»Muzejsko društvo" za Kranjsko. V drugi polovici 18. veka začelo se je prirodoslovje v Avstriji prav krepko razvijati. ZanimaDJe je naraščalo od leta do leta; vedno več duševnih delavcev in boriteljev pojavilo se je na duševnem poprišči, tako da dandanes občudujerno visoko stopnjo razvoja prirodoslovnih znanosti. Tega pa niso pospešili le učeni spisi raznih strokovujakov, nego v večji meri še združitev jednnkomišljenikov v prirodoslovna društva, katera nahajamo sedaj uže v vsaki deželi. Tudi v Kranjski ustanovilo je 174 prijateljev prirodoznanstva in zgodovine, 1. 1839. društvo z nemškim naslovom: nVerein des krainischen Landesmuseums", katero je imelo zadačo, obraniti in pospeševati kranjski deželni muzej, ki je uže dlje časa obstal. Misel o ustanovljenji muzeja sprožil je prvi Žiga baron Zois, kateri je mnogo potoval po Angleškem, Pruskem, Saksonskem, Laškem in Holandiji. V teh deželah videl je zavode, v katerih hranijo razne prirodnine, proizvode umeteljnosti, najdbe iz praveka dežele itd., da jih lehko ogledujo domačini in tujci. Žiga Zois nameraval je kranjski deželi podariti svojo krasno zbirko rudnin in dragoceno knjižoico, da s tem položi podlogo takšnemu muzeju. Vender je to misel moral opustiti vsled vojnib dogodkov, raznih rekvizicij in radi hiranja njegove železne fužine. Po njegovi smrti izvedel je Zoisov črtež Fran Jos. grof Hohenwarth terje pravi ustanovnik muzeja. Za Ljubljanskega kongresa (1. 1821.) opozoril je državnega kanclarja kneza Metternicha na Zoisovo zbirko, katere dežela ni mogla kupiti. Vsled potezanja Metternichovega za Zoisovo zapuščino kupil je isto cesar Fran I. 1. 1823. za 13.000 gld. ter naročil, da dobi rudnine muzej, ki se misli ustaooviti, knjige pa licejska knjižnica. Za ustanovitev dveh važnih zavodov: muzeja in licejske knjižnice smo hvale dolžni cesarju Franu I. na njegovi darežijivosti. Dne 4. oktobra 1. 1831. je grof Hohenwarth muzej slovesno otvoril. Ta važni zavod za pospeševanje prirodoznanstva in zgodovine se je krepko razvijal, ker so mu vsi stanovi kranjske dežele radi darovali razne reči. Še ložje se je muzej razvijal, ko se je ustanovilo zgorej omenjeno muzejsko društvo, ki je zavod podpiralo z denarnimi doneski članov, zajedno pa tudi nabiralo gradivo za zgodovino, statistiko, tebnologijo in prirodopis Kranjske. 0 nabranih zbirkah in denarnih doneskih poročal je muzejski kustos v listu ,,Laibacher Zeitung", v prejšnjih letih pa v ,,Ilirskem listu" in v posebnem zvezku izišlera 1. 1838. Od 1. 1848. se je prirodopis začel gojiti v večji meri; prirodoslovna društva zasnovala so obširno znanstveno delavnost. Taki bodrilni vzgledi vplivali so močno tudi na »društvo kraDJskega deželnega muzeja", katero je na predlog A. pl. Morlotta 1. 1849. prirejalo tedenske shode prijateljev prirodoslovja in sicer od 17. januvarja do 23. novembra. Pozneje pa so se radi slabe udeležbe morali opustiti. — Dne 13. jun. 1. 1855. sklenilo se je, da se prirejajo mesečni shodi z znanstvenimi predavanji in da se izda letni zvezek (Jahresbeft). Leta 1859. izostala so tudi znanstvena predavanja, ker se za ista ni posrečilo pridobiti zanimanja širjih krogov. Od letnih zvezkov izišli so trije, namreč 1. 1856., 1858. in 1862. — Da se prepreči društveni razpad, prenaredili so po sklepu glavnega zborovanja dne 13. oktobra 1. 1864. pravila. Društvo se je imenovalo nMuseal-Verein fiir Krain" ter je objavilo prvi in zadnji letnik svojih poročil (nMittheilungen") 1. 1866. Leta 1867. sklopilo se je muzejsko društvo z zgodovinskim, da z vkupnim delovanjem pospeši znaDJe o deželi. Zopet so bila tnesečna zborovanja, o katerih najdemo izvestje v nLaibacher Tagblatt-u". Prvosednik društvu je bil dr. Ernest pl. Lehmann, po njegovem premeščenji koncem leta 1870., ko je postal svdtnik deželne nadsodnije v Gradci, pa rudarski svetnik Trinker. Leta 1872. bilo je zadnje zborovanje in s tem konec društvenega delovanja. Odkar pa se je sezidalo krasno poslopje nRudolfinum" po darežljivosti kranjske brauilnice, deželnega zbora in A. Smoleta ter muzeju odprlo svoje dvorane, vzbudilo se je tudi muzejsko društvo iz duševnega rartvila dne 3. julija 1. 1888. Omenjeni dan zbralo se je mnogo gospode obeh narodnostij. Po kratkem razgovoru sestavil se je odbor tako-le: g. Karol Descbraann, kustos — načelnik; g. Julij Wallner, profesor — tajnik; g. Robida — blagajnik; gg.: A. Globočnik, Iv. Flis, A. Kaspert, Alfonz Paulin in V. Voss — odborniki. rLjubljanski Zvon" piše v 1. št. 1889. 1. o muzejskem društvu nastopno: »Dasitudi uže zagotovljeno število društvenikov obeta uspešni obstanek muzejskemu društvu, dasitudi je visoki deždlui zbor kranjski velikodušno dovolil v pospešilo njegovih teženj izdatno podporo, potrebuje še vender vsestranske podpore in dejanske udeležbe vseb tistih krogov, kateri se za povzdigo in razširjanje deželoznanstva zanimajo in nameravajo podpirati to domovinsko, važnim kulturnim nalogam posvečeno podjetje. Da bi torej pospeševali društvo, katero je v sedanji svoji obliki tudi prevzelo nalogo nekdanjega zgodovinskega društva, ki bode jednako gojilo zgodovino in prirodoznanstvo, vabi odbor BMuzejskega društva" k pristopu. Letna društvenina znaša 3 gld., pristojbina za umetno izdelani diplom, ki se izdaje na željo v slovenskem ali nemškem jeziku, pa 1 gld. Blagovoljna pristopna oglasila vzprejeraa načelnik, deželni odbornik in muzejski kustos, g. Karol Deschmann, ali pa blagajnik, magistratni oficijal g. Jovan Robida, oziroma kak drug odbornik". — nMuzejsko društvo" izdajalo bode od 1. 1889. dalje tudi društvena izvestja, ali v nemškeno, ali slovenskem jeziku, ne veuao. BSlovenski Narod" prinesel je letos v svoji 18. št, članek: nNekaj o muzejskem društvu", v katerem načrta v kratkem zgodovino ruuzejskega društva, a konečno iz narodnega ozira obžaluje, da se je omenjeno društvo osnovalo izključno le za vojvodino Kranjsko, ne pa za vse slovenske pokrajine. Tudi mi se pridružimo istemu ranenju, da naj bi se ,,Muzejsko draštvo" v tera smislu pveustrojilo. V »Rudolfinum-u" naj bi bilo zbrano vse prirodoslovno in zgodovinsko bogastvo naših zelo zaniinivih dežel, da bi videl tujec, kakor domačin, kaj premore domovina naša. Komur je torej mar, da sc širi in pospešuje domoznanstvo slovenskih dežel, da se pomnožujo znanstvene zbirke v ,,Rudolfinum-u'', naj pristopi k »Muzejskemu društvu", kateremu kličemo: vivat, crescat, floreatl —e—