Leto 7 — Štev. 3 Liboje, maj — junij 1963 GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE -C ELJE 1 i I 1 1 1| | E I E I I m I s $ p I p Us i m šs OB DNEVU VSTAJE Dvaindvajset let je preteklo od dni, ko je partija popeljala jugoslovanske narode o boj, ki je imel samo dve alternativi: Izgubiti vse alj vse dobiti! V juriših na bunkerje, skozi obroče sovražnih oklopnikov, ob preziranju smrti, d spopadu z zaostalostjo, so jugoslovanski narodi postavili temelje novi družbi. Nikoli ne bo zbledel spomin na junake, ki so dvignili zastavo upora in revolucije v dneh, ko je Evropa klečala poražena pred fašizmom. Pred 22. leti se je slovensko ljudstvo 22. julija dvignilo h uporu proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem. Fašistične tolpe so med prvimi državami Evrope napadle naše ozemlje vendar niso mogle zlomiti svobodnega duha naših ljudi. Kapitulirali so državni in vojaški vrhovi stare Jugoslavije, razbita je bila njihova armada, a država razkosana na več okupatorskih področij. To je bil čas, ko so bile sile osi na vrhuncu svojih moči in ko se je zdelo, da Hitlerjevi novi načrti niso ne-ostvarljivi. Njegove enote so naglo prodirale o globino sovjetske države, a v državah zasužnjene Evrope je vladala negotovost. V takih razmerah se je slovensko ljudstvo dvignilo k uporu. Temeljna postavka v uspeh je bila vera v neizčrpno moč ljudstva in v njegovo pripravljenost, da se v čedalje večjem obsegu angažira v oboroženi borbi za dokončne zmage. Z dnevom zmage nad fašizmom, nad izdajalci in izkoriščevalsko razredno družbo pa je bil dokončan šele prvi del naše revolucije. Pred borci, ki so jurišali skozi sedem težkih ofenziv so bile nove, nič manj težke naloge. Izgradnja nove države, nove družbene ureditve, predvsem pa čvrstih ekonomskih temeljev, vse to je terjalo novih naporov od delovnih ljudi naše domovine. V težkih obdobjih obnove so bili nosilci revolucije spet jedro na katerega se je naslanjalo naše vodstvo, naša zveza komunistov in tovariš Tito. Spominski dnevi so obračun za nazaj, namenjeni pa so tudi za pogled naprej. V soočenju s problemi našega notranjega razvoja, prilagojenimi mednarodnemu položaju, z moralno silo tradicije osvobodilnega boja, z zavestjo ogromnih zmag in velikega uspeha pri našem družbenem razvoju, bomo praznovali praznik vstaje. 1 šifri I IS Is 1 gs e ag li E 8t gl S II iSS m m 1 m i p p p m $ p p p p * Prodaja v I. polovici leta 1963 Realizacija prodaje gotovih izdelkov je bila v I. polletju manj po-voljnejša, kot v istem obdobju preteklega leta. Postavljen plan je v petih mesecih bil dosežen s 108%. V šestem mesecu, je prodaja znatno nižja, kar pa je normalno, glede na poletni čas, s a j je vsako leto v tem obdobju mrtva sezona. Upad naročil ni tolikšen, -kot junija preteklega 'leta, ko -srno prodali .sa,m,o za 12 -milijonov blaga. Povedati je, da je v maju in juniju povpraševanje po -krožnikih občutno zmanjšano. P-odjetje »Boris Kidrič« Titov Veles je namreč napolnilo področje Srbije in Makedonije s krožniki slabših vrst čez -trgovsko mrežo »Odpada«. Ta izpada in pa vpliv mrtve sezone smo mi uspeli rešiti z izdelavo turističnih spominkov. Res je to bilo delo, ki zahteva več prizadevnosti in truda posameznih oddelkov ali colo posameznih ljudi v podjetju, vendar ni bilo zastonj, saj -realizacija ca. 45,000.000 din, ki smo jo dosegli s to prodajo, že nekaj pomeni. Poleg finančnega uspeha je upoštevati še afirmacijo podjetja na tem področju. Dobro izdelam turistični -spominek nas lahko uspešno predstavi tudi izven meja naše domovine. Sedaj je velik -del naročil realiziran in je pričakovati le še tli in tam kakšno za posamezna mesta. Glede na kratek čas, v katerem je bilo to -izdelano, smo lahko zadovoljni, kljub nekaterim neuspelim motivom ali drugim napakam, ki so bile. Letošnje izkušnje bodo prav gotovo -prispevale -k še boljšim rezultatom v naslednjih letih. Realizacija izvoza je glede na postavljen plan n-ekaj slabša. Po planu bi morali v petih unesec-ih izvoziti za $ 15.625 blaga. Realizirali srno $ 11.500. V mesecu juliju borno o Spremili pošiljke: za Be-i-ruth, Trinidad, Jamaico, Nemčijo in Belgijo. S temi pošiljkami bo realizacija plana blizu planiranega nivoja. (Nadaljevanje na 2. strani) TITO ponovno predsednik republike Pirvo zasedanje novoizvoljene zvezne skupščine v Beogradu je bilo nadvse svečano. Prvi dan so se konstruirali skupščinski zbori. V nedeljo pa je bil na slovesen način ponovno izvoljen za predsednika republike tovariš Josip Broz — Tito, ki je ob izvolitvi imel izredno pomemben govor, kateremu je prisluhnila vsa svetovna javnost, zlasti pa delovni ljudje naše socialistične domovine. Predsednik Tito je med drugim dejal, da mora v delu novoizvoljene skupščine prevladovati duh nove ustave. Načel nove ustave pa se bodo morale dosledno pridržavati vse skupščine na vseh nivojih, do komun, kajti le tako bomo zadostili našim skupnim interesom in se izognili negativnim pojavom, ki običajno spremljajo naš buren družbeni razvoj. Po določbi nove ustave jp bil na zasedanju izvoljen tudi podpredsednik republike, in sicer tovariš Aleksander Ra n kovic. Skupščina je za svojega predsednika izvolila .tvorca nove ustave Edvarda Kardelja. Med predsedniki posameznih zborov je tudi tovarišica Olga Vrabič, ki je bila izvoljena v vzhodnem delu našega okraja, in sicer je predsednica socialn-o-zdr.avstvcnega zbora. Za predsednika Izvršnega sveta SFRJ je bil izvoljen Rotar Stambolič. V novem izvršnem svetni sta dva v našem okraju izvoljena in sicer Sergej Kraigher, ki je podpredsednik, in tovariš dr. Jože Brilej kot član. Kot smo lahko slišali po radiu in videli v telev.iji, je skupščinska palača (n.a sliki) postala premajhna za mnogo številnejši naj višji forum Socialistične federativne republike Jugoslavije. Svečanosti ob prvem zasedanju zvezne skupščine je z veliko pozornostjo in navdušenjem spremljala vsa naša domovina, prav tako delovni ljudje našega okraja. IZ ŽALCA Spremembe Spričo tega, da nekateri člani občinskih vodstev odhajajo na nova delovna mesta, je v žalski občini prišlo do nekaterih bistvenih kadrovskih sprememb. Tovariš BOŽO LUKMAN, dosedanji sekretar občinskega komiteja ZKS odhaja na novo odgovornejšo dolžnost v Celje, na mestu sekretarja pa ga bo zamenjal tovariš IVO DEBELAK, predsednik občinskega odbora SZDL. Dosedanjo funkcijo predsed- v vodstvih ni k a občinskega odbora SZDL pa bo opravljal tovariš JOŽE CERJAK, dosedanji sodnik okrajnega sodišča v Žalcu. Zaradi odhoda dosedanjega podpredsednika občinske skupščine tov. VLADA PLASKANA na novo dolžnost pri Gospodarski nika občinske skupščine v Žalcu zbornici v Celju so za podpredsed-imenovali tovariša KARLA VITAN-CA, dosedanjega računovodjo v tovarni keramičnih izdelkov v Libojah. OBVESTILO O RAZSTAVI Možnosti razširitve lin izboljšanje aso-rtimana keramičnih izdelkov še daleč niso izčrpane. Trg zahteva vedno novih in novih oblik. Da bi dali vzpodbudo za sodelovanje slehernemu članu kolektiva, je DS določil, da bi naj bila vsako leto v podjetju razstava, na kateri naj bi bili izbrani izdelki odkupljeni, najboljši pa tudi nagrajeni. Na osnovi sklepa 7, 12. zasedanja DS obveščamo celoten kolektiv, da bo v dneh med 19. in 24. avgustom 1963 I. interna razstava novih izdelkov v podjetju. Izdelki bodo razstavljeni v sejni sobi podjetja. Ogledali isi jih bodo lahko vsi člani kolektiva in povabljeni gosti. Ocenjeni bodo s posebno anketo obiskovalcev in po strokovni komisiji, ki bo za to posebej določena. Strokovna komisija bo ocenjevala po naslednjih osnovnih določilih: 1. da so praktični 2. da so estetski in dekorativni 3. možnost industrijske izdelave Odkup izbranih izdelkov: Izdelki, ki bodo odgovarjali določenemu kriteriju, bodo odkupljeni. Komisija je predlagala DS popravek cene za odkup, in sicer od prvotno določene 1.000 do 3.000 na 2.000 do 13.000 din po komadu. Višino za posamezen eksponat bo določila komisija. Vsak razstavijalec je dolžan izleženi eksponat prodati podjetju, po ceni, ki jo b-o določila strokovna kom sli ja. Nagrade: 5 najboljših eksponatov bo nagrajenih. Nagrade so razpisane v naslednji višini: 1. 25.000 din 2. 20.000 din 3. 15.000 din 4. 10.000 din 5. 5.000 din (Nadaljevanje na 3. strani) PRODAJA V PRVI POLOVICI LETA 1963 (-Nadaljevanje s 1. strani) V primerjavi z lanskim letom borno v šestih -mesecih letos dosegli približno tolikšno vrednost izvoza, kot lani celo leto. Toda to je daleč premalo, glede na ito, da imamo pred Jugobanko obvezo za peč, ki smo jo lan-i uvozili. Ustvariti moramo -devizni preliv za katerega smo se obvezali, zato se bo moral celoten -kolektiv zavzeti, kar se najbolj -da. Občinski odborniki poročajo Mandatna doba Občinskega ljudskega odbora Žalec, katera je trajala od 1958 do 1965 je bila pred kratkim zaključena. V zgodovini razvoja naše družbe bo to obdobje zapisano pot plodno obdobje graditve in izpopolnjevanje komunalnega sistema. Zato ni odveč, da to obdobje tudi mi v našem listu dokumentiramo z glavnimi podatki o delu ljudskega odbora, posameznih služb in končno celotne družbene dejavnosti v naši občini. V času pretekle •mandatne dobe je ljudski odbor imel skupino 60 sej in zbor proizvajalcev 71 sej. Sprejetih je bilo 234 pravnih predpisov, 21 priporočil z področja gospodarstva in 121 raznih poročil. Ljudski odbor, sveti, upravni odbori in zbori volivcev pa SO' v tem obdobju sprejeli skupaj 15.172 raznih sklepov. Ti podatki dokazujejo izredno pestrost dela ljudskega odbora in njegovih organov. Ta pa je nastala kot posledica prenašanja vedno večjih pristojnosti na komune. Prenos pristojnosti in nalog na komuno je zahteval, kar je razumljivo tudi prilagajanje organizacije ljudskega odbora. Poglejmo na kratko dejavnost in problematiko ljudskega odbora in njegovih organov po nekaterih .področjih. V področje industrije je leta 1958 spadalo 10 industrijskih podjetij; in sicer: 4 tekstilne stroke, 2 lesne stroke, 1 keramične stroke, 1 industrije gradbenega materiala, 1 rudarstva, 1 kovinske industrije. Organizacijske spremembe OBVESTILO O RAZSTAVI (Nadaljevanje z 2. strani) Pravico do udeležbe na razstavi imajo vsi člani kolektiva ne glede na poklic ali delovno mesto. Pravila so za vse razstavljalce enaka. Eksponati zunanjih sodelavcev bodo ocenjeni ločeno. Kdor želi sodelovati, naj torej takoj pristopi k izdelavi predmeta. V poštev pridejo vse vrste keramičnih izdelkov (figure, vaze, servisi litd.). Dostava eksponatov: Vsak eksponat opremite s šifro, Enaka šifra mora biti napisana na kuverti, ki spremlja eksponat. V kuverti mora biti točen naslov lastnika izdelka. Kuverta mora biti zaprta in zapečatena. Rok za dostavo je 15. 8. 1963. Po tem roku dostavljeni eksponati ne bodo upoštevani. Vsa ostala navodila v zvezi s predajo eksponatov dobite pri predsedniku komisije tov. Gothe. Predsednik komisije Gothe Mariča so bile tri, in sicer: Lesno industrijsko podjetje Šempeter se je v letu 1960 priključilo ik Tovarni pohištva Polzela, januarja 1962 je prešlo v likvidacijo Tekstilno podjetje v Šempetru, Kovinsko podjetje Žalec se vodi od leta 1961 dalje pod obrtjo. V zadnjem času pa se je tovarna opeke Ložnica priključila li Keramični industriji Liboje in Montana iz Šentjurja k Rudniku rjavega ,premoga Zabuko-vifca. Vse skozi je industrijsko po n/o go spremljalo pomanjkanje visokih strokovnih kadrov. Večina industrijskih podjetij je smatrala za nujno, z ozirom na nove pogoje na domačem in tujem tržišču postopoma rekonstruirati zastarel način proizvodnje. Tako so v letih od 1957 do 1959 /izdelale rekonstrukcijske programe »Juteks« Žalec, Tekstilna tovarna Prebold, Tovarna nogavic Polzela in Keramična industrija Liboje. Sredstva vložena v rekonstrukcije so v zadnjih treh letih znašala preko' 3 milijarde di narjev, črpale pa so se iz zveznih, republiških, lastnih pa tudi občinskih virov. Tovarna »Juteks« Žalec je končala svojo obnovo tovarne jeseni leta 1961, Tekstilna tovarna Prebold leta 1962, Tovarna nogavic v Polzeli iin Keramična industrija Liboje pa rekonstrukcijo še izvajata. Proizvodni proces v industriji gradbenega materiala je vsa leta postopoma napredoval, vendar kakšnih bistvenih skokov že zaradi specifičnosti te panoge ni bilo zabeležiti. Pri rudniku rjavega premoga v Zabukovici iz leta v leto evidentiramo vedno težje pogoje, tako da je že dokončno potrjena postopna likvidacija odkopa premoga, saj je fizični obseg odkopnega premoga v letu 1958 znašal 156.000 to,n premoga, v letu 1962 pa le 118.000 ton premoga. Poglejmo konkretne podatke o razvoju industrije naše občine v zadnjih petih letih: Družbeni bruto produkt Narodni dohodek 1958 1962 indeks 1958 1962 indeks Rudnik Zabukovca 763.600 648.400 84,9 555.578 386.400 108,4 Keramična Liboje 262.836 526.630 200,3 131.769 298,200 225,7 Kovin. podj. Žalec 93.300 — '•■;, — 39.979 — — Opekarna Žalec 62.336 95.500 153,2 38.188 50.150 131,3 Tov. pohišt. Polzela 102.000 547.686 536,9 . 21.634 272.514 1.263,3 Lesno pod. Šempeter 65.000 — — 45.500 — — Lesna idustrija 167.000 547.686 327,9 67.134 272.514 406,9 Juteks Žalec 860.125 857.550 99,6 382.963 350.800 91,8 TT Šempeter 498.402 — — 269.943 — — TT Prebold 3,206.831 3,029.300 94,4 1,809.832 1,174.250 64,8 Tov. nog. Polzela 1,000.000 1,800.000 180,0 447.000 809.250 180,9 Tekstilna indust. 5,565.558 5,686.850 102,1 2,909.738 2,334.300 80,2 VSEGA: 6,914.430 7,505.066 108.1 3,542.586 3,341.546 94.3 Neupoštevajoč izpad dveh podjetij pa bi bili indeksi večji, in sicer 115,7 102,8 Na področju izvoza od industrijskih podjetij uspešno sodelujejo Tovarna nogavic v Polzeli, Tekstilna tovarna Prebold, Juteks Žalec, Keramična industrija Liboje in »Garant« Polzela. Pri pospeševanju kmetijske proizvodnje se je delo ljudskega odbora odražalo preko družbene kontrole nad uporabo obdelovalne zemlje in zagotavljanjem pogojev za nadaljnjo socialistično preobrazbo kmetijstva, širjenjem in razvijanjem družbene proizvodnje in družbene lastnine, ki je v interesu skupnosti in kmetijskih proizvajalcev. Ob tem prizadevanju za tehnično in socialistično preobrazbo vasi je bil petletni plan kmetijske proizvodnje za obdobje od 1957 dlo 1961 realiziran že v letu 1960 in celo presežen v nekaterih panogah kmetijstva tudi do 10%. Kooperacija v proizvodnji, to je sodelovanje v proizvodnji med kmetom in zadrugo, ki je bila zastavljena v letu 1958 je omogočila v obdobju zadnjih štirih letih skokovit napredek, zlasti v razvijanju družbene proizvodnje. Leta 1958 je 'družbeni sektor upravljal -s 915 ha obdelovalne zemlje, medtem ko je kmetijska zadruga sodelovala v proizvodnji hmelja na površini 1600 ha, pri proizvodnji pšenice na površini (Nadaljevanje na 4. strani) OBČINSKI ODBORNIKI POROČAJO (Nadaljevanje s 3. strani) 169 ha in proizvodnji krme na travnikih na področju 795 ha. Leta 1960 je družbeni sektor upravljal1 z 1042 ha obdelovalne zemlje, kmetijska zadruga pa je bila v kooperaciji v proizvodnji za 7.253 ha obdelovalne zemlje. Širjenje in razvijanje družbene proizvodnje poteka ob stalnem porastu proizvodnje, kar pričajo podatki o ha pridelku tekom zadnjih let. Tako so znašali pridelki pšenice do leta 1958 okrog 2.000 kg na ha, medtem ko zadnja leta presegajo čez 3.000 kg na ha. Pridelek hmelja je standardno mejo 1.000 kg presegel že prva leta ,po vojni iin je v letu 1959 Zinašal 1.500 kg na ha, naslednje leto pa celo 1.700 kg na ha. Standardna količina sena 3.000 kg na ha pred letom 1957 je vse od tega leta dalje znašala 4.000 kg na ha, v letu 1960 pa celo 4.700 kg na iha. Uspeh v živinorejski proizvodnji se odraža v povečanju osnovne črede, prav itaho pa tudi v proizvodnji za trg. V govedoreji se je od leta 1958 povečalo število plemeni,c io,d 5.779 ,na 7.456 v letu 1962. Proizvodnja mesa za trg je bila od leta 1959 v stalnem porastu. Družbeni sektor je v letu 1962 kril 54% tržne proizvodnje mleka. Za večjo proizvodnjo sadja in nadomestitev (drobne kmečke proizvodnje, ki je v stagniranju je obsežne obnove začel družbeni sektor. Obrat Mirosan je z letno proizvodnjo 40.000 drevesc, ki bo pa letošnje leto podvojena, omogočil obnovo sadovnjakov na n a som območju in celo na območjih izven našega okraja. Samo ta obrat je plantažo s 5.000 sadnimi drevesi in 18.000 grmi ribeza povečal preteklo leto za 14.000 dreves, 'tako da ,bo z letošnjim povečanjem plantaže^ na tem obratu ob koncu leta že 25.000 sadnih dreves ,in 18.000 grmov črnega ribeza. Prav tako uspešno rešuje družbeni sektor zmanjšanje površin hmelja v zasebnem sektorju. Družbeni sektor ho v letošnjem letu povečal svoja hmeljišča za 141 ha, v naslednjem letu pa celo za 200 ha. Pomanjkanje strokovnega kadra, ki ,se je v kmetijskih organizacijah občutilo že v letu 1958 je bilo zadovoljivo rešeno že v letu 1961. Širjenje in razvijanje družbene kmetijske proizvodnje z investicijami, ki so zadnja teta znašale letno preko pol milijarde dinarjev, za leto 1963 je celo predvidenih 1.022.656.000 din- omogočajo stalno povečanje kmetijske proizvodnje ob nadaljnji socialistični preobrazbi. Gozdarska dejavnost je tekom obdobja 1958 do 1962 doživl jala bistvene spremembe, tako v organizacij- skemu smislu, kot v proizvodnem načinu. Letne sečnje v gozdovih naše občine predstavljajo surovinsko zaledje za žagarsko in kemično industrijo, rudnike itd. Povprečni letni posek je znašal 45.000 kubikov lesa iglavcev d,n listavcev. Leta 1962 je znašal 49.200 kubičnih metrov. Vzrok povečanja sečenj so družbeno gopodarske potrebe za domače iin tuje tržišče. Navedene sečnje ■so -na drugi strani zahtevale nivo strokovnosti v primarni in sekundarni gozdni proizvodnji. Povprečno se je vsako leto pogozdilo 8 ha površin. Nega gozdov je bila izvršena ,na 125 ha, melioracije na 9 ha itd. Trgovsko dejavnost na drobno je v letu 1958 opravljalo 47 prodajaln. Ta dejavnost 'trgovine se je vršila preko 5 trgovskih podjetij ,i,n dveh pavšalnih trgovin. V zadružnem sektorju je poslovalo 22 prodajaln. V istem letu pa so kmetijske zadruge pričele opuščati splošno trgovsko dejavnost na drobno, ker je ta dejavnost postopoma prešla v sklop trgovskih podjetij. Opremljenost trgovin v leitu 1958 je bila še zelo slaba. Edino trgovsko podjetje Savinjski magazin Žalec, je že v letu 1958 pričelo z manjšimi adaptacijami nekaterih svojih prodajaln. Z združevanjem trgovskih enot v večja podjetja, so se akumulirala tudi večja sredstva, tako d,a je bilo omogočeno načrtneje obnavljanje. V teku so priprave za ustanovitev novih specializiranih trgovin, od tega tri v Preboldu, ena v Polzeli ter samopostrežna trgovina v Žalcu. Promet v trgovini se je od leta 1958 stalno večal, tako da znaša indeks ob koncu leta 1962 171% za celotno trgovinsko dejavnost, vkjučno »HMEZAD« Žalec. V skladno z razvojem turizma, se je organizacijsko razvijala in spreminjala tudi mreža gostinstva. V letu 1958 je samostojno poslovalo 12 gostišč družbenega sektorja ,i.n 50 zasebnih gostiln. V preteklih letih se je družbeno gostinstvo utrdilo 'in povezalo v štiri gostinska podjetja. Medtem, ko je bilo opuščeno nekaj nerentabilnih in slabo opremljenih gostišč so bila ustanovljena nova (gostišča, ki po svoji urejenosti in lokaciji bolj ustrezajo. Število zasebnih gostiln se je do leta 1962 zmanjšalo na 38. Promet v družbenih gostiščih hitro narašča, kljub temu, da se število enot bistveno ni spremenilo. Močno se je izmenjala tudi struktura prodanih gostinskih uslug, in sicer v korist večje potrošnje brezalkoholnih pijač in hrane. Obrt predstavlja v občini sorazmerno razvito gospodarsko panogo ter se socialistični sektor obrti jača iz leta v leto. Za zasebni sektor pa je značilno, da je v zadnjih letih občutno padla, saj je število obrtnikov od 220 v letu 1958 upadlo na 125 v letu 1963, Vzroki sorazmerno močnega padanja obrti so v tem, da privatni obrtniki odjavljajo clbr- O produktivnosti V zadnjem času veliko pišejo in govorijo o produktivnosti. Če j,e kdo med nami, ki mu ni poznan pomen besede .produktivnost, naj prečita tale kratek sestavek in morda bo z večjim zanimanjem spremljal dnevni tisk, obenem pa težnje svojega podjetja. Ločiti je treba besedi produkcija iin produktivnost. Preprosto povedano je produkcija izdelovanje - proizvodnja, produktivnost pa storilnost - zmožnost. To ,se pravi, da mi kot člani podjetja - tovarne, proizvajamo, imamo tako in tako produkcijo, važno pa je tudi, koliko s,o ta sredstva izkoriščena, skratka, kakšna je produktivnost. Produktivnost je razmerje med količino proizvodov in količino kateregakoli čini tel j a, ki je sodeloval v proizvodnji. Najpogosteje uporabljamo kot faktor dela delavca. V tem primeru je definicija za produktivnost: prodnik ti vn o,s t količina produktov dela = vložena količina dela. Čim manj dela je torej vloženega za isto količino produktov teni večja je produktivnost. To je mogoče doseči samo z boljšo kvalifikacijo, z znanjem, veščino, izkustvom delavca, oziroma z delom, ki pri enaki porabi energije in z enakim trudom daje večje rezultate v enakem času. Sedaj tudi vemo, zakaj je potreben center za izobraževanje, zakaj se naši vodilni ljudje trudijo, da bi vzgojili čimveč strokovno usposobljenih delavcev. Na drugi strani pa je injihova skrb posvečena modernizaciji strojnega parka, boljšemu izkoriščanju razpoložljivih sredstev, zboljšanju delovnih pogojev in smotrnejši organizaciji dela. Z vseim tem pa seveda pozitivno vplivamo na produktivnost, kar je naš edini cilj. Pri povečanju produktivnosti igrajo veliko vlogo stroji kot osnovna sredstva. Sposobnost osnovnega sredstva za izvršitev njim namenjenih nalog, se imenuje kapa- (Nadaljevanje na 5. strani) OBČINSKI ODBORNIKI POROČAJO dri h. Pomanjkanje zdravstvenega kadra je OhLO Žalec začel reševati precej zgodaj, in sicer s štipendiranjem in pa s preskrbo stanovanj za zdravstvene delavce. Občinski ljudski odbor je štipendiral predvsem kadre, katerih je najbolj primanjkovalo; zdravnike, zo-. bozdravnike in srednje medicinski kader. Stanje zdravnikov je v občini sedaj zadovoljivo in odgovarja normalnemu povprečju prebivalcev na zdravnika. Še vedno pa je zelo kritično stanje v zobozdravstvu, posebno še, ker sta v tem času (umrla dva zobozdravstvena delavca. S štipendiranjem zoibo-zd r a vsi ven ega kadra je uspelo, da bomo imeli v teku dveh let tudi ta problem v celoti rešen in dovolj zobozdravnikov. Določeni uspehi so doseženi pri adaptaciji zdravstvenih objektov in izpopolnjevanju zdravniške opreme. Večji novi zdravstveni objekt je zdravstveni dom v Polzeli. Spričo dejstva, da dela Občinski zdravstveni center v Žalcu v nemogočih pogojih se je Občinski ljudski odbor Žalec odločil, da se z letošnjim 'letom začne z gradnjo (Občinskega zdravstvenega doma v Žalcu, za kar je določil v proračunu sredstva v višini 15 milijonov dinarjev, gospodarske organizacije pa so do sedaj prispevale 10 milijonov dinarjev. Za izgradnjo tega objekta, katerega predračunska vrednost znaša 150 milijonov din bo treba mnogo naporov vseh zainteresiranih v komuni. V letu 1958 smo .imeli na območju občine 21 osnovnih šol, 3 varst- veno vzgojne ustanove, vajensko šolo, kmetijsko in hmeljarsko šolo in nižjo glasbeno šolo. Ob prehodu šolstva na samoupravljanje in sicer z izidom splošnega zakona o šolstvu ;in o financiranju šolstva je Občinski ljudski odbor Žalec skupno s temi zavodi in družbeno političnimi organizacijami pristopil k reorganizaciji šolske mreže, tako da so se nerazvite šole priključile kot podružnice razvitim popolnim osemletkam. Ta akt je bil storjen v cilju uveljavitve samoupravljanja y šolstvu kot delovnih kolektivih iin v cilju boljšega in kvalitetnejšega izobraževanja učencev, predvsem od petega razreda datlje v razvitih osemletkah. V šolskem letu 1961/62 je prišlo 'tudi do reorganizacije v strokovnem šolstvu, posebno pa še po izidu resolucije o strokovnem šolstvu. V adaptacije ju 'ppreuio šol SO' bila vložena precejšnja sredstva. Zgrajena je bila inova šola v Libojah, katera je stala skupaj z opremo preko 50 milijonov dinarjev. Številčno stanje prosvetnega kadra se je izboljšalo, tako da so ibila delovna mesta zasedena, vendar pa ne ,s kadrom z odgovarjajočo izobrazbo. Predvsem manjka kadra z višjo izobrazbo za poučevanje v zadnjih štirih razredih osnovnih šol. Precejšnji uspehi so bili doseženi ,na področju prosvete, telesne vzgoje, socialnem varstvu in še nekaterih drugih družbenih službah. Novemu ljudskemu odboru želimo v njegovi mandatni dobi uspešno delo v korist vseh občanov. ti, zaradi starosti, bolezni in zaposlitve v družbenem sektorju. Socialistična obrt ni zadostila vsem potrebam kljub temu, da se je iz leta v leto jahala. Za večji razmak socialistične obrti pa so bile objektivne ovire kot pomanjkanje prostorov, pomanjkanje strokovnih kadrov in pomanjkanje sredstev za investicijska vlaganja v obrt. Na področju komunalne in gradbene dejavnosti beležimo lepe uspehe. Urejen je bil takozvan savinjski vodovod in še vrsta drugih manjših vodovodov, elektrifikacija podeželja, urejena javna razsvetljava v vseh večjih naseljih. Precejšnja sredstva so bila vložena v urejanje kanalizacije, vzdrževanje cest, melioracije in razna dlruga komunalna dela. Stanovanjska izgradnja je bila v obdobju 1958 do 1963 dokaj intenzivna. V tem času je bilo zgrajenih naslednje število stanovanj: leta 1958 16 stanovanj v Žalcu in Preboldu; leta 1959 59 stanovanj v Žalcu, Preboldu, Polzeli in Petrovčah; leta 1960 15 stanovanj v Preboldu in Polzeli; leta 1961 28 stanovanj v Žalcu, Šempetru, Braslovčah; leta 1962 81 stanovanj v Žalcu 32, Preboldu 15, Libojah 22 .in Šempetru 12. Kakor je razvidno iz gornjega se je število novozgrajenih stanovanj občutno povečal o., vendar pa še ne zadošča vsem potrebam po stanovanji h. kar velja predvsem za industrijska središča. Na področju zdravstvene službe beležimo napredek predvsem v ka- citeta ali zmogljivost osnovnega sredstva. Pri tej ločimo: 1. Maksimalno, na j večjo, instalirano ali teoretično kapaciteto - to je tisto mejo zmogljivosti, ki jo sredstvo ne more prekoračiti; 2. Minimalno, najmanjšo kapaci-ceto - minimalno kolti cino produktov za katero je sredstvo namenjeno, pri kateri se uporaba proizvajalnega sredstva še izplača; 3. Optimalno kapaciteto - tisto mero sposobnosti osnovnega sredstva, ki tehnično odgovarja najbolj ugodni stopnji delovanja. Ekonomsko gledano je na tej stopnji razlika med izdatki in dohodki naj večja; 4. Delovna ali realna kapaciteta -sposobnost, ki se z ozirom na obstoječe polgojc lahko dejansko izkoristi. Najbolj pogosto govor,imo o delovni ali realni kapaciteti in se premalo zavedamo pomena optimalne kapacitete. Kar ustavimo se ob 50% izkoriščeni peči v nadglazumi slikami in kaj šele če opazujemo in primerjamo mesečno izkoriščanje ur. Vsi dobro verno, da kljub zastarelemu strojnemu parku lahko več ustvarimo iin samo v tem primeru borno lahko govorili o povečani produktivnosti. Seveda pa bo treba črtati, iz naše evidence vse neumestne zastoje. Z eventuelniimi nevšečnostmi glede materiala, organizacije dela itd. se bo treba kar najhitreje spoprijeti; da bomo konec leta z veseljem ugotavljali dvig produktivnosti tudi v našem podjetju. Kako zoprno je iskati opravičila in vzroke za nevestno opravljeno delo, ve vsak posameznik. Ker pa smo vsi člani enega kolektiva in imamo skupne naloge, smo vsi-vsak na svojem delovnem mestu - dolžni, da opravimo svoje delo čim popolneje. Le tako bomo dosegli naloge, ki stoje pred naftni in le tako bo vsak izmed nas deležen uspeha celega kolektiva. ur. ODŠEL JE V ZASLUŽEN POKOJ Malo je ljudi, ki tako zdravi in čili dočakajo upokojitev kot jo je naš tovariš POT MIHAEL! ' (Na to človek pomisli zlasti tedaj, če pozna njegovo življenje. Luč sveta je naš Mihael zagledal leta 7. 9. 1903 v Dobrni kolt sin kmečkih staršev, tako, da je že takoj v rani mladosti začutil trdo življenje kmečkega stanu. Kot s a, m pravi, je že.ts petimi leti moral začeti opravljati razna dela. Vstajati je moral že v otroški dobi zelo zgodaj. Božji e j,še razmere so ga še nedoraslega pognale v svet, kjer se je moral sam prebijati skozi (težko življenje takratnega režima, tako, da je zelo mlad spoznal vse bridkosti takratne dobe. V tovarno je prišel 1954. lota. Od takrat pa do danes- je bil vzor dobrega delavca. 'Sedaj, ko odhaja od nas, vemo, da ne zapušča z lahkim srcem okolja, v katerem je preživel toliko tlet in prav zaradi tega, ga bomo vsi v podjetju še dolgo pomnili. ur. Alkoholiki - Dostikrat ,se vprašamo, zakaj naj bi sc neko podjetje trudilo pomagati alkolioliičarjem. Lep odgovor najdemo v podatkih iz podjetij v Ameriki: industrijo stanejo alkoholi carji okrog milijardo in četrt dolarjev. Tam je namreč zaposlenih okrog 2 milijona ailkoholičarj-ev. Ti prihajajo na delo z zamudo, izostajajo od dela, so med tistimi, ki se pogosto ponesrečijo in povzročajo materialno škodo v podjetju. Povprečje pokaže, da alkohoMčarji zaradi »svoje bolezni« izostanejo od dela ca. 25 dni letno. Ponesrečijo se pri delu 4-krat pogosteje, kot ostali delavci. , Članek je povzet po lameriškeon strokovnjaku za alkoholizem, ki je bil sam alkoholik, pa je prebrodil svojo slabost in sedaj proučuje probleme alkoholikov. Z odpustitvijo delavca iz podjetja problem ni rešen. Ta se bo zaposlil v drugem podjetju, kjer bo ponavljal iste napake. Opozoriti moramo na to, da odpuščajo podjetja le »odkrite« alkoholičarje, tiste, ki svojega stanja ne morejo prikriti. Je pa 20-krat več prikritih alkoholikov, ki z leti pridejo prav tako do »odkritega« stanja. ali se izplača z njimi ukvarjati? Alkoholika moramo odkriti zgodaj. To možnost ima v podjetju mojster. Zato mora poznati zgodnjte znake te »bolezni«: 1. glavobol, žeja, zavlačevanje z delom, 2. odsotnost z dela. posebno delna odsotnost podnevi, 3. jemanje pijače na delo, zadah po alkoholu, nagla sprememba v .razpoloženju, ko se mu mojster približa. 4. fizični znaki: krvave oči, top pogled, rumen obraz, tresenje rok, povečana nervoznost. V tej zgodnji fazi se alkoholik trudi, da delo opravlja čim bolj točno, da ga ne bi odkrili. V to mora vložiti znatno več truda kot nealkoholik. Pri tem trpijo njegovi živci, kar se kaže v večji razdražljivosti in preobčutljivosti. Ker uporabi dosti časa, da se izogne napakam, se manjša njegov delovni učinek. Kvaliteta njegovega dela z leti upada. Doma pride v finančne težave: denar porabi za pijačo, zaide v dolgove, spre se zato z zaupniki, ne malokdaj ima spore z -miličniki. Alkoholiku je treba razložiti, da obstojajo zdravila za zdravljenje. KOLIKO PREBIVALCEV JE V JUGOSLAVIJI Po podatkih ljudskega štetja v marcu 1961 je bilo v -naši državi 18,549.291 prebivalcev. Sestav prebivalstva po narodnosti je naslednji: . — Srbi 7,8 milijonov — Hrvati 4,3 milijone — Slovencev 1,58 milijonov — Makedonci 1,04 milijona — Črnogorci 0.5 milijona — neopredeljeni 0,32 milijona — manjšine 1,86 milijona — ostali 0,14 milijona Narodne manjšine so po številnosti razdeljene -takole: Šip tar ji - 915.000, Madžari - 504.000, Turki - 183.000, Slovaki - 86.000, Romuni - 61.000. Bolgari - 62.000, Čehi - 50.000, Italijani - 23.C0O. V JUGOSLAVIJI JE VEČ ŽENSK KOT MOŠKIH Po podatkih ljudskega štetja v marcu 1962 je bilo v Jugoslaviji po spoliu moških 9,040.000, žensk pa 9,500.000. Največ naših državljanov umre med 60. im 64. letom. Razmerje med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom je še vedno na polovico (50:50). V državi jo skupno 4,600.000 gospodinjstev. Od tega je največ štiričlanskih -družin in sicer 866.000, tričlanskih pa je 800.000. SLOVO OD DARKOTA Skoraj nismo -mogli dojeti vesti, da nas j-e zapustil za vedno naš -dober -tovariš im dober sodelavec Darko ČATER. Tovariša nam je iztrgala smrt prerana, saj ni mogel uživati sadov socializma za katerega se je boril in b-il mučen po okupatorskih taboriščih. Prav tedaj, ko je nastopil svoj tako zaslužen pokoj, se je moral tragično posloviti od življenja. Tovariša Darka bomo ohranili v doibreim spominu, saj je bil dober delavec in član kolektiva. Lahka ti naj bo slovenska zemlja, katero isi tako ljubil in za katero si toliko trpel. V imenu izvršnega odbora sind. podružnice N. I. ZAHVALA Ob nenadni izgubi očeta ČATER Božidarja, delavca v skladišču keramične industrije Liboje, se iskreno zahvaljujem sindikatu, kakor tudi -osnovni organizaciji ZK za podarjene vence. Zahvaljujem pa -se tudi za poslovilne besede pri -domu in na grobu, pevskemu zboru in godbi. Hvala tudi v-sem njegovim sodelavcem, ki -so ga spremljali k zadnjemu domu počitka. Anica Opozoriti ga pa moramo, da z zdravili samimi ne bo prenehal piti, ker jih jemlje le kratek čas. Pomagajo mu samo prebroditi prve mesece abstinence. Nato si mora pomagati z voljo. V nobenem primeru ne sme mojster zabrusiti alkoholiku v o-braz, da je pijanec. -Dosti boljše bo, če -bo rekel o. pr.: »TvOje delo gre na slabše. Če -se bo to nadljeva-lo, te b-o-m moral -predlagati za odpust. -Ne vem. kaj je -temu vzrok, m-or-da si bolan. Kaj pa pijača? Ali se -n-e -bi posvetoval z obratnim zdravnikom?« Večina delavcev se boji izgubiti svoje del-o, ne samo zaradi denarja, temveč tudi zato, -da o čuva spoštovanj e -d-o samega -sebe. če ima stalno zaposlitev. Ko pa alkoholik prične z zdravljenjem, se -spremeni njegovo obnašanje. Mojster mora biti uvideven, mora mu pomagati, mora biti -bolj prizanesljiv," bo-lj uvideven. Vsekakor je tak »rekonvalescent« veliko bolj občutljiv za najbolj nedolžna svarila mojstra. Drugačno je stališče -do alkoholikov, ki se n-očejo zdraviti, ampak še -naprej pijejo, povzročajo škodo, izostajajo od del-a. To je končna faza alkoholika, ki -nevzdržno drvi v prepad in konča v zavo-du za duševno bolne. Razumljivo je, da takih alkoholikov podjetje ne more obdržati na delu. SLOVO Nedavno nas j-e zapustil še en član našega kolektiva - Grabner Ivan. Globoko nas je pretresla vest, da je tako naglo -preminul naš sodelavec, čeprav je bil še dan pred smrtjo na svojem delovnem mestu. Kolektiv ga bo pogrešal saj je bil dober tovariš in dober delavec. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Naj mu bo lahka -slovenska zemlja! Izvršni -odbor sind. podružnice ZAHVALA , Prisrčna zahvala vsem, ki ste spremljali mojega moža Grabner Ivana na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujem izvršnemu odboru sindikalne p-odružnice in ostalim tovarišem z-a vse kar so ob tej priliki storili za pogreb mojega moža. Grabner Amalija Izdaja K e rami čin a industrija Liboje: Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Hrovat Danijel. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk ČP »Celjski tiske Celje.