475 2015 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 911.37(450.361Devin)"15/16" Prejeto: 8. 7. 2015 Aleksander Panjek prof. dr., Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Titov trg 5, SI–6000 Koper e-pošta: aleksander.panjek@fhs.upr.si Staro jedro Devina v zgodnjem novem veku: začarana risba iz arhiva IZVLEČEK Prispevek obravnava staro jedro utrjenega naselja Devin na podlagi nedatirane risbe iz arhiva. V njem so skozi raziskovalni postopek, namenjen datiranju likovnega prikaza in njegovi celovitejši interpretaciji, rekonstruirane nekatere značilnosti in prikazani nekateri pomembnejši trenutki v zgodovini Devina in Štivana v 16. in 17. stole- tju: vojne, potresi, prenosi lastništva gospostva, gradbeni posegi, prebivalstvo ter socialni in pravni vidiki. Devin se izkaže za majhno, vendar zelo zanimivo naselje s pomembno vlogo na tedanjem Krasu na različnih področjih. Na podlagi izsledkov raziskave je predlagana hipoteza datacije risbe. KLJUČNE BESEDE Obalni Kras, Devin in Štivan, utrjeno naselje, raziskovalni postopek ABSTRACT THE OLD TOWN CENTRE OF DUINO IN THE EARLY MODERN PERIOD: AN ENCHANTED DRAWING FROM THE ARCHIVES The paper describes the old centre of the fortified settlement of Duino/Devin based on an undated drawing from the archives. With the use of the dating procedure facilitating a fuller interpretation of the artistic presentation, the article reconstructs some characteristics and presents a few crucial moments in the history of Duino/Devin and San Giovanni di Duino/Štivan in the 16th and 17th century: wars, earthquakes, transfers of land property ownership, constructions, population as well as social and legal developments. Duino is presented as a small yet very interesting settlement that played an important role in the then Karst in various regards. Based on research findings, the paper proposes a hypothesis of the drawing. KEY WORDS Coastal Karst, Duino/Devin and San Giovanni di Duino/Štivan, fortified settlement, research procedure 476 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–494 2015 O pomenu Devina (in Štivana) V Sredozemlju ni kraja, kjer bi morje globlje pro- drlo v evropsko celino. Devin je bil pomemben kraj na Krasu tako v srednjem kot v novem veku, in to iz več razlogov. Njegova lega na razgledni točki nad jadransko obalo, na prehodu iz severnoitalijanskega nižinskega sveta na Kras in odtod v srednjeevropsko zaledje, tik ob izvirih in izlivu Timave, kjer sta na najsevernejši točki Jadrana ležala Štivan in njegov pristan, je bila nedvomno strateška, kakor pričata starejši in novejši devinski grad. Grad je bil sedež istoimenskega gospostva in deželskega sodišča, ka- terega ozemlje je obsegalo zajeten del Krasa na obeh straneh današnje slovensko-italijanske meje. Obenem je bil Devin tik ob meji med Beneško republiko in avstrijskimi habsburškimi deželami.1 K slednjim je bil priključen leta 1366, ko so se De- vinski gospodje z vsemi svojimi posestvi podvrgli Habsburžanom, ki so tako prvič dosegli Jadransko morje.2 Mejni prehod je bil na mostu v Štivanu, kjer je od srednjega veka na dan Janeza Krstnika (24. ju- nij) potekal letni sejem. Leta 1494 se tam omenjajo »piskači«, krčme in stojnice, na katerih so svoje blago prodajali kramarji, »barkaši« in drugi. Na večdnev- nem sejmu so vaške skupnosti v sklopu gospostva in njihovi predstavniki v skladu z običaji imeli tudi različne uradne vloge in naloge. Na slovesnosti ob odprtju sejma so vsi župani devinskega glavarstva po običaju morali prisostvovati dvigu zastave (è ordina- rio che tutti li Degani sono obligati venir alla bandiera).3 Prebivalci Proseka so jo nato varovali, druge skupno- sti pa so imele drugačne naloge, vključno z vzdrže- vanjem reda.4 Zaradi raznolikega porekla prodajal- cev in kupcev je imel sejem širšo regionalno, pa tudi mednarodno razsežnost.5 Štivan je bil starodavni sedež župnije sv. Janeza Krstnika, natančneje, »patri- arhatske pražupnije pri nekdanjem benediktinskem samostanu«, cerkev je tu obstajala že v 11. stoletju.6 Devinsko gospostvo in glavarstvo, ki je od jadran- ske obale segalo v notranjost kraške planote, je od leta 1527 pripadalo vojvodini Kranjski. V samem Devinu je bil manjši pristan, a pomembnejši je bil tisti v Šti- vanu, ki je v zgodnjem novem veku odigral nezane- marljivo vlogo v pomorskem trgovinskem prometu ter izmenjavi blaga med morjem in kopnim, pa tudi v tihotapstvu s soljo, zlasti v povezavi z Gorico ter 1 Glej Kos, Srednjeveški urbarji; Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja; Štih, Srednjeveške goriške študije; Štih, Goriški grofje; Panjek, Terra di confine. Prikaz pomena Devina in Štivana od antike dalje v Rutar, Poknežena grofija – Zgodovinski opis, str. 118–121. 2 Štih, Srednjeveške goriške študije, str. 160, 172. 3 AST, ATTA, š. 201/1, fasc. 52 (leta 1635). 4 Kos, Srednjeveški urbarji, str. 207; Gestrin, Trgovina sloven- skega zaledja, str. 38; Volpi Lisjak, Tržaško morje, str. 29. 5 Volpi Lisjak, Tržaško morje, str. 28. 6 Höfler, Gradivo za historično topografijo, str. 160. dalje z Goriškimi brdi in Tolminsko.7 Tako sta Devin in posebej Štivan za vojvodino Kranjsko predstavlja- la izhod na morje. Zaradi trgovinske uspešnosti in s tem konkurenčnosti Štivana so sredi 16. stoletja Tr- žačani sejem in sam Štivan napadli in uničili tako, da so porušili tamkajšnje hiše in skladišča.8 Ob koncu stoletja so ga napadli tudi Benečani (1585, 1597).9 Obmejna lega se je odražala tudi v sestavi pre- bivalstva. Poleg slovenske jezikovne komponente je bila prisotna še furlanska, kar je nedvoumno izpriča- no na primer v sodnem spisu procesa zaradi izgredov ob »mačji godbi« (mattinata) iz leta 1651, v katerem je v Štivanu naveden obstoj dela vasi, poimenovan »furlanska četrt« (contrada Furlans).10 Pomen Devina pa ni bil le v doslej navedenem. Devinsko župansko sodišče (županska pravda) je imelo v Devinu poseben kraj, kjer je običajno zaseda- lo. Devinska županska pravda je bila »častitljiva«, žu- pani, ki so jo sestavljali, pa so se nazivali z »gospodi«. Njene pristojnosti so bile razmeroma široke, sodne obravnave so zadevale tudi kazniva dejanja. Sodbe devinske županske pravde so bile polnomočne, upra- vitelj glavarstva in deželskega sodišča, ki je v sodnem postopku deloval kot nekakšen preiskovalni sodnik in tožilec, ter grajska kancelarija sta jih morala raz- glasiti in upoštevati.11 V tem sklopu je svojo vlogo imel tudi Štivan, saj so na tamkajšnjem trgu javno razglašali uradna sporočila prebivalstvu – tam je bila oglasna deska za vse devinsko glavarstvo.12 A to še ni vse, pomembnost kraja za kraško in slovensko zgodovino se kaže tudi na področju ljud- skega izročila in nasploh nesnovne dediščine. Sâmo ime Devin naj bi izhajalo »iz besede deva v pomenu deklice, device«, ki se tu, kot v drugih primerih, na- vezuje na »vseslovanski motiv devinega skoka«. Pod starim devinskim gradom je na pečini nad morjem vidna izstopajoča skala Lepa Vida, »ki naj bi okam- nela po tem, ko je skočila iz gradu« v morje (slika 1).13 Za prebivalce Krasa je torej kraj Devin imel po- seben mitski pomen, ki se je navezoval na širše slo- vensko in slovansko kulturno izročilo praslovanske- ga izvora. Sam lik Deve pa je povezan z razširjenim ženskim motivom babe, ki je v folklori slovanskih narodov označevala zelo različne pojave; »po njej ali delih njenega telesa so poimenovani hribi, skale, gore, polja, jame«. Na Krasu so bile take babe raz- meroma številne, poosebljali pa so jih zlasti določeni kamni in skale.14 Rutar je v svojem opisu slikovitosti 7 O goriški trgovini skozi Štivan je nekaj informacij mogoče najti v Panjek, Terra di confine. 8 Volpi Lisjak, Tržaško morje, str. 24, navaja leto 1541, in Pich- ler, Il Castello, str. 300, ki pa omenja leto 1555. 9 Rutar, Poknežena grofija – Zgodovinski opis, str. 77, 119. 10 Panjek, Kdo je tretja stranka, str. 380. 11 Panjek, Krvavi poljub svobode. 12 Panjek, Čeč, Homo staturae altae. 13 Beguš, Hrobat Virloget, Panjek, Med kamenjem, str. 58; glej tudi že Šmitek, Mitološko izročilo Slovencev. 14 Beguš, Hrobat Virloget, Panjek, Med kamenjem, str. 58–59. 477 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–4942015 devinskega gradu podobo v skali poimenoval »nuna«. Tudi Kras ima svoje gradove, med katerimi slovi zlasti Devinski, sezidan vrh navpične stene ob morji (26.5 m visoko). Obdan je krog in krog z mnogimi zidovi, nasipi in trdnjavicami in njegovi stolpi gledajo ponosno v spo- dej pluskajoče sinje morje. Pod novim gradom ob morji se vidijo razvaline starega in fantastično steno »nuna«.15 Struktura starega jedra Devina V tem prispevku se bomo omejili na predstavitev in poskus prve interpretacije zanimivega arhivskega vira, ki predstavlja prav staro jedro Devina.16 Viri ga pogosto poimenujejo z italijansko in nemško bese- do borgo oziroma burg, Kos je zanj zabeležil uporabo naziva »burg« tudi v slovenskem jeziku tamkajšnjih prebivalcev: po njegovem to pomeni »trg oziroma majhen utrjen kraj«.17 Tu predstavljeni vir nam omo- goča spoznati ravno to, kakšen je bil devinski »burg«. Uvodoma bomo predstavili dva kratka opisa jedra devinskega naselja iz zgodnjega novega veka. Po neu- spelem obleganju tamkajšnjega gradu so tržaške me- stne oblasti decembra 1547 med razlogi za neuspeh svojega napada navedle: Ocenjujemo, da bi bilo za iz- vedbo tega obleganja potrebno veliko število ljudi, saj se omenjeni grad nahaja v takšnem kraju in ker ima ob sebi zelo prostoren burg, ki je obzidan ter razpolaga s top- ništvom, možmi in bombardirji.18 Valvasor pa je Devin opredelil celo kot »mesto« (Stadt) in o njem podal naslednji opis (1689): Mesto in grad Devin /…/ ležita /…/ na Krasu, ob Jadranskem morju /…/. Mesto leži na vzpetini naravnost nad morjem, ni posebno veliko, zato pa je grad toliko večji /…/. Pogled na morje je lep in lju- 15 Rutar, Poknežena grofija – Prirodoznanski opis, str. 6. 16 AST, ATTA, š. 241, fasc. 1, sl. 2. 17 Kos, Srednjeveški urbarji, str. 206. 18 Pichler, Il Castello, str. 295. bek. Mesto obdajajo veliki stolpi in krepko obzidje, temu ustrezni prsobrani in tudi v skali izklesani jarki, zaradi česar je to mesto močno varovano. V notranjosti mesta je samostan, v katerem prebiva nekaj servitov, pod mestom pa mali morski pristan, kjer je mogoče pristati /…/.19 Naš vir je na prvi pogled dokaj skromna in neko- liko groba risba tlorisa starega jedra Devina (slika 3), ki pa se ob pozornejšem pogledu izkaže za zanimi- vo upodobitev, precej bogato z informacijami in tudi natančno, kot se bomo lahko prepričali med njeno analizo. Iz risbe izhaja, da je jedro naselja štelo šest- najst ali sedemnajst hiš, štiri hleve, tri zasebna dvo- rišča in cerkev. Tik ob cerkvi je mogoče razbrati tudi prisotnost »nove« stavbe redovnikov (Frati Nova) in stolpa (Turion), ki je stal na koncu ulice. Prva je po vsej verjetnosti tista, ki jo je v navedenem opisu ome- nil tudi Valvasor, slednjega pa je mogoče istovetiti s stolpom, ki stoji na skrajni desni Valvasorjeve upodo- bitve Devina (slika 2).20 Stavbe so bile pretežno razporejene tako, da so obkrožale in z zunanjimi zidovi navzven zapirale notranjost naselja, ob ozkem vhodu katerega je stala cerkev. Tam, kjer ob njegovem zunanjem robu ni bilo stavbe, je naselje ograjeval zid. Na ta način razpo- rejene stavbe so v notranjem delu naselja ustvarjale odprt prostor, manjši trg. Skoraj vsi hlevi so stali v istem, precej jasno določenem predelu naselja. To je imelo obliko elipse ali podkve, stavbe z vmesnimi zi- dovi pa so navzven delovale kot obrambno obzidje. Naselje je premoglo tudi obrambni stolp, do katerega je z notranje strani naselja vodila kratka ulica, ki so jo na obeh straneh in na nasprotnem koncu proti trgu ograjevali zidovi. Kot je razvidno iz risbe, je bil do- stop do ulice in stolpa s strani notranjega trga naselja urejen z vstopnimi vrati. Staro jedro Devina je tako imelo jasno podobo utrjenega naselja. K tlorisu posameznih stavb so pripisana imena njihovih lastnikov ali posestnikov. Največje število 19 Valvasor, Die Ehre, XI, str. 607. 20 Prav tam, str. 608. Slika 1. Ostanki starega devinskega gradu na pečini nad morjem, na kateri je v skali vidna »Lepa Vida« (foto: R. Triest, 2005). Slika 2. Devin po Valvasorju (1689). 478 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–494 2015 enot so imeli pripadniki rodbine Kupec, saj je Štefan Kupec naveden pri štirih stavbah, od katerih je bila ena hlev, druga pa je bila prekrita s slamo, samo pri- imek Kupec (brez imena) pa je naveden še pri treh hišah, skupaj torej na sedmih nepremičninah. Sledili so Jožef Mervic, ki je sam imel dve hiši, od katerih je bila ena prekrita s slamo, in dva hleva, ter Pecikarjevi, pri katerih je Primož imel dve hiši in dvorišče, Matija eno hišo, vdova Pecikarjeva pa hlev. Tu je bil še Biz- jak z dvema hišama in dvema dvoriščema. Pripadnika družine Fior sta imela dve hiši, Caterinina je imela slamnato streho, Francesco pa je verjetno (zaradi tež- ko čitljivega zapisa) posedoval še eno. Podobno ne- gotov je zapis še zadnjega priimka prebivalca Devina, ki ga je mogoče razbrati s pomočjo drugih virov, in sicer Martin Cuperla. Kraj je bil razmeroma majhen, saj je mogoče na- šteti vsega deset do dvanajst večjih in manjših gospo- dinjstev. Upoštevati je tudi treba, da so bile stavbe, prekrite s slamo, po vsej verjetnosti večinoma gospo- darska poslopja. To je bila značilnost v kraški arhi- tekturi, ki se je ohranila vse do 19. in ponekod celo do začetka 20. stoletja, ko je bil dolgotrajen proces za- menjave slamnatih kritin na stanovanjskih poslopjih s kamnitimi »skrlami« in korci skoraj zaključen.21 A Devin ni bil običajna kmečka vas; na podlagi risbe je 21 Panjek, Kulturna krajina in okolje, str. 55–57. Slika 3. Tloris starega jedra Devina (AST, ATTA, b. 241, fasc. 1, dis. 2). 479 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–4942015 mogoče sklepati, da so bile tu stanovanjske hiše že takrat večinoma prekrite s kamnito ali opečnato stre- ho, gospodarska poslopja in hlevi pa s slamo. Zaradi doslednega navajanja slamnate strehe pri hlevih in nekaterih stavbah (gospodarskih poslopjih), pri dru- gih pa ne, je namreč mogoče sklepati, da so bile preo- stale strehe kamnite. Dejansko je tudi na Valvasorjevi upodobitvi s konca 17. stoletja za obzidjem mogoče videti nekaj streh, ki so tudi zaradi svoje oblike raz- poznavne kot kamnite kraške strehe, med katere sodi tudi cerkvica z zvonikom (slika 2). To nas uvede v vprašanje o nastanku dokumenta, ki ga obravnavamo. Iz napisov na risbi je mogoče s precejšnjo gotovostjo sklepati, da je nastala kot popis obstoječega stanja oziroma nastale in še ne odprav- ljene škode na stavbah v naselju. V to smer napelju- je že omenjena pozornost glede natančne navedbe slamnatih kritin. Odločilno pa je dejstvo, da je pri nekaterih hišah eksplicitno zapisano, da so »padle« (case cadute), to je, da so se zrušile. Pri eni hiši, ki je stala zraven »padle«, pa je zapisano, da »stoji« (in pie- di). Samostan je izrecno naveden kot »nov«. Podrtij je pet od skupaj enaindvajsetih stavb, kolikor jih je bilo v Devinu, oziroma štiriindvajsetih, če prištejemo še cerkvico, mali samostan in stolp. To pomeni petino do četrtino zrušenih stavb. Časovna umestitev risbe: možni dejavniki in vzgibi njenega nastanka Naša risba žal ni neposredno povezana z nobenim pisnim dokumentom, na podlagi katerega bi bilo mo- goče določiti čas njenega nastanka in osvetliti razlog, zakaj so se hiše v Devinu zrušile.22 Po svojem slogu 22 V fondu rodbine Torre-Tasso oz. Thurn und Taxis je pre- cejšnje število risb, ki so v državni arhiv v Trstu prispele že ločene od pisnih dokumentov, in tako je bilo tudi s to, ki jo obravnavamo. Za informacijo se na tem mestu zahvaljujem Pierpaolu Dorsiju, nadzorniku za arhive dežele Furlanije Ju- in stilu rokopisa risba kaže na izvor v zgodnjem no- vem veku, in sicer v 16. ali 17. stoletju. Na začetku novega veka so se na tem območju zgodile tri nesre- če, ki bi lahko povzročile podrtije v naselju. Najprej pomislimo na turške vpade in posebej na zadnjega iz leta 1499, ko naj bi »Turki« v furlanski nižini za se- boj pustili 132, v hribih pri Gorici in na kraški planoti pa več kot 60 požganih in oplenjenih vasi.23 Opusto- šenje naj bi podeželsko prebivalstvo prignalo tudi v proteste, predvsem tisti s Krasa so bili povsem v giba- nju /.../, pritoževali so se nad svojim stanjem in se pri oblasteh oglušujoče pritoževali, tako da jih je bilo treba nazadnje z vojaško silo spraviti k razumu.24 Na začetku 16. stoletja je bilo na nekaterih zemljiških gospostvih na Krasu, tudi v devinskem, opustelih približno 30 % kmetij.25 »Podoba opustelosti, ki jo posnemamo iz kraških urbarjev okoli leta 1500, je naravnost obup- na. Cele vasi puste in prazne, polje neobdelano. Od nekaterih vasi poznamo ime, toda danes ni sledu za njimi niti v ustnem izročilu. V številnih vaseh je osta- lo do polovico in še več kmetij pustih in praznih.«26 V prvi avstrijsko-beneški vojni so Benečani leta 1508 dejansko napadli in zavzeli Devin ter ga pri tem tudi požgali.27 Že zaradi uporabe ognja oba navedena do- godka nista mogla biti povod za našo risbo, saj so na njej nedvoumno navedene slamnate strehe, ki požaru ne bi ušle. Tretja možnost je silovit potres leta 1511, ki je dokumentirano poškodoval številne kraje nedaleč lijske krajine, ki je pred leti uredil devinski arhiv, ko ga je prevzel državni arhiv v Trstu. S sicer nepopolnim pregledom inventarja in nekaterih dokumentov mi ni uspelo identifici- rati povezanih pisnih virov. 23 Antonini, Il Friuli Orientale, str. 258. 24 Della Bona, Osservazioni, str. 70–72. 25 Štih, Simoniti, Na stičišču svetov, str. 207. 26 Kos, Kmet na Krasu, str. 236. Glej tudi Panjek, Kulturna kra- jina in okolje, str. 99–100. 27 Marsich, Spogli di notizie, str. 318–332; Pichler, Il Castello; Kos, Srednjeveški urbarji, str. 206; tudi Valvasor, Die Ehre, XI, str. 608. Preglednica 1. Prepis napisov na risbi starega jedra Devina (slika 3). Francesco de Flor Stala Stefan Cupez Paglia Stefan Cupez paglia Stala di Josef Mervez di Paglia Stefan Cupez Vedova Pozcar Stala di paglia Catarina Fior paglia Strada Francesco Fior Turion [torrione, stolp] Martin Zuperla Cortile di Primos Pozcar/Pezcar Josef Mervez paglia Primos Pozcar/Pezcar Caduta Stala di Josef Mervez paglia Primos Pozicar/Pezicar Stefan Cupez Muro Josef Mervez Case cadute Cupez, Bisiach Matija Pozcar/Pezcar Cortile di Bisiach Frati Nova Cortile del Bisiach Chiesa Cupez caduta Andito [veža, hodnik] Cupez […? popravljeno nečitljivo] Caduto Cupez [popravljeno v Bisiach] in piedi 480 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–494 2015 od Devina, kot so na primer sosednji Tržič, Gradišče ob Soči, Krmin, Gorica, Trst, Milje in drugi.28 A hiše na naši risbi se niso zrušile niti v potresu iz leta 1511. Izkazalo se je namreč, da je našo upodobitev Devi- na mogoče časovno umestiti po drugi poti in rezultat je presenetljivo zanimiv, saj je povezan s pomembnim vidikom slovenske kulturne zgodovine. Stavbo re- dovnikov, na risbi označeno kot »nova« (Frati Nova), lahko istovetimo s samostanom Svetega Duha, kate- rega gradnjo je nadzoroval Gregorio Alasia da Som- maripa, ki je v Devin prispel leta 1601 na pobudo de- vinskega grofa Rajmunda Thurna in je tu nato vodil novoustanovljeno, majhno servitsko skupnost. Alasia da Sommaripa pa je avtor izjemnega dokumenta, ki »predstavlja slovenski kulturni spomenik neprecen- ljive vrednosti«, to je prvega italijansko-slovenskega slovarja, ki ga je sestavil prav v Devinu ter ga skupaj z dodatnimi jezikoslovnimi in verskimi besedili v slovenščini izdal leta 1607. Začetek gradnje malega samostana sega torej v leto 1601, zaključena pa je bila leta 1607.29 Ker ima vrisan »novi« samostan, naša ris- ba ni mogla nastati pred začetkom 17. stoletja. Poleg tega je bila na njej navedena cerkev zgrajena šele leta 1591,30 kar dodatno izključuje možnost, da bi upodo- bitev Devina izvirala iz 16. stoletja. Na prelomu 16. in 17. stoletja so se zopet dogajale človeške in naravne nesreče, ki bi lahko privedle do podrtih hiš v Devinu. Spomniti velja na primer, da je po Rutarju ob izteku 16. stoletja Štivan utrpel več na- padov (1585, 1597). Leta 1585 beneški plemič Ger- manico Savorgnan opleni tržišče, ga zažge in oskruni celo cerkev.31 Tako kot v tem primeru so lahko napa- di izvirali tudi iz osebnih zamer: tu je šlo za spopad med dvema vročekrvnima plemičema z obeh strani avstrijsko-beneške meje.32 Devinski gospod Matija Hofer se je bil izneveril dogovoru, da bo svojo hčer dal za ženo Germanicu Savorgnanu, ki je bil medtem zaradi umora v Benetkah obsojen na izgon in je s tolpo tristotih razbojnikov vdrl na območje Devina, da bi se maščeval Hoferju. Ko je prispel v Štivan, je iznenadil in ubil nekaj ubogih in nebogljenih krajanov, ki se niso pravočasno umaknili na varno; oplenil je in uničil, kar je našel v hišah in v skladiščih, oskrunil je celo štivansko cerkev; nazadnje je naselje še zažgal in ogenj, ki se je zaradi silovitega vetra razplamtel, je v kratki uri spravil v pepel večji del tamkajšnjih domov.33 Desetle- tje kasneje, leta 1597, so Benečani nenadoma napadli na predvečer pred velikim sejmom (23. junija) Sv. Ivan 28 Camassi, Caracciolo, Castelli, Slejko, The 1511 Eastern Alps, str. 191–213. 29 Pichler, Il Castello, str. 371; Furlan, Alasia da Sommaripa; Jev- nikar, Alasia da Sommaripa; Kidrič, Alasia da Sommaripa; Dizionario Biografico degli Italiani, Alasia Gregorio. 30 Pichler, Il Castello, str. 54. 31 Rutar, Poknežena grofija – Zgodovinski opis, str. 77, 119. 32 O plemiškem nasilju v furlansko-goriškem obmejnem pro- storu glej Makuc, O banditizmu in nasilju; o plemiški fajdi na Kranjskem pa Nared, Seznam »deželnih sovražnikov«. 33 Pichler, Il Castello, str. 358. od bližnje svoje trdnjave Belforte, pobili mnogo ljudij iz svojih pušk ter naredili veliko škode trgovcem. Istega leta naj bi Štivan napadli in oplenili tudi uskoki.34 A v vseh teh primerih je govora o uničujočih napadih na Štivan, ne pa tudi na utrjeni Devin, ki ga je bilo bistveno teže napasti, kot smo izvedeli že od Tržača- nov leta 1547. Druga avstrijsko-beneška vojna (vojna za Gradi- šče ali uskoška vojna, 1615–1617) je, tako kot prva, potekala v neposredni bližini Devina in vojaški spo- padi so zajeli tudi ozemlje devinskega gospostva na območju Doberdoba. Vendar nobena od obeh voj- nih kronik takratnih sodobnikov, ena izpod peresa avstrijskega podanika iz bližnjega Gradišča ob Soči (Biagio Rith di Colenberg), druga pa beneškega po- danika iz Vidma (Faustino Moisesso), ki sta vojaške dogodke spremljala od blizu ali se jih celo udeleži- la ter navajata tudi zelo natančne opise napadov na posamezna mesta in naselja, ne omenja napada na Devin.35 Zaradi natančnosti velja omeniti še skoraj stoletje kasnejšo špansko nasledstveno vojno, v sklo- pu katere je leta 1702 francoska mornarica bombar- dirala Trst in pri tem poškodovala več stavb, a niti tedaj ni bilo napada na Devin.36 Drugo možnost predstavljajo številni zaporedni potresi, ki so se na Slovenskem zvrstili tako rekoč nepretrgoma skozi celotno 17. stoletje, ko so se tla večkrat stresla z močjo, ki je poškodovala in rušila stavbe. Najmočnejši so bili leta 1590, 1622, 1640, 1689, 1690 in 1699.37 Bili so tako pogosti, da nas pri identificiranju izvora poškodb na devinskih hi- šah težko usmerijo v natančneje določen čas ali krajše obdobje, razen s tem, da se pri iskanju »našega« po- tresa osredotočimo na tiste, ki so bili močnejši in so torej z večjo verjetnostjo s svojo rušilno močjo segli tudi do jadranske obale (preglednica 2). Od vseh na- vedenih se je »rušilen potres«, za katerega literatura izrecno navaja, da »se je treslo do Dunaja, Benetk, Verone in zahodne Istre«, zgodil decembra 1690 z epicentrom na južnem Koroškem in povzročil veliko škode v Celovcu, Beljaku, Ljubljani in na blejskem gradu.38 Verjetno so ga čutili tudi v Devinu, če se je treslo ob bližnji istrski obali. Ob doslej navedenem je glede izvora naše risbe smotrno upoštevati tudi možnost, da je nastala ob kakem (dednem) prenosu in prevzemu Devina, ko je utegnilo biti koristno seznaniti se z obstoječimi raz- merami. V takem sklopu bi slika lahko ponazarjala utečeno stanje. Glede na ugotovljeno zgodovinsko obdobje, iz katerega izhaja, ne gre izključiti možno- sti, da so podrtije že nekaj časa samevale. V obdob - ju po vojni za Gradišče so na primer v sosednjih ni- 34 Rutar, Poknežena grofija – Zgodovinski opis, str. 77, 119. 35 Moisesso, Historia della ultima guerra; Rith di Colenberg, Commentari della guerra. 36 Pichler, Il Castello, str. 410–411. 37 Ribarič, Potresi v Sloveniji, str. 54–62. 38 Prav tam, str. 58–59. 481 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–4942015 žinskih predelih Goriške grofije oziroma vzhodne Furlanije poškodovane kmečke hiše in zemljišča po- nekod ostajali v ruševinah, neobljudeni in neizkori- ščeni še deset in več let po zaključku spopadov. Hiše, ki so jih kmetje zapustili in so bile prepuščene vojakom, so komajda ohranile zidove, ki so podpirali strehe. Še leta 1627 so goriške oblasti iskale ukrepe, s katerimi bi v opustelih krajih vzpostavile predhodno obdelovanje in rodovitnost, leta 1633 pa še vedno niso mogli brez solz v očeh opazovati /.../ bivališč, ki so še vedno odkrita in porušena.39 Dejansko je bil devinski »burg« v slabem stanju že konec 16. stoletja, ko je novi gospod Rajmund Thurn kmalu po prevzemu Devina nadvojvodo Karla pro- sil za odobritev prenove gradu in obnove »burga«, s poudarkom na njegovih obrambnih strukturah: De- vinski burg je zelo potreben prenove in da se mu naredijo določene potrebne obrambe, saj na nekaterih mestih ni zaščiten, in zategadelj bi ga ne bilo niti najmanj mogoče obraniti v primerih, ki bi se lahko pripetili, če pa vaše veličanstvo ne verjame meni, se lahko pozanima pri go- spodu Pietru Strassoldu, ki je po navodilu vašega presve- tlega veličanstva več dni upravljal ta kraj in je ob tisti priložnosti videl vse. Zato ponižno naprošam za dovo- ljenje vašega presvetlega veličanstva, da lahko potrošim do tisoč skudov za potrebe omenjenega burga, ki naj se mi potem, ko bodo porabljeni in bo predložen pravi obračun ali izvedena revizija gradnje, kot je v navadi, dodajo k znesku, ki ga imam nad Devinom, in se tako v upanju na uresničitev tega, kar ponižno sprašujem in kar bo tudi v korist vašega presvetlega veličanstva, priporočam nje- govi milostljivi naklonjenosti.40 Čeprav tudi ta dokument ni datiran, ga je na podlagi navedb v njem mogoče s precejšnjo na- tančnostjo umestiti v obdobje med letom 1587, ko je bil Pietro Strassoldo po smrti prejšnjega gospoda Matije Hoferja postavljen za devinskega glavarja41 za krajši čas, do prevzema gospostva in glavarstva s strani Rajmunda Thurna že konec aprila istega leta (1587),42 ter letom 1590, ko je preminul naslovnik prošnje nadvojvoda Karl.43 Ob nastopu na položaj gospoda in glavarja je bila Rajmundu skrb za varnost in obrambo devinskega »burga« aktualna že zaradi še živega spomina na omenjeni Savorgnanov vdor in napad na Štivan leta 1585. Obnovitvena dela na gradu so sicer dokumentirana s seznamom izvedenih 39 Morelli, Istoria della Contea, II, str. 162–163; Panjek, Vzhodno od Benetk, str. 54. 40 AST, ATTA, š. 188.3, fasc. 5/2. 41 Edelmayer, Pietro Strassoldo, str. 254. 42 Pichler, Il Castello, str. 359. 43 Cavazza, L’esperienza, str. 183. gradbenih del in nastalih stroškov šele iz leta 1605,44 ko je potekala tudi gradnja samostana, medtem ko posegov za obnovo »burga« pregledano arhivsko gra- divo tedaj ne izpričuje. V obdobju, v katerem bi lahko nastala naša risba, to je v 17. stoletju, je bilo več takih trenutkov, ko je posest devinskega gospostva prehajala iz rok v roke in bi lahko dali povod za njen nastanek. Ta možnost je nekako podkrepljena z dejstvom, da je med arhiv- skimi dokumenti tloris Devina hranjen ob shema- tični risbi celotnega gospostva, ki je oblikovno, po stilu in rokopisu zelo blizu risbi starega jedra Devina 44 AST, ATTA, š. 188.3, fasc. 5/2. Karlovo dovoljenje Matiji Hoferju za dobavo gradbenega lesa iz cesarskih rezerviranih gozdov za popravilo devinskega gradu je iz leta 1583, v fasci- klu je ohranjeno tudi zadržano mnenje goriškega gozdarske- ga uradnika Gregorja Komarja, prav tam. Preglednica 2: Niz potresov konec 16. in v 17. stoletju na Slovenskem (z označenimi močnejšimi potresi) 1575 1590 1599 1621 1622 1625 1626 1628 1632 1634 1640 1641 1643 1669 1670 1684 1689 1690 1691 1699 Slika 4. Obris devinskega gospostva (AST, ATTA, b. 241, fasc. 1, dis. 1). 482 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–494 2015 (slika 4). Risbi bi lahko ustvarila ista roka in bi lahko bili sočasni. Poleg tega je bilo v 17. stoletju tudi več prenov grajskega poslopja in samostana. Leta 1612 je Rajmund (VI., »stari«) Thurn od pa- peža prejel zaprošeno dovoljenje, da je lahko poročil Klaro Hofer, sestro svoje preminule žene Ludovike. S tem je na podlagi zapletenih dednih določb ponovno združil vso bivšo Hoferjevo posest.45 Naslednji tak trenutek je nastopil ob Rajmundovi smrti leta 1623.46 Že leto zatem se je njegov sin Ivan Filip poročil z Eleonoro Gonzaga (1624), oba sta imela tesne vezi na dunajskem dvoru, kjer je poroko podprla sama ce- sarica. Takrat so v Devinu priredili veliko slavje in izvedli obnovitvena dela. Eno najsijajnejših prazno- vanj, prirejenih na devinskem gradu, je bilo takrat, ko je med tisočerimi vzkliki vanj vstopil srečni par. Družina je prispevala z izrednimi in restavratorskimi deli ter razkošnimi olepšavami bivalnih prostorov. Poleg tega je bil v družinskem krogu takrat oblikovan dogovor, da je kot predstavnik Thurnov v Devinu Ivan Filip prevzemal odgovornost za ohranjanje časti rodbine. V ta namen mu je materina sestra Klara, ki mu je bila teta in mačeha (očetova druga žena) obenem, poda- rila vse svoje imetje, s tem pa je celotno premoženje Hoferjev, prejšnjih devinskih gospodov, končno pre- šlo v roke Thurnov.47 Ivan Filip Thurn je povezan tudi s širšo slovensko zgodovino, saj je sodeloval pri zadu- šitvi kmečkega upora leta 1635.48 K temu lahko kot novost dodamo, da je oktobra tistega leta Ivan Filip v Devin prispel s puntarji, ki so jih vkrcali (li punteri, quali furono inbarcati), pri čemer gre po vsej verjetno- sti za upornike, ki so jih kaznovali z galejo; bilo jih je enajst.49 Za namen tega prispevka pa je pomembnej- še, da je v istem obdobju moral zaradi bojazni pred turškimi vpadi okrepiti obrambo Devina in da je dal »povečati« devinski samostan. Umrl je leta 1650.50 Obnovitvena dela na samostanu so v arhivskem gradivu izpričana leta 1647, in sicer skupaj z deli na gradu in drugje v »burgu«. V sklopu grajskega kom- pleksa so poleg manjših popravil na samem grajskem 45 Pichler, Il Castello, str. 359–361. Glej tudi Pavlin, Gospostvo Renče in Hoferjevi, str. 235. Tako Hoferji kot Thurni so de- vinsko gospostvo posedovali v zakupu, Rajmund VI. Thurn pa je pri deželnem knezu dosegel, da se v posesti potomcev ohrani še petnajst let po smrti obeh sester. Thurni so nato za- čeli s postopkom odkupa gospostva, ki je trajal od tridesetih do šestdesetih let 17. stoletja. Pichler, Il Castello, str. 364, 379; o prodaji glej tudi Panjek, Fevdalna renta, str. 31–36. 46 Pichler, Il Castello, str. 373. 47 Prav tam, str. 376. Izjemo so predstavljale Renče, prav tam in Pavlin, Gospostvo Renče in Hoferjevi. 48 Koropec navaja, da je Ivan Filip Thurn takrat vodil krajišniške vojake na Gorenjsko, kjer naj bi zatrli upor, Pichler pa zapiše, da je z Ivanom Ferdinandom Porcio in drugimi plemiči ter zbranimi oboroženimi možmi v Šilentaboru napadel in pre- magal 600 upornikov. Koropec, Mi smo tu, str. 158; Pichler, Il Castello, str. 378. O tem uporu in posebej o njegovih odmevih na območju devinskega glavarstva glej Panjek, Čeč, Homo staturae altae. 49 AST, ATTA, š. 91.2. Prim. Panjek, Čeč, Homo staturae altae. 50 Pichler, Il Castello, str. 371, 378–379. poslopju izvedli obnovitvena dela v hlevih in na pri- stavi. V obeh primerih so na novo zgradili strehe, enako pa so storili še v naselju, točneje, deloma na cerkvi, predvsem pa na samostanu in hiši, v kateri je prebival Wasserman, bivši upravitelj.51 Konec koncev bi tudi prenova samostanske stavbe lahko upravičila navedbo na naši risbi, da je samostan nov ali da je nova vsaj njegova streha. Po smrti Ivana Filipa Thurna (1650), to je v drugi polovici 17. stoletja, je devinsko gospostvo in gla- varstvo doživelo prenose odgovornosti, dedovanja in zlasti usklajevanja med številnimi dediči (poleg žene je imel sedem sinov). Kmalu so zaradi smrti dveh si- nov in umika tretjega v cerkveno življenje ostali vdo- va markiza Eleonora Gonzaga ter sinovi Franc Ulrik, Turismund Pavel, Rajmund Bonifacij in Filip Ja- kob.52 Poleg tega je razplet doživela tudi dolgotrajna zgodba o odkupu devinskega gospostva in glavarstva. Posledica tega je težavno sledenje prenosom, kar še bolj otežuje preglednost dogajanja. Za naše namene razdrobljenost in nesistematičnost arhivskih doku- mentov, ki so jih v tem obdobju za seboj pustili raz- lični grofje Thurni, seveda pomeni še dodatno težavo. Lahko bi celo ugibali, ali ni pomanjkanje zlasti pre- gledne računovodske dokumentacije namerna pote- za, s katero so skušali prikrivati prihodke, na podlagi katerih je komora določala prodajno ceno devinskega kompleksa. Tako na primer devinski arhiv za daljše obdobje zgodnjega novega veka (če izvzamemo prvo polovico 16. stoletja) hrani le dva popolna urbarja, prvi je reformirani urbar iz leta 1573, medtem ko je drugi nastal šele leta 1758, skoraj dve stoletji kasneje. Urbar iz leta 1758 se je celo neposredno skliceval na tistega iz leta 1573, kot da vmes ne bi bilo ničesar zanesljivega. V tem dolgem obdobju se za kakšno leto najdejo le delni seznami in pregledi posameznih dohodkov, na primer desetin, travarin in podobno, ki pa večinoma ne zajemajo celotnega gospostva. Pra- viloma, z le redkimi izjemami, niti ne obravnavajo Devina, tako da so za nas le izjemoma uporabni. Devinsko gospostvo in glavarstvo so Thurni ku- pili leta 1653, a je nato notranjeavstrijska komora ponovno odprla postopek, ki se je dokončno zaklju- čil šele leta 1669. Novi avstrijski nadvojvoda in cesar Leopold I. je ob prevzemu oblasti leta 1660 obiskal primorske dedne dežele in se za več dni ustavil tudi v Devinu. Ob tej priložnosti so Thurnovi priredili veli- časten sprejem, ponovno poskrbeli za prenovo gradu ter ga še bolj veličastno okrasili in olepšali kot ob poroki leta 1624, posebej sobo z najbolj očarljivim razgledom na Jadransko morje, ki so jo namenili Leopoldovemu bivanju in v kateri so bili na delu mojstri iz Benetk.53 V povezavi s tem dogodkom pa se ne omenjajo mo- rebitna obnovitvena dela v devinskem »burgu«. 51 AST, ATTA, š. 91.2, obračun z dne 26. januarja 1648. 52 Pichler, Il Castello, str. 402–403. 53 Prav tam. 483 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–4942015 Vmes in tudi kasneje so si žena in sinovi Ivana Filipa med seboj prihodke delili tako, da so določali območja, posamezne kraje in vrsto pravic, ki pripada- jo vsakemu izmed njih (npr. 1657).54 Tako je bilo tudi kmalu po dokončnem odkupu devinskega gospostva in glavarstva: Grof Turismund hoče, da se takoj izve- dejo delitve, in na dan 29. decembra 1670 mi je poslal urbar grofa Rajmunda [VIII, Bonifacija] iz leta 1667 in svoje iz let 1667, 68 in 69.55 Poleg tega so se vrstili na položaju devinskega gospoda in glavarja. Najprej je namesto mladih sinov to vlogo izvajala Eleonora Gonzaga,56 ki je preminula leta 1665.57 Že pred ma- terino smrtjo jo je prevzel Turismund, ki v tej vlogi v dokumentih nastopa vsaj od leta 1659 in se pojavlja vse do takrat, ko se leta 1692 in kasneje kot »juris- dicent« navaja Alojz Thurn (sin Filipa Jakoba).58 Z vidika dedovanj ter prenosov lasti in oblasti v Devinu so bila posebej razgibana devetdeseta leta 17. stoletja. Kot prvi izmed štirih bratov je leta 1692 umrl Turis- mund, ki ni imel otrok (žena Sulpicija), za dediča pa je imenoval brata Rajmunda Bonifacija in neča- ka Alojza (sina Filipa Jakoba). Kmalu zatem je de- cembra 1695 neporočen umrl najstarejši brat Ulrik, dolgoletni cesarjev ambasador v Benetkah, ki je za dediča določil brata Filipa Jakoba in njegovega sina Alojza. S tem je devinska rodbina ostajala v rokah Filipa Jakoba in Rajmunda, ki sta edina imela otroke. Slabo desetletje zatem, leta 1704, je preminul še Fi- lip Jakob in vse imetje zapustil svojemu sinu Alojzu (Antonu), ki je tudi na podlagi oporok svojih stricev prevzel vse, razen tega, kar je še nadziral Rajmund Bonifacij (umrl 1714), po katerem sta dedovala dva sinova.59 To pomeni, da so se kljub ponovnemu zdru- ženju posesti dedovanja in prenosi vendarle nadalje- vali tudi v 18. stoletju. Smrt Filipa Jakoba leta 1704 je pomemben mej- nik za našo raziskavo, saj je bil na njegovo pobudo samostan v Devinu ponovno prenovljen. Dodal mu je zgornje nadstropje, o čemer je v samostanu pri- 54 AST, ATTA, š. 91.2. 55 AST, ATTA, š. 125.3. 56 Panjek, Kdo je tretja stranka. 57 Pichler, Il Castello, str. 406. 58 AST, ATTA, š. 202.1. 59 Pichler, Il Castello, str. 402, 405–406, 409, 417. Turismundova oporoka nosi datum 8. marec 1692. čala spominska plošča, ki je omenjala vse tri Thurne, zaslužne za njegovo izgradnjo in prenove, in sicer Rajmunda (starejšega), Ivana Filipa in pravkar na- vedenega Filipa Jakoba.60 Če so tako navedli sami redovniki, lahko sklepamo, da v 17. stoletju ni bilo drugih večjih in omembe vrednih posegov na sa- mostanu, ki bi lahko upravičili opredelitev te stav- be kot »nove«. Spominsko ploščo je Pichler datiral v leto 1696, ki je bilo za devinske redovnike ustrezen trenutek za poklon novemu gospodu Filipu Jakobu ob prevzemu Devina po smrti starejšega brata Ul- rika. Za naš namen pa je ta informacija relevantna, ker nam postavlja natančen mejnik, saj je moral biti samostan prenovljen pred letom 1696. Na podlagi vseh zbranih informacij lahko zaklju- čimo, da so datumi izgradnje in prenove samostana, ko je ta lahko veljal za novega, trije, in sicer 1607, 1647 in pred 1696. Relevantnejši prenosi posesti pa so se zgodili, kot smo videli, v času okoli let 1612, 1624, 1650, 1669 ter 1692–1695. Če te letnice vzpo- rejamo z močnejšimi potresi (med katere vključimo še tista iz let 1669 in 1670) in pri tem upoštevamo še to, da v vojnah 1615–17 in 1702 Devin ni bil napa- den, se nam nakažejo tri verjetnejša obdobja nastan- ka naše risbe, in sicer tretje, peto in zadnje desetletje 17. stoletja (preglednica 3). Prebivalci starega jedra Devina v zgodnjem novem veku Potem ko smo poiskali možne dejavnike, ki bi utegnili povzročiti škodo na devinskih hišah, ter vzgibe, ki bi lahko botrovali nastanku risbe, jih bomo navzkrižno preverili s pomočjo prebivalcev Devina. Naša risba namreč navaja imena in priimke lastnikov, posestnikov oziroma prebivalcev hiš v starem jedru Devina. Za 17. stoletje so ustrezni razpoložljivi viri malodane odsotni, zato je za namen rekonstrukcije poimenske sestave prebivalcev in še zlasti družinskih poglavarjev treba poseči po raznovrstni in fragmen- tarni dokumentaciji. Uporabljeni viri so poleg nave- denega urbarja še manjši urbarji, seznam obveznikov za varnost na štivanskem sejmu iz leta 1589, ki očitno popisuje vse takratne družinske poglavarje, in dese- 60 Pichler, Il Castello, str. 371, 464. Preglednica 3. Časovnica možnih dejavnikov nastanka risbe in njene vsebine. Desetletje 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Vojna 1615–1617 1704 Močnejši potresi 1590 1622 1640 (1669–70) 1689 1690, 1699 Gradbena dela na samostanu 1607 1647 (1696) Prenosi posesti 1612 1624 1650 1669 1692–1695 1704 Večje sovpadanje dejavnikov X X X 484 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–494 2015 tinski urbar iz leta 1596 (za obdobje 1588–1595), ki navaja le tiste, ki so izvajali kako kmetijsko dejav- nost, podvrženo plačevanju desetine. Soroden vir je seznam zavezancev za plačevanje travarine (1636), ki daje bolj nepopoln prikaz. Tovrstne vire smo integri- rali s sodnimi, to je z zapisniki zaslišanj in s procesno dokumentacijo obravnav na devinskem sodišču, in z različnimi pravnimi akti (pogodbe, oporoke). Na podlagi teh virov smo izvedli popis tistih mož, ki so nastopali kot poroki in priče v sodnih postopkih in pravnih aktih ter za katere je izrecno navedeno, da so bili iz Devina (de vico Duini, de burgo Duini). V redkejših primerih smo upoštevali tudi uslužbence na gradu ali priče v procesih, katerih priimki so se pojavljali tudi v naselju. Nekaj pozornosti je name- njene tudi ženskam. Poroki v sodnih postopkih so bili družinski poglavarji, saj so v ta namen morali razpolagati z razmeroma zajetnim premoženjem in nepremičninami, s katerimi so jamčili za zneske var- ščin, tako da so to bili odrasli moški v zrelih letih. Podobno velja za priče pri sklepanju pogodb, ne pa tudi za priče v pravnih postopkih, ki jih prav tako upoštevamo. Kljub težavam je bilo tako mogoče re- konstruirati (delne) sezname družinskih poglavarjev ter drugih stanovalcev in lastnikov za obravnavano obdobje v takih časovnih razmikih, da so vrzeli čim krajše (preglednica 4). Tako rekonstruirana sestava prebivalstva stare- ga jedra Devina od konca 16. do konca 17. stoletja izkazuje dve izstopajoči značilnosti. Na eni strani je opazen obstoj manjšega števila priimkov, ki so priso- tni v celotnem obravnavanem časovnem intervalu. V Devinu je torej obstajalo ožje jedro starih družin, ki jim glede na njihovo dolgotrajno obstojnost v naselju in občasno razvejanost na več vzporednih gospodinj- stev lahko rečemo tudi rodbine. Zanimivo je, da se kot poroki v procesih v prvi polovici 17. stoletja še najpogosteje pojavljajo prav pripadniki rodbin, ki so tvorile ožje jedro prebivalcev Devina, ni pa to prese- netljivo, če pomislimo, da so starejše rodbine lahko razpolagale z večjim premoženjem in po vsej verjet- nosti tudi ugledom. Na drugi strani pa je mogoče zaznati visoko stopnjo fluktuacije velikega števila preostalih družin, katerih priimki se pojavljajo le za krajša obdobja, pred tem in zatem pa jih ni zazna- ti. Nekatere so v določenih fazah prisotne tudi z več gospodinjstvi hkrati, toda ne v celotnem obdobju. Pri tem je smotrno spomniti na nepopolnost rekon- struiranih seznamov, kar lahko vpliva na zabeleženo trajanje prisotnosti v naselju. Preostali priimki, teh je največ in sestavljajo tretjo skupino, pa se pojavljajo sporadično in le za krajši čas. Od konca 16. pa vse do konca 17. stoletja so bile družine, ki so sestavljale stabilno jedro prebivalstva, povsem iste kot tiste, ki se na naši risbi kažejo kot najbolje zastopane in najpremožnejše. Priimki so tu trije: Pecikar, Kupec in Mervic. To je za naš namen pomembno tudi zato, ker potrjuje, da nastanek upo- dobitve devinskega »burga« iščemo v pravem zgodo- vinskem obdobju. K navedenim bi lahko prišteli še družino Martinčič, pri kateri se je vzdevek Samplič s časom spremenil v priimek, čeprav vmes zija veli- ka vrzel. Za daljši čas so prisotni še priimki Cuperla, Cibic in Baltazar. Tako kot ni bil navadna kmečka vas po svoji ur- banistični strukturi in poimenovanju, tudi z gospo- darskega vidika Devin ni imel izključno agrarnega značaja. Z več zemlje, to je z deli hub, so vseskozi razpolagali v glavnem prav predstavniki »starih« de- vinskih družin. Med njimi je mogoče zaznati tudi sorodstveno prepletenost, o čemer nam med drugim priča primer Mihaela Kupca, ko je moral leta 1594 svojega strica Valentina Pecikarja prositi, naj pre- vzame odplačevanje zajetnega podedovanega dol- ga v višini 615 lir in 17 soldov (to je približno 137 goldinarjev), kar je ta tudi storil.61 To kaže tudi na solidarnostne vezi med njimi. Ugibamo lahko, da je približno polovica gospodinjstev v Devinu posedova- la toliko zemlje, da so jim bili lastni pridelki pretežna osnova za preživetje. Pri ostalih pa temu ni bilo tako. Leta 1638 je Lucija, žena »vrtnarja« Mihaela Cuper- le, v svoji prijavi navedla moževo zahtevo, naj se nje- govemu napadalcu Luki Vittorju iz Štivana, ki ga je pretepel z dvema kamnoma in ga s tem priklenil na posteljo, naloži plačevanje preživnine, dokler si ne bi opomogel, saj živi od vsakdanjega dohodka (vive di mercede quotidiana). Nato so morali pretepenega Mi- haela Cuperlo dejansko zaslišati na njegovem domu v »burgu«.62 Pri tem velja pripomniti, da je imel sose- dnji Štivan še bolj izrazito neagrarni značaj. O vzorcih in dejavnikih priseljevanja novih prebi- valcev in družin v Devin lahko iz raztresenih drobcev informacij potegnemo nekaj sklepov. Vlogo so vse- kakor igrale poroke, ko so se devinski fantje in de- kleta poročili z nekom, ki je prihajal iz drugega kraja, večinoma iz kraških vasi. Ti primeri so dokaj pogo- sti in so lahko botrovali pojavljanju novih priimkov. Drugo pot je predstavljala zaposlitev na gradu, na primer vojaška služba ali obrtniško delo. Tako so se nekateri posamezniki naposled naselili v »burgu« in si tu ustvarili družino. Vsi prebivalci Devina pa niso bili nujno lastniki hiš, v katerih so živeli, temveč so bili nekateri najemniki: take primere viri večkrat označujejo z latinskim izrazom »accola«, ki ga lahko prevedemo s stanovalcem. Devinčanov sicer ni lahko najti v dokumen- tih tamkajšnje sodne kancelarije. V tem so bili zelo različni od Štivancev, ki so, če le malo pretiravamo, malodane vsako leto poskrbeli za kak spor, razžalitev, pretep, izgred ali drugo ravnanje, zaradi katerega so pristali na kazenski obravnavi na devinskem sodišču, večkrat kar na lastno pobudo. Kolikor je bilo v Štiva- 61 AST, ATTA, š. 229.1, fasc. 4 in 5 (desetinski urbar). 62 AST, ATTA, š. 201.1, fasc. 10, Actum in Burgo Duini, domi Michaelis Zuperlae. 485 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–4942015 nu pestro in konfliktno, toliko je bilo v Devinu vsaj na videz mirno. Malo je završalo leta 1637, ko se je izgnanec (bandito) Ivan Sarotti brezobzirno vrnil v svojo hišo v »burgu«.63 Sarotti je bil pripadnik tukaj- šnje stare družine, ki je v Devinu posedovala hišo, a je stanovala v Štivanu, in katere pomembna dejavnost je bilo posojanje denarja, izterjevanje dolgov pa je bil eden glavnih vzrokov za njeno pogosto pojavljanje na devinskem sodišču in posledično v sodnih spisih. Nekoliko pogosteje Devinčani nastopajo v obravna- vah civilnih zadev. V drugi polovici 17. stoletja pa se je količina sodnega gradiva v kazenskih zadevah na splošno zmanjšala, s tem pa tudi prisotnost tako Štivancev kot Devinčanov. Med redkimi primeri, ko so obravnavali kazensko zadevo iz Devina, je bilo izginotje mladega dekleta iz »burga«. Primer je zanimiv tudi z vidika zgodovine spolov, saj so bile zaslišane skoraj izključno ženske.64 Marjetica Kupec je leta 1635 izginila neznanokam, govorice so izginotje povezovale z njenim skrivnim odnosom s priorjem devinskega samostana, ki naj bi jo poslal v Furlanijo, kjer bi lahko skrivoma splavila, druga priča pa je omenila dekletovo nezadovoljstvo z bratom, ki naj bi ne skrbel za njeno obleko, in zato, ker ni imela s kom hoditi k maši. Skozi ženska priče- vanja se pokaže vsakdan tesnih odnosov v družbenem mikrokozmosu malega kraja, kjer so vsi vse videli in vse vedeli o vseh, oziroma se je tako vsaj dozdevalo. Vendar so tudi v tem redkem primeru v Devinu po- kazali na Štivance, ki »več govorijo« in bodo znali več povedati.65 Dejansko so tu nekateri znali in si upali precej daleč. Tako je nekaj let kasneje (1642) prebiva- lec Štivana Štefan Bizjak na zaslišanju pred župansko pravdo jasno in glasno razžalil tako župane kot samo pravdo. Poserjem se na župansko pravdo, je dejal ter žu- pane obtožil, da skrbijo in rabijo samo za to, da z na- laganjem kazni služijo marke devinskemu gospodu.66 Poleg tega, da je zanimiv z vidika zgodovine devinske županske pravde, nas ta dogodek odvrača od ideali- ziranja lokalne samouprave in obenem opominja na sposobnost kritične presoje družbene in institucio- nalne ureditve med podeželskim prebivalstvom.67 Sicer so za nas Bizjaki zanimivi, ker so navede- ni na naši risbi. Da bi določili čas njenega nastanka na podlagi rekonstrukcije poimenske sestave prebi- valcev, bomo začeli s prvim verjetnejšim obdobjem, to je s tretjim desetletjem 17. stoletja, in sicer prav s primerom, v katerem nastopajo pravkar spoznani Štefan Bizjak ter prav tako znani Kupci in Sarottiji. Ta primer obenem ponazarja že omenjen vzorec pri- seljevanja v Devin. 63 AST, ATTA, š. 201.1, fasc. 7. 64 O nekaterih sočasnih procesih v devinskem glavarstvu, v katerih so osrednjo vlogo odigrale ženske, glej Zadel, Ano črešnjo jo je ubil! 65 AST, ATTA, š. 200.1, fasc. 52. 66 AST, ATTA, š. 201.1, fasc. 25. 67 Scott, Domination and Resistance. Konec leta 1621 se je v kancelariji na devinskem gradu oglasil Hilarij Cuperla iz Zgonika, stanovalec [accola] v burgu Devinu, da bi prijavil smrt svoje žene Majde Kupec in sodno upravo seznanil z njeno opo- roko. Žena je predvidela, da bi Hilarij ne mogel prodati nobene od njemu zapuščenih dobrin [krajev], razen če bi se znašel bolan in v stiski ter bi mu njegova hčerka Po- lonka in njegov nečak Štefan Bizjak ne hotela pomaga- ti.68 Kaj točno je Majda Kupec zapustila možu Hila- riju, hčeri Poloni in nečaku Bizjaku, dokumenti sicer ne povedo, je pa precej jasno, da je tudi Štefan Bizjak dedoval po njej. To se pojasni in potrjuje v nadaljeva- nju zgodbe leta 1630, ko so Ivan in bratje Sarotti iz Štivana, a takrat stanujoči [accolas] v Devinu, od dedi- čev pokojne Magdalene, hčere pokojnega Ivana Kupca in druge žene Hilarija Cuperle iz burga Devina, in sicer tako od gospoda Štefana Bizjaka, njenega zeta in dedi- ča, kot od Hilarija Cuperle, njenega moža in uživalca dediščine, terjali izplačilo dolga v višini 34 dukatov, ki ga je pri njih ustvarila pokojna. Štefan se je branil prevzema celotnega dolga, češ da ni edini dedič in da mora dolg poplačati tudi Hilarij kot posestnik in uživalec dediščine pokojne Magdalene.69 Iz te nekoliko zapletene zgodbe nam je na tem mestu najpomemb- nejše to, da je Štefan Bizjak dedoval po Majdi Kupec in da je na ta način morebiti postal lastnik tistih hiš, na katerih je na naši risbi priimek Kupec popravljen v Bizjak. Poleg tega je Hilarij Cuperla s svojo pri- selitvijo v Devin, kjer se je po ženini smrti še en- krat poročil z neko Johano, začetnik družine, katere priimek najdemo tudi na naši risbi. A videzu nav- kljub to ni rešitev naše uganke, saj primerjava med preostalimi imeni, navedenimi na risbi, in tistimi, ki smo jih zbrali za tisto dobro desetletje, ne izkazuje skladnosti, na podlagi katere bi risbo lahko umestili v obdobje okoli tretjega desetletja 17. stoletja. Iz istega razloga ni prava niti Marjeta, vdova po Valentinu Pe- cikarju, ki se v dokumentih pojavlja v letih 1635–37, prav tako kot na risbi vdova Pecikarjeva (preglednica 3). Treba bo iti dlje. Tudi sredi stoletja, ki je drugo verjetnejše obdobje nastanka risbe, ni mogoče najti nobenega ujemanja med imeni takratnih prebivalcev Devina s tistimi, ki jih navaja risba, čeprav se priimki vse bolj skla- dajo. Med drugim se v 50. letih 17. stoletja začenja pojavljati priimek »de Fior«, ki ga poznamo z risbe, in sicer z Ivanom, vojakom na gradu, ki se v nasled- njem desetletju že omenja tudi kot mojster in vojak, bivajoč v devinskem »burgu« (preglednica 4). In prav primer tega priseljenca, ki je svoje bivanje v Devinu začel z vojaško službo na gradu ter se tu nato ustalil in socialno napredoval, nam omogoči prvi zaneslji- vejši korak v smeri časovne umestitve naše risbe na podlagi prebivalcev. Aprila 1674 se je v burgu De- vinu na domu mojstra Ivana de Flor, kovača železa na 68 AST, ATTA, š. 196.1, fasc. 6, fol. 188 in 193. 69 AST, ATTA, š. 196.1, fasc. 7. 486 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–494 2015 devinskem gradu, ob prisotnosti prič Mateja Pecikarja in Jurija Pecikarja tu osebno javila Marina, hči pokoj- nega Jurija Zajkina iz burga in žena Pavleta Zidari- ča iz Šempolaja, prisotna s privoljenjem svojega moža. Marina je prodala, mojster Ivan de Flor pa kupil dom omenjene Marine tu v burgu Devinu ob domu gospoda grofa Rajmunda Thurna in ob javni poti za 33 dukatov in 2 liri (44 goldinarjev) v skladu s cenitvijo Jakoba Kralja in Martina Pecikarja.70 To pomeni, da je de Flor odkupil hišo, v kateri je že stanoval kot najem- nik, obenem pa – kar je tu pomembnejše – je bila to hiša, pri kateri je na naši risbi naveden Francesco de Fior (Flor). A na prepričljivejšo usklajenost med imeni in pri- imki na risbi s tistimi, zbranimi iz različnih doku- mentov, naletimo šele v zadnjem desetletju 17. stole- tja. Med letoma 1692 in 1695 prvič srečamo tri take primere, to so Jožef Mervic, Francesco della Flor (de Fior), po poklicu bombardir na gradu, in Martin Cu- perla, devinski župan. To ni malo, glede na to, da se proti koncu 17. stoletja uporabno arhivsko gradivo znatno razredči. Da gre za pravi zadetek, nam simbo- lično ponazarja sledeči dogodek, ki ga je leta 1694 na devinski kazenski kancelariji prijavil mojster Andrej Vittor. Včeraj zvečer, lahko je bilo ob devetih, sem pil boco vina z mojstrom Francetom Trefičem, ki dela kot kam- nosek na tem gradu, in ko sem popil, sem se umaknil k samostanu /…/, da bi opravil svojo telesno potrebo, in se podal na stranišče v samostanu, kjer sem našel gospo- da redovnika Bernardina, in ker je bilo zasedeno, sem se podal do drugega stranišča, ki je na samostanskem vrtu. Medtem ko sem hodil proti tistemu kraju za svoje po- trebe, sem zaslišal glas, ki je prihajal od zgoraj z gradu in je rekel: »Kdo je tam?« Nakar sem odgovoril: »Kaj ste nori, da me ne poznate!« in nič drugega. Nato sem še drugič slišal reči: »Kdo je tam?«, nakar sem ostal tiho, ker sem mislil, da niso spraševali mene. Malo zatem sem spet slišal klic: »Kdo je tam?« ravno v trenutku, ko sem bil na stranišču za svojo potrebo, in takoj sem odgovoril: »Prijatelji!« Nato sem še petkrat ali šestkrat slišal klic: »Kdo je tam?«, a nisem več odgovarjal, saj sem še vedno menil, da ni ogovarjal mene. Malo zatem sem zaslišal izstreliti naboj iz puške in sem videl ogenj in takrat sem rekel, naj uporabijo možgane in pamet, nakar sem slišal Ivana della Flor, vojaka, ki je bil v družbi stražnika, za katerega po glasu sodeč menim, da je bil Andrej Morel- lo, vojak, kateremu je Ivan rekel, naj pazi, kaj počne, in da če želi streljati, naj strelja, zato da prestraši, ter naj najprej pogleda osebo, na kar je Morello odgovoril: »Jaz hočem streljat, pa čeprav bi ga ubil!« In kmalu zatem je izstrelil arkebuzo in sem slišal kroglo, ki je zadela v streho hiše Jožefa Mervica. Dogodek je z druge strani sodišču pojasnil Ivan della Flor (očitno sin Francesca della Flor). Včeraj zvečer okoli devetih je bil na stra- ži vojak Andrej Morello. Šel sem ga obiskat in prinesel 70 AST, ATTA, š. 195.1.1, fasc. 1. bokal vina, ki sva ga popila kot tovariša, in medtem ko sva pila, je Andrej videl nekega moža pri stranišču, ki je na vrtu redovnikov, in trikrat rekel: »Kdo je tam?« In ker ni slišal odgovora, je vzkliknil: »Beštija goljufiva!« Šel je po orožje in ustrelil.71 Na naši risbi je dejan- sko razvidno, da je bila hiša Jožefa Mervica v bližini samostana, tako da nam poleg barvitosti in priokusa vsakdanjega življenja v Devinu ta dogodek na nena- vadno živ in duhovit način potrjuje, da smo končno prišli do pravega časa. Kontinuiteta urbanistične zasnove starega jedra Devina V letih med 1690 in 1696 se torej zgostijo vsi de- javniki in kazalniki, ki smo jih uporabili za identifi- ciranje časa nastanka risbe devinskega »burga«. De- cembra 1690 se je zgodil močan potres z epicentrom na Koroškem, ki so ga občutili do Benetk in v Istri. V beneškem poročilu so zapisali: Istega dne, ko se je tu [v Benetkah] začutil potres, je prispelo obvestilo, da se je zelo krepko občutil v Beljaku /…/ tako kot v Poreču, Rovinju in drugih istrskih krajih /.../ V prvem pravijo, da je poškodoval stavbe in povzročil drugo znatno škodo, v drugem pa, da je povzročil zrušenje nekaj hiš s smrtjo približno 20 oseb.72 Na drugi strani spominska plo- šča v devinskem samostanu priča o tem, da je bila njegova stavba prenovljena pred letom 1696. Vse tri osebe z imenom in priimkom, ki smo jih za 90. leta zasledili v dokumentih kot stanujoče v Devinu, in si- cer v letih 1692–1695, se povsem skladajo s tistimi na naši risbi. V letih 1692 in 1695 sta preminula dva grofa Thurna; tako je posledični prenos lastništva in odgovornosti kaj lahko dal povod za nastanek risbe devinskega gospostva, ki je oblikovno zelo podobna tlorisu Devina. Kot zadnji pokazatelj je mogoče navesti opom- nik, izdelan za grofa Turismunda, pa čeprav že spet ni datiran, kar med drugim potrjuje vtis, da je naša risba nekako »začarana«. Strehe v Devinu in Štivanu so popravljene, kakor tudi skladišča in mlin pri palači [v Štivanu], in opozoril sem na vso nujnost tudi glede grajskega mostu. Ker je grof Turismund svojo oporoko spisal marca 1692, je ta zapis po vsej verjetnosti na- stal leta 1691 ali 1692, in sicer pozimi, saj se drugje v dokumentu omenja, kako Korošci in Kranjci zaradi velike količine snega ne morejo priti v Gorico po vino.73 Ta zapis nam obenem pove, da je bil takrat poleg Devina poškodovan tudi Štivan, oboje pa se povsem sklada z navedbami o škodi na nasprotni jadranski obali v Poreču in Rovinju. Nadalje lahko sklepamo, da je bila tudi prenova samostana izvedena v sklopu popotresne obnove. 71 AST, ATTA, š. 205.1, fasc. 5. 72 Barbano, Bellettati, Slejko, Sources for the study. 73 AST, ATTA, š. 125.3, fasc. »Affari famigliari 1649–1694«. 487 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–4942015 Preglednica 4: Družinski poglavarji v Devinu v 16. in 17. stoletju. 1566(1) 1568(2) Urbar 1573(3) 1573 (4) 1588 1589(5) 1596(6) 1605–07(7) 1607(8) 1608(9) 1618(10) 1620(11) Ivan Pecikar Šimec Pecikar Simon Pecikar Valentin Pecikar Valentin Pecikar Valentin Pecikar Valentin Pecikar Valentin Pecikar Valentin Pecikar Bartolin Pecikar Bertolin Pecikar Bartolin Pecikar Just q. Bartolin Pecikar Martin Pecikar Martin Pecikar Martin Pecikar Jurij Pecikar Ivan Mervic Ivan Mervic Ivan Mervic Ivan Mervic Ivan Mervic Jožef Mervic Jožef Mervic Ivan Kupec Ivan Kupec Ivan Kupec Ivan Kupec Dediči Ivana Kupca Mihael Kupec Štefan Bizjak Ludvik Ludvig Luegauf Ludvig Luegauf Mihael Gruden Mihael Gruden Matija Gruden Mohor Mohor Mohor Martinčič, dediči Štefan Martinčič Štefan Martinčič Samplič Štefan Samplič Ivanc Ivanc Ivanec Anže Pipan Andrej Čuča/ Jazbec Anderli Detelja Anton Jurčinavec, dediči Anton Radetič Andrej Radetič Pavle Kluka Andrej Cibic Andrej Cibic Gregor Baltazar Gregor Baltazar Terentio Zarotti Terentio Sarotto Matija Hofer, glavar Pisarna kancela- rije G. Marco Antonio Ingolus, upravitelj 1 AST, ATTA, š. 224.1, fasc. 6 (urbar). 2 AST, ATTA, š. 224.1, fasc. 7 (urbar). 3 AST, ATTA, š. 196.1, fasc. 3. 4 AST, ATTA, š. 195.1.2, fasc. 3. 5 AST, ATTA, š. 188.3, fasc. 1 (obvezniki za varnost na sejmu). 6 AST, ATTA, š. 229.1, fasc 4 (desetinski urbar). 7 AST, ATTA, š. 200.1, fasc. 4, 7, 10 (procesi). 8 AST, ATTA, š. 195.1.1, fasc. 3 (oporoka Valentin Pecikar, 15. 1. 1607). 9 AST, ATTA, š. 195.1.1, fasc. 1. 10 AST, ATTA, š. 196.1, fasc. 6. 11 AST, ATTA, š. 196.1, fasc. 6, f. 108. 488 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–494 2015 1621(1) 1625(2) 1627–28(3) 1629(4) 1630(5) 1632(6) 1635–36(8) 1637(8) 1638–39(9) 1642(10) 1648-51(11) 1647(12) Valentin Pecikar Valentin Pecikar Valentin Pecikar Valentin Pecikar Valentin Pecikar Marjeta vdova po Valentinu Pecikarju Pecikar- jeva Valentin Pecikar Andrej Pecikar Martin Pecikar Ivan Mervic Ivan Mervic Jure Pecikar Majda Kupec Dediči Majde Kupec, hčere pok. Ivana Kupca Ivan Mervic Ivan Mervic Ivan Mervic Hilarij Cuperla Katarina Kupec Ivan Kupec Barbara, hči pok. Ludvika Luegaufa Štefan Samplič Martin Samplič Ivan Samplič Ivan Pipan Ivan Pipan Ivan Pipan Leonard Kravonja Matej Pipan Mihael Cuperla Mihael Cuperla Johana vdova po Hilariju Cuperli Ivan Cuperla Jurij Bratolin Jurij Bratolin Jurij Bartolin Pavanello Valentinus Nigris faber ferrarius in burgo Duini Jakob Picol Matija Cibic Matija Petljač Jurij Zajkin Ivan Baltazar Ivan in bratje Sarotti Ivan Sarotti Francesco Was- serman, upravitelj Francesco Wasser- man Ludvik Lengo, upravitelj / Leonardo Franzoni upravitelj Leonardo Franzoni upravitelj Hiša, v kateri je živel Wasserman 1 AST, ATTA, š. 196.1, fasc. 6, f. 189. 2 AST, ATTA, š. 200.1, fasc. 18 (procesi); š. 196.1, fasc. 6. 3 AST, ATTA, š. 200.1, fasc. 22, 23, 27 (procesi). 4 AST, ATTA, š. 196.1, fasc. 6, f. 28; š. 196.1, fasc. 7. 5 AST, ATTA, š. 196.1, fasc. 7. 6 AST, ATTA, š. 200.1, fasc. 36 (proces). 7 AST, ATTA, š. 200.1, fasc. 47, 51, 52, 53, 57, 59 (procesi); š. 231.1 (travarina 1636). 8 AST, ATTA, š. 201.1, fasc. 7, (proces). 9 AST, ATTA, š. 201.1, fasc. 10, 11, 18 (procesi). 10 AST, ATTA, š. 201.1, fasc. 25 (proces). 11 AST, ATTA, š. 91.2; š. 201.1, fasc. 49, 53; š. 195.1.1, fasc. 1. 12 AST, ATTA, š. 196.1, fasc. 8. 489 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–4942015 1649-50(1) 1652-53(2) 1654(3) 1655–57(4) 1666(5) 1671(6) 1674(7) 1692(8) 1694–95(9) Risba Matej Pecikar Matej Pecikar Vdova Peci- karjeva Martin Pecikar Martin Pecikar Matija Pecikar Jure Pecikar Jure Pecikar Jure Pecikar Primož Pecikar Ivan Mervic Ivan Mervic Ivan Mervic Matevž Mervic Jožef Mervic Jožef Mer- vic Ivan Kupec Ivan Kupec Štefan Kupec Martin Martinčič Samplič Štefan Pipan Ivan Pipan Matej Pipan Caterina Fior Ivan de Fior Ivan de Flor Ivan de Flor Ivan de Flor Francesco della Flor Francesco della Flor Francesco Fior / de Flor Jakob Cuperla Martin Cuperla Martin Cuperla Jurij Zajkin Marina, hči pok. Jurija Zajkina Ivan Baltazar Jurij Milič Jurij Milič Ivan Briščak Pisarna devinske kancelarije Giovanni Trevas, upravitelj, urad kancelarije Ivan Trevas notar in upravitelj Ivan Trevas, notar in kancelar, upravitelj Dom kancelarja Dom Rajmunda Thurna 1 AST, ATTA, š. 195.1.2, fasc. 9. 2 AST, ATTA, š. 195.1.1, fasc. 1; š. 196.1, fasc. 9. 3 AST, ATTA, š. 195.1.2, fasc. 10 (oporoka Ivan Baltazar, 14. 6. 1654). 4 AST, ATTA, š. 195.1.1, fasc. 1; š. 195.1.2, fasc. 10; š. 202.1, fasc 5. 5 AST, ATTA, š. 195.1.1, fasc. 1. 6 AST, ATTA, š. 125.3. 7 AST, ATTA, š. 195.1.1, fasc. 1. 8 AST, ATTA, š. 202.1, fasc. 14. 9 AST, ATTA, š. 205.1, fasc. 5; š. 202.1, fasc. 15. 490 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–494 2015 Na podlagi vsega navedenega je torej mogoče postaviti hipotezo, da je tloris »burga« Devina z nje- govimi poškodovanimi stavbami nastal med letoma 1691 in 1692. Nastanek risbe v zgodnjih 90. letih 17. stoletja pa pomeni, da ta upodablja isti Devin, ki ga je nedolgo pred tem obiskal, opisal, naslikal in nato tudi objavil Valvasor (1689), tako da »našo« risbo iz arhi- va lahko razumemo kot tloris Valvasorjevega Devina (seveda brez gradu). Iz obravnavanega arhivskega gradiva je sicer mo- goče povzeti še nekatera spoznanja o strukturi in podobi devinskega »burga« v zgodnjem novem veku. Ena od hiš v naselju je pripadala devinskemu gospo- du in glavarju, v njej je v 16. in 17. stoletju stanoval in uradoval vsakokratni glavarjev namestnik (upravi- telj in sodnik) ali kancelar, tu je delovala tudi pisar- na sodne kancelarije devinskega glavarstva. V njej so potekala zasedanja devinske županske pravde, včasih (lahko sklepamo) tudi na odprtem pred njo. Hiša de- vinskega glavarja je v devinskem »burgu« izpričana vsaj od 1553–1554, leta 1573 pa se izrecno omenja kot dom gospoda Matije Hoferja v »burgu« (in su- burbio Duini in domo magnifici domini capitanei dicti loci; in suburbio Duini in domo magnifici atque claris- simi domini Mathia Hofer).74 Identificiramo jo lahko s stavbo, ki je stala sredi najširšega dela devinskega »burga« in je na naši risbi s konca 17. stoletja pri- pisana Francescu de Flor. Oboje ni v protislovju, saj se od srede 17. stoletja navedbe o zasedanjih župan- ske pravde izgubijo, omembe uradovanja sodnika ali kancelarja v »burgu« pa se v drugi polovici 17. stoletja razredčijo in naposled umanjkajo: zadnjo omembo 74 AST, ATTA, š. 195.1.1, fasc. 2; š. 196.1, fasc. 3. kancelarjevega doma smo zasledili leta 1666, še leta 1674 pa je omenjen dom grofa Rajmunda Thurna v »burgu«. Zato je prav mogoče, da sta se spremenila način delovanja administracije in z njo namembnost stavbe. Do večje urbanistične spremembe je v Devinu prišlo na prehodu iz 16. v 17. stoletje. Leta 1573 je bil v burgu pred vrati manjši vrt, ograjen z zidom, ki je pripadal gradu.75 Glede na njegovo lokacijo bli- zu vhoda v naselje si lahko predstavljamo, da sta bila cerkvica (1591) in mali samostan (1601–1607) zgra- jena na tem mestu in da je samostanski vrt zajel, kar je ostalo od tega zemljišča. Vsaj enkrat je v samosta- nu zasedala tudi županska pravda (in borgo di Duino nel reverendo convento di S. Spirito alla presenza delli honorandi decani, 1653).76 V Devinu so imeli tudi go- stilno: leta 1635 se Ivan Samplič omenja kot tisti, ki upravlja gostilno tu v burgu v hiši Špicapiera.77 Glavarjeva hiša s kancelarijo, cerkev, samostan, stolp in gostilna so bili javni prostori, ki jih je pre- mogel sicer majhen kraj petnajstih hiš. A na neki način je bil Devin kot celota kraj javnega pomena. Enkrat je bilo poroštvo za izpustitev obtoženca javno in pred pričami sklenjeno pod pergolo Mihaela Kupca v naselju Devin (sub pergula Michaelis Cupez in vico Duini, 1605).78 Neka pogodba je bila leta 1608 skle- njena pred hišo Jožefa Mervica »pod murvo«, druga pa »pred vrati« v naselje.79 Primerov je sicer več. 75 AST, ATTA, š. 242.1, fasc. 1 in fasc. 2. 76 AST, ATTA, š. 161.1, fasc. 9. 77 AST, ATTA, š. 200.1, fasc. 52. 78 AST, ATTA, š. 200/1, fasc. 7, f. 13v. 79 AST, ATTA, š. 195.1.1, fasc. 1. Slika 5. Štivan sredi 17. stoletja – izvir Timave, meja na mostu, mlin, palača Thurn (ASV, Senato, Rettori, Udine-Friuli, 40, 17, 1 – detajl). 491 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–4942015 Pričujoči prispevek k zgodovini starega jedra De- vina bomo sklenili s primerjavo njegove urbanistične zasnove s konca 17. stoletja s tisto, ki jo kraj izkazuje več kot sto let kasneje na kartah franciscejskega kata- stra z začetka 19. stoletja. Ta primerjava nam omogo- ča tudi umestitev devinskega »burga« ob tamkajšnji grad. Vzorec naselbine se je v tem času v celoti ohra- nil, opaziti je mogoče celo stavbe z enakim tlorisom na istem mestu, razpoznavna so tudi dvorišča iz 17. stoletja, na katerih je medtem nastalo nekaj novih stavb, ulica in notranji trg (slika 6). Tako je mogoče v celotnem obdobju novega veka ugotoviti jasno kon- tinuiteto v urbanistični zasnovi starega jedra Devina, ki sega vsaj od sredine 16. stoletja (utrjeni »burg«, ki ga Tržačani ne zmorejo zavzeti), prek sprememb na prehodu v 17. stoletje (izgradnja cerkve in samosta- na) pa vse do stanja okoli leta 1690 in prikaza iz časa okoli leta 1820. Izkazana novoveška kontinuiteta je zanimiva tudi zato, ker arheološke raziskave pričajo o naseljenosti obzidanega območja (novega) devinskega gradu in »burga« že v predzgodovini in antiki.80 To dejstvo in morda še bolj sorodnosti v zgodnjem novem veku na- selbinski vzorec Devina, če se omejimo na območje Krasa, še najbolj povezujejo s Štanjelom, ki so mu re- kli »tabor«. Utrjeni značaj devinskega naselja ustreza tudi interpretaciji Krasa kot »utrjenega podeželja«, in sicer prav zaradi številnih raznovrstnih »taborov«.81 Pri nadaljnji interpretaciji urbanistične zasnove starega jedra Devina, katere izhodišče je lahko pri- čujoči prispevek, bo vsekakor treba upoštevati tako lokalni kot nekoliko širši kontekst. Na lokalni ravni je relevantna tako navezava s Štivanom, kjer so izpri- čani najstarejši srednjeveški cerkveni in drugi objekti, kakor tudi obstoj najprej »starega«, srednjeveškega 80 Auriemma, Karinja, Terre di mare. 81 Panjek, Kulturna krajina in okolje, str. 57. devinskega gradu na pečini nad morjem (slika 1) in šele nato »novega« gradu (slika 2), ki je bil zgrajen v 15. ter nadgrajen v 16. stoletju in kasneje. Ob njem je v novem veku stalo staro jedro Devina. Za primerja- vo in umestitev v nekoliko širši kontekst pa je smo- trno pritegniti različne taborske, tržne in mestne na- selbine na Primorskem in drugje na Slovenskem82 ter utrjena naselja v bližnji Furlaniji, znana pod imenom »čenta« (centa),83 ki ga je mogoče prevesti kot obzidje ali ograjen, obzidan kraj. »To so bile obrambne ogra- de, sestavljene iz neprekinjenega niza zidanih stavb, postavljenih v približno krožni obliki okoli cerkve, včasih še dodatno zaščitene z zunanjim jarkom.«84 Taka struktura precej ustreza tlorisu in urbanistični zasnovi starega jedra Devina, kakršnega smo spozna- li. Po drugi strani pa tako v Devinu kot v Štanjelu cerkev stoji ob vhodu v naselje in ne v njegovi sredi- ni. O sorodnosti obeh naselbinskih vzorcev (tabor in čenta) v očeh sodobnikov nam priča dejstvo, da so v virih z začetka novega veka na območju Goriških brd utrjena naselja opredeljena z obema izrazoma. Tako že leta 1512 zasledimo navedbo lokacije v Brdih zu- naj in pri vratih tabora Šmartno (in Collibus extra et apud portam taborri Sancti Martini),85 stoletje kasneje (1605) pa se omenja prebivalec čente Neblo (de Cen- ta Nebula).86 Viri in literatura iz zgodnjega novega veka, ki smo jih tu pritegnili v obravnavo, pa Devin opredeljujejo z izrazi burgo, suburbium, borgo, vicus in »mesto«. 82 Fister, Arhitektura; Golec, Nastanek in razvoj; Golec, Me- ščanska naselja Vipavske. 83 Degrassi, Storie di case, castelli, str. 165–167. 84 Prav tam, str. 165. 85 Höfler, Gradivo za historično topografijo, str. 107, ki povzema po Kos, Iz arhiva grofa Attemsa. 86 Die 30. m.is Martij 1605 /…/ Agnili Vid. Q. Martini /…/ de Centa Nebula, Muzej Dobrovo, razstavljeni dokument (leta 2002), inv. št. KZD 77. Slika 6 a in b. Primerjava tlorisov starega jedra Devina s konca 17. stoletja in iz franciscejskega katastra okoli leta 1820 (AST, FK, Devin, m. 662 a 07). 492 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–494 2015 Malokateri kraj na Primorskem s tolikšno po- mensko gostoto je bil deležen tako skromne pozor- nosti v slovenski zgodovini kot Devin in Štivan. Za zaključek je v času obeleževanja obletnic, povezanih s prvo svetovno vojno, smiselno opozoriti na prepo- gosto prezrt vidik, na razdejanje in uničenje stavbne, krajinske in tudi nesnovne kulturne dediščine ter po- sledično na trajno škodo, ki jo je ta vojna povzročila na Krasu in nasploh v zahodnem slovenskem prosto- ru – tudi v Devinu in Štivanu. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI Muzej Dobrovo, inv. št. KZD 77 AST – Archivio di Stato di Trieste (Državni arhiv v Trstu) ATTA – Archivio Torre-Tasso Antico FK – Catasto Franceschino ASV – Archivio di Stato di Venezia (Državni arhiv v Benetkah) Rettori – Senato, Dispacci dei Rettori LITERATURA Antonini, Prospero: Il Friuli Orientale. Milano: F. Vallardi, 1865. Auriemma, Rita in Snježana Karinja (ur.): Terre di mare. L’archeologia dei paesaggi costieri e le varia- zioni climatiche. Trst: Università degli Studi di Trieste, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, 2002. Beguš, Ines in Katja Virloget Hrobat in Aleksander Panjek: Med kamenjem. Snovna in nesnovna kraji- na Krasa. Trieste: Provincia di Trieste, 2015. Camassi, Romano in Carlos Hector Caracciolo in Viviana Castelli in Dario Slejko: The 1511 Ea- stern Alps earthquakes: a critical update and comparison of existing macroseismic datasets. Journal of Seismology, 15, 2010, št. 2, str. 191–213. Cavazza, Silvano: L‘esperienza dell‘Austria Interna (1564–1619). Divus Maximilianus. Una contea per i goriziani, 1500–1619 (ur. Silvano Cavazza). Go- rizia: Edizioni della Laguna, 2001, str. 183–195. Degrassi, Donata: Storie di case, castelli, città nel Friuli Venezia Giulia. Luoghi storici e dinamiche del terri- torio dalla preistoria alla Grande Guerra. Gorizia: LEG, 2002. Della Bona, G. D.: Osservazioni ed aggiunte di G. D. Della Bona sopra alcuni passi dell’Istoria della Contea di Gorizia di Carlo Morelli di Schönfeld. Istoria della contea di Gorizia, IV (Carlo Morelli). Gorizia: Laguna, 2003 (1855–1856). Edelmayer, Friedrich: Pietro Strassoldo, cavalie- re della contea di Gorizia al servizio della Casa d‘Austria. Divus Maximilianus. Una contea per i goriziani, 1500–1619 (ur. Silvano Cavazza). Go- rizia: Edizioni della Laguna, 2001, str. 252–254. Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških tabo- rov. Ljubljana: Slovenska matica, 1975. Gestrin, Ferdo: Trgovina slovenskega zaledja s primor- skimi mesti od XIII. do konca XVI. stoletja. Ljublja- na: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1965. Golec, Boris: Meščanska naselja Vipavske in njihove posebnosti do konca fevdalne dobe. Kronika, 55, 2007, št. 2, str. 201–230. Golec, Boris: Nastanek in razvoj slovenskih meščan- skih naselij – naslednikov protiturškega tabora (prvi del). Zgodovinski časopis, 54, 2000, št. 3, str. 369–393. Höfler, Janez: Gradivo za historično topografijo predjo- žefinskih župnij na Slovenskem. Primorska: Oglej- ski patriarhat, Goriška nadškofija, Tržaška škofija. Nova Gorica: Goriški muzej, 2001. Kos, Milko: Kmet na Krasu pred pet sto leti. Raz- gledi. Mesečnik za umetnost in znanost, VII. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1952, str. 226–237. Kos, Milko: Iz arhiva grofa Attemsa v Podgori. Izve- stja muzejskega društva za Kranjsko, 12, 1902, št. 106. Kos, Milko: Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zv. 3, Urbarji Slovenskega Primorja, 2. del. Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti, 1954. Makuc, Neva: O banditizmu in nasilju ob habsbur- ško-beneški meji v Furlaniji in na Goriškem (17. stoletje). Upor, nasilje in preživetje. Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka (ur. Furio Bianco in Aleksander Panjek). Koper: Za- ložba Univerze na Primorskem, 2015. Marsich, Angelo: Spogli di notizie attinenti a Trie- ste, Gorizia e l’Istria, Documento anni 1508- 1510. Archeografo triestino, II, 1876-1877, št. IV, str. 318–332. Moisesso, Faustino: Historia della ultima guerra nel Friuli. Venezia: Ti. Baressi, 1623. Morelli, Carlo: Istoria della Contea di Gorizia, I–IV. Gorizia: Edizioni Laguna, 2003 (1855–1856). Nared, Andrej: Seznam »deželnih sovražnikov« iz okoli 1440 in podoba fajde iz prve roke. Zgodo- vinski časopis, 56, 2002, št. 3–4, str. 327–344. Panjek, Aleksander in Dragica Čeč: »Homo staturae altae, barbae nigrae, vestitus pelliceo«. Sum o kmečkem uporu na Krasu leta 1635. Upor, nasilje in preživetje. Slovenski in evropski primeri iz sre- dnjega in novega veka (ur. Furio Bianco in Ale- ksander Panjek). Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015. Panjek, Aleksander: Fevdalna renta in agrarno go- spodarstvo na Krasu na podlagi cenitev gospostev (1615–1637). Acta Histriae, 12, 2004, št. 2, str. 1–72. 493 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–4942015 Panjek, Aleksander: Kdo je tretja stranka v tej mačji godbi? Posredniki med vdovcem in fantovščino v Štivanu pri Devinu leta 1651. Acta Histriae, 22, 2014, št. 2, str. 379–390. Panjek, Aleksander: Krvavi poljub svobode. Upor na galeji Loredani in beg galjotov na Kras leta 1605. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015. Panjek, Aleksander: Kulturna krajina in okolje Krasa. O rabi naravnih virov v novem veku. Koper: Za- ložba Univerze na Primorskem, 2015. Panjek, Aleksander: Terra di confine. Agricolture e traffici tra le Alpi e l‘Adriatico: la contea di Gorizia nel Seicento. Gorizia: Edizioni Laguna, 2002. Panjek, Aleksander: Vzhodno od Benetk, slovenski ob- mejni prostor. Gospodarstvo, družba, prebivalstvo in naravni viri v zgodnjem novem veku. Koper: Uni- verzitetna založba Annales, 2015. Pavlin, Vojko: Gospostvo Renče in Hoferjevi renški urbarji 16. stoletja. Kronika, 51, 2003, št. 51, str. 229–248. Pichler, Rodolfo: Il Castello di Duino. Trento: Tip. Seiser, 1882. Ribarič, Vladimir: Potresi v Sloveniji. Ob stoti obletnici velikega ljubljanskega potresa. Ljubljana: Slovenska matica, 1994. Rith di Colenberg, Biagio: Commentari della guerra moderna passata nel Friuli e ne‘ confini dell‘Istria e di Dalmatia. Trieste: Tip. Turrini, 1629. Rutar, Simon: Poknežena grofija Goriška in Gradi- ščanska. Prirodoznanski, statistični in kulturni opis. Ljubljana: Matica Slovenska, 1892. Rutar, Simon: Poknežena grofija Goriška in Gradi- ščanska. Zgodovinski opis. Ljubljana: Matica Slo- venska, 1893. Scott, James C.: Domination and the Arts of Resis- tance. Hidden Transcripts. New Haven – London: Yale University Press, 1990. Šmitek, Zmago: Mitološko izročilo Slovencev. Svetinje preteklosti. Ljubljana: Študentska založba, 2004. Štih, Peter in Vasko Simoniti: Na stičišču svetov. Slo- venska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2009. Štih, Peter: Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem (Razprave Filozof- ske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Fi- lozofske fakultete, 1994. Štih, Peter: Srednjeveške goriške študije. Prispevki za zgodovino Gorice, Goriške in goriških grofov. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2002. Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre des Herzogtums Crain. Laibach, 1689. Volpi Lisjak, Bruno: Tržaško morje: kraška obala, me- sto in vasi. Prezrti del zgodovine Slovencev. Koper: Libris, 2010. Zadel, Nives: »Ano črešnjo jo je ubil«! Ženske kot žrtve in storilke kaznivih dejanj na Krasu v 17. stoletju. Upor, nasilje in preživetje. Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka (ur. Furio Bianco in Aleksander Panjek). Koper: Za- ložba Univerze na Primorskem, 2015. SPLETNI VIRI Barbano, Maria Serafina, Bellettati, Daniela, Slejko, Dario: Sources for the study of the Eastern Alps earthquakes in the turn of the 17th century. Al- bini, P., Moroni, A. (ur.), Materials of CEC Project Review of Historical Seismicity in Europe. CNR, Milano, 1994. http://emidius.mi.ingv.it/RHISE/ ii_8bar/ii_8bar.html Dizionario Biografico degli Italiani: Alasia, Gregorio. Treccani, vol. 1, 1960. http://www.treccani.it/en- ciclopedia/gregorio-alasia_(Dizionario_Biogra- fico)/ (5. julij 2015). Furlan, Metka: Alasia da Sommaripa, Gregorio, fra (1578–1626). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstveno- raziskovalni center SAZU, 2013. http://www. slovenska-biografija.si/oseba/sbi126480/#novi- -slovenski-biografski-leksikon (30. junij 2015). Jevnikar, Martin: Alasia da Sommaripa, Gre- gorio, fra (1578–1626). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi126480/#primorski-slovenski-biografski-le- ksikon (30. junij 2015). Kidrič, Francè: Alasia da Sommaripa, Grego- rio, fra (1578–1626). Slovenska biografija. Slo- venska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi126480/#slovenski-biografski-leksikon (30. junij 2015). R I A S S U N T O Il centro storico di Duino in età moderna: un disegno incantato d‘archivio Il contributo trae spunto da un disegno inedito raffigurante il borgo di Duino che, se da una parte fin da un primo sguardo si propone come una fonte inte- ressante per la storia locale e più in generale per quel- la degli insediamenti fortificati del Carso, dall’altra purtroppo non è datato né è direttamente correlato ad alcun documento scritto da cui desumerne la da- tazione e l’origine. Un aspetto particolarmente inte- ressante del disegno, che consiste in uno schizzo del- la pianta del borgo con indicati i nomi dei proprietari e/o abitanti di ciascuna casa e gli altri elementi urba- nistici presenti (la chiesa, la torre, il convento ecc.), è 494 aleksander panjek: staro jedro devina v ZGodnjeM noveM veku: Začarana risBa iZ arhiva, 475–494 2015 costituito dal fatto che presso alcuni edifici è indicato che sono »caduti«, diroccati. Dopo una presentazione introduttiva del ruolo svolto da Duino e da S. Gio- vanni nella prima età moderna (sede della signoria e capitanato, luogo sul confine austro-veneto, sede del tribunale composto dai decani delle comunità rurali – »županska pravda«, luogo della fiera di S. Giovanni, elementi della tradizione popolare slovena), l’artico- lo ripercorre il processo della ricerca svolta al fine di datare e interpretare la fonte. Nella prima parte sono ripercorsi i momenti salienti che avrebbero potuto dare origine alla raffigurazione, quali guerre, terre- moti, passaggi di proprietà della signoria e interven- ti edilizi. Nella seconda parte è invece ricostruita la composizione nominativa della popolazione di Dui- no tra la seconda metà del Cinquecento e la fine del Seicento, al fine di individuare corrispondenze con i nominativi riportati sul disegno. In questo modo, sulla base delle informazioni raccolte da una notevo- le quantità di documenti molto diversi e frammen- tari (fonti contabili, carteggi amministrativi, verbali processuali e altro), il contributo fornisce una visione inedita della storia urbanistica della località insieme a diversi aspetti della storia sociale e giuridica. Pur dovendosi confrontare con una documentazione la- cunosa e incontrando ripetutamente documenti ri- levanti ma non datati, al punto da far pensare che il disegno sia in qualche modo »incantato«, i riscontri individuati hanno consentito di ipotizzare una data- zione del disegno risalente ai primi anni ’90 del Sei- cento e un’origine delle case »cadute« nel terremoto del 1690. In conclusione, si propone l’opportunità di interpretare la struttura urbanistica del borgo fortifi- cato di Duino, confrontandolo con altri insediamenti comparabili presenti in Carso, nel Litorale sloveno e anche nel vicino Friuli (centa).