pa zopet prenehalo do zaključka konference. Slika novega francoskerja parlamen.ta. Novoizvoljeni francoski parlament šteje 16 skupin, v katere pa niso všteti poslanci, ki ne pripadajo nobeni teh skupin. V novem parlamentu sta izgini- 11 dve skupini, ki sta obstojali v prejšnjem parlamentu, in sicer skupina soci« jalne in demokratske akcije in skupint, socijalno-radikalne levice. Zato pa so se pojavile štiri nove >upine: skupina delavskega edinstva, skupina neodvisnih levičarskih republikancev, skupina republikanskega centra (Tardieu) in re-< publikansko-socijalna skupina. Spor med Angleži in Irsko. Med An- glcško in Irsko je že dalje časa v ospredju spor, ker je Irska odpravila prisego zvestobe angleškemu kralju in odplačila za prevzeto zemljo. Angleži so radi tega zagrozili z tojkotom. Predsednik Irske vlade De Valera se mudi v Londonu, da b: ugladil spor, ker angleška vlada nepopustljivo zahteva ukinitev zgoraj navedenih dveh vzrokov spora. De Valerova pogajanja so rodila ta uspeh, da se bo irska vlada podredila sodbi nepristranskega razsodišča v obch teh spornih vprašanjih. Iz nemške volilne borbe. Predsednik nemške republike Hindenburg je podpisal zasilno naredbo, s katero se ukinja prepoved narodno-socialističnih napadalnih oddelkov (Sturmabteilungen) in nošenja uniforme. Naredba je stopila v veljavo 17. junija. Državna vlada ni ugodila željam deželnih vlad, da se prepoved nošenja uniforme ne ukine splošno, temveč da se deželnim vladam da možnost, da same uredijo to vprašanje po krajevnih potrebah. Napadalni oddelki pa bodo p.^rejeni splošnim predpiscm o nadzii-anju organizacij, ki so slične vojaški organizaciji. Tudi radiopostaje so sedaj službeno primorane, dovoliti gotov čas za bodoči volilni boj. Vse stranke, ki so bile zastopane v prej-lijem nemškem državnem zboru najmanj v tolikem številu, da so smele imeti lastno skupino (15 poslancev), bodo imelc zadnjih šest dni pred volilno borbo pravico, imeti v radiu en volilni govor. Izvzeta je komunistična stranka. V to svrho morajo vse brezžične oddajne postaje dati vsak dan na razpolago čas od 19. do 20. ure, pri čemer odpade na govornika vsake stranke ali strankarskc skupine po 25 minut. Zle posledice dovoljenja nastopa Hitlerjevih obor.ženih čet, Eno prvih del nove von Papenove nemške vlade je bil pritisk na predsednika republike Hindenburga, da je ukinil prepoved nastopa uniformiranih ter oboroženih Hitlerjevih čet. Komaj je izšla ukinitev prepovedi, so smuknili hitlerjevci v uniforme in pričeli z oboroženim nasiljem v sedanjem volilnem boju. Zadnjo nedeljo so izzvali več pretepov in pobojev po raznih mestih. Radi nasilnosti narodnih socijalistov je bavarska deželna vlada še dalje prepovedala hitlerjevcem uniforme, orožje in nastope. Kljub prepovedi je prišlo zadnjo nedeljo v Miinchenu do ostrih demonstracij oborožehih Hitlerjevih čet proti vladi. V omenjenem mestu je bilo radi demonstracij aretiranih 600 oseb. Zaplemba imetja bivšega španskega kralja Alfonza. Španski finančni minister je odredil zaplembo imetja bivšega španskega kralja Alfonza. Umik evropskega kapitala iz Ametike. Odtok evropskega zlata iz Amerike nazaj v Evropo, ki je trajal nekaj mepecev, je končan začasno. Iz Amerike je Ł>ilo v zadnjih mesecih izvoženih 2.3 milijarde dolarjev zlata in to po večini v Evropo. Znesek treh milijard dolarjev, ikatere je imela Evropa v Amcriki naloženih po vladah, bankah ter zasebnih tvrdkah je povrnjen do 700 milijonov dolarjev. V ameriškem finančnem svetu se naglaša, da je dolar dobro prcstal to največjo preizkušnjo, ki jo jc morala V DOBI NAHODA kadar kašljamo in smo zasluzeni, kadar nam preti gripa, takrat je Fellerjev bolečine pomirjujoči Elsafluid, to odlično sredstvo In kozmetikum prava tolažba v hiši. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Fell§r, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska banovina. sploh kdaj prenesti valuta kakšne države. Ogromen odtok zlata iz Amerike ni imel nobenih hudih posledic in v finančnih borznih krogih ra.unajo sedaj, da se bo položaj na ameriških finančnih trgih kmalu ustalil in končno zboljšal. Že zopet prevrat v južnoameriški državi Čile. V Čile je došlo zopet do novega prevrata. Pred tedni upostavljena komunistična vlada je izzvala na jugu hud odpor in tudi v vojski je naraščalo nezadovoljstvo od ure do ure. Komunistični vladi je načeloval letalski polkovnik Grove, ki je po rodu Irec. Na čelu protirevolucijonarnega pokreta pa je Carles Davila, bivši čilski poslanik v Washingtonu in Grovejev zaveznik pri zadnji revoluciji, a ga je Grove pred kratkem izrinil iz vlade. Tudi ta druga revolucija je vojaškcga značaja. Protirevolucija / državi Čiie je popolnoma uspela. Predsednik komaj vpostavljene prejšnje vladc jo bil sovjetski agent, ki je hotel prevrat izkoristiti v komunisti.ne svrhe. Nova vlada, kateri načeljuje Karlo Davila, je prepovedadala komunizem in obljubila, da bo izvedla socijalizacijo na zakonit način.