PREBIVALSTVO, POSELITEV IN PROMET NA LJUBLJANSKEM BARJU (S 24 SLIKAMI IN 3 KARTAMI MED BESEDILOM) T H E POPULATION, SETTLEMENT AND TRAFFIC ON LJUBLJANSKO BARJE (THE LJUBLJANA MOOR) (WITH 24 FIGURES AND 3 MAPS IN TEXT) MILAN OROŽEN ADAMIČ SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 6. DECEMBRA 1984 Uredniški odbor Svetozar Ilešič (predsednik), Ivan Gams (namestnik predsednika), Drago Meze, Milan Orožen Adamič in Milan Šifrer UREDILA IVAN GAMS in DRAGO MEZE IZVLEČEK UDK 314 (497.12-191.2) Prebivalstvo, poselitev in promet na Ljubljanskem barju Ljubljansko barje je največje poplavno področje v Sloveniji. V njem ali njegovem neposrednem obrobju je poleg Ljubljane vrsta naselij, ki so direktno ali posredno tesno povezana z dogajanjem v po- plavni pokrajini. Neposredno v poplavnem svetu sta le dve naselji; Črna vas in Lipe. Ob pomanjkanju prostora za urbanizacijo pa se mnoga naselja obrobja vedno bolj razraščajo v osrčje Barja. S pomočjo zasnove poselitve je analiziran razvoj prebivalstva in poselitve, kmetijsko prebivalstvo, aktivno prebi- valstvo po sektorjih dejavnosti in prometno omrežje. ABSTRACT UDC 314. (497.12-191.2) The Population, Settlement and Traffic on Ljubljansko barje (the Ljubljana Moor) The Ljubljana moorland is the biggest area exposed to floods in Slovenia. W ithin this area or im- mediately on its fringes there are numerous settlements which are directly or indirectly, along with Ljubljana, closely connected with what is going on in the larger area exposed to inundation. The two places most exposed are: Črna vas, and Lipe. With scarcity of plots for new houses the settlements are increasingly expanding into the central part of the moorland. By means of the settlement model is here analysed the development of the population and settlement, agrarian population, active population by individual activity sectors and the traffic network. Naslov — Address mag. Milan Orožen Adamič Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Novi trg 5 61000 Ljubljana Jugoslavija 1. UVOD Ljubljansko barje, kot zaokrožena naravno geografska enota, ima s svojimi značil- nostmi samosvojo vlogo in pomen v razvoju osrednje slovenske Ljubljanske kotline. Ljub- ljana je bila v preteklosti in je prav tako tudi še danes tesno povezana z razmerami na Barju. Mesto je zraslo ob Ljubljanici pod Gradom ob plovni poti preko Barja, ki je bila zla- sti nekdaj zelo pomembna. Pomen Ljubljanice, Barja in hidrografskih razmer za Ljubljano nam dobro ilustrira V a 1 v a z o r (1689). »Močvirje, ki se razteza štiri milje v dolžino in tri v širino, bi se dalo najlepše izsušiti z umetnimi jarki, kakor na Holandskem; tako bi se moglo spremeniti v najlepšo zemljo, tu- di blizu mesta, kjer je voda zajezena.« H o c L e n w a r t (1838) v prvem stavku svoje razprave o Ljubljanskem barju pravi: »Neprijetnosti, ki jih povzroča bližina barja prebivalcem soseščine, je občutil slehernik«. Pred izgradnjo Gruberjevega prekopa, uresničitve te stare ideje, ki jo omenja že Valvazor, so bile poplave v Ljubljani in zlasti v njenih južnih delih na Krakovem ter v Trnovem zelo pogoste (K o p a t i n, 1934). To dobro ilustrira V r h o v n i k (1938, 128) v kroniki o vremenskih nezgodah. Najrazličnejši hidrotehnični posegi v Ljubljansko barje so močno spremenili prvotno podobo Barja. Preko Barja so bile speljane ceste, zrasli sta Črna vas in Lipe. Obrobna na- selja in zlasti pa Ljubljana so se močno razširila na območje barja. V tej raziskavi o Ljubljanskem barju obravnavamo prebivalstvo in poselitev, osnovne naravne geografske enote z lego naselij, omrežje centralnih krajev, ob tem smo oblikovali realen model poselitve in orisali prometno omrežje. 2. PREBIVALSTVO IN POSELITEV LJUBLJANSKEGA BARJA V zadnjih desetletjih pred drugo vojno, zlasti pa po njej, je Ljubljana izredno hitro na- raščala in se razraščala tudi na jug v neposredno območje Ljubljanskega barja. Na karti, ki prikazuje bruto zazidane površine okrog leta 1910 in 1971, je viden realen obseg poveča- nja Ljubljane in ostalih naselij v območju Ljubljanskega barja. S podrobnim planimetrira- njem bruto zazidanih površin smo ugotovili, da se je obseg naselij v območju Ljubljanske- ga barja med letom 1910 in 1971 povečal za okrog 100% (indeks 200,51). V tem obdobju se je povečalo število prebivalstva v naseljih na Ljubljanskem barju za 170%. Razmeroma manjšo rast bruto zazidanih površin nasproti povečanemu številu prebivalstva v opazoval- nih naseljih si razlagamo z razmeroma ekstenzivno izrabo zemljišča za kmetijske objekte. V ali na neposrednem obrobju starih agrarnih naselij so zrasle številne nove stavbe večino- ma neagrarnega prebivalstva. Vzporedno s procesom deagrarizacije je prišlo do močnega razslojevanja nekdanjih vasi. Čeprav je Ljubljansko barje oziroma njegovo neposredno obrobje manj primerno za gradnjo, so se naselja znatno povečala. Res je, da na Barju ni veliko možnosti za izgradnjo večnadstropnih zgradb ali večjih industrijskih obratov, in to zaradi problemov s temeljenjem. Močno se je razmahnila tako imenovana individualna gradnja večinoma enodružinskih stanovanjskih hiš (M a 1 o v r h, 1946). 2.1. PREBIVALSTVO V OBMOČJU LJUBLJANSKEGA BARJA Podatke o številu prebivalstva v območju Ljubljanskega barja smo zbrali po naseljih. Ob zbiranju in analizi podatkov smo naleteli na težavo, katera naselja naj upoštevamo in katera ne. Zaradi čim boljše predstavitve obravnavanega območja smo se odločili, da ne bomo upoštevali samo naselij, ki so izključno v območju Barja, ampak tudi naselij, ki leže v njegovem neposrednem obrobju. Še posebej nas je k temu vodila ugotovitev, da je veči- na naselij, razen Črne vasi in Lip, istega tipa. Po drugi strani nas na kratko orisana tesna povezava Ljubljane z Ljubljanskim barjem navaja na to, da so naselja v neposrednem ob- robju Ljubljanskega barja, ki deloma segajo na Barje, v svojem razvoju vedno bila tesno povezana z njim. S podobnim problemom se je srečal tudi L a h (1965), ki je ugotovil, da naselij ne moremo opredeliti zgolj s fizično mejo barja, da tudi dejavnost prebivalstva ni omejena zgolj na prostor kotline ali Ljubljanskega barja. V naši raziskavi smo upoštevali 70 naselij; od tega je 44 naselij v občini Ljubljana Vič -Rudnik in 26 naselij v občini Vrhnika. Mesto Ljubljana je prikazano v preglednih tabelah s skupno številko, ker je nastala delitev Ljubljane na občine šele po drugi vojni. V pregle- dnih tabelah je prikazano in v nadaljevanju analizirano 112-letno obdobje, 11 popisov od leta 1869 do zadnjega popisa leta 1981. V območju Ljubljanskega barja je bilo, če upoštevamo tudi prebivalce Ljubljane leta 1981, skupaj 256.498 prebivalcev. 112 let pred tem, to je leta 1869, je bilo na istem ob- močju znatno manj, 41.243 ljudi. V primerjavi z letom 1869 se je torej na obravnavanem območju povečalo število prebivalstva kar za 521,92%. To kaže, da gre za izredno dinami- ko rasti prebivalstva, ki jo je treba pripisati Ljubljani kot osrednjemu slovenskemu mestu. V Ljubljani je leta 1869 bilo 26.979 prebivalcev, leta 1981 pa 224.351, kar pomeni porast za 734,67%. Če od vseh naselij obravnavanega območja odštejemo Ljubljano, ki je kot osrednje slovensko urbano naselje najvišjega ranga po številu prebivalstva naraščalo z dru- gačno dinamiko in znatno hitreje od drugih naselij v obravnavanem območju, nas zanima, kako je bilo s prebivalstvom v teh naseljih. Leta 1869 je v ostalih naseljih na območju Lju- bljanskega barja (brez Ljubljane), bilo jih je skupaj 68, živelo 14.364 ljudi. Leta 1981 je v istih naseljih živelo 32.147 ljudi, kar je le 123,8% več kot leta 1869. V opazovanem ob- dobju je bila povprečna letna rast v teh naseljih okrog 1%, medtem ko je Ljubljana nara- ščala znatno hitreje in to kar dobrih 6% letno. Leta 1869 je od skupnega števila prebivalstva v obravnavanem območju živelo v Lju- bljani 65,17% ljudi, v ostalih naseljih pa 34,83%. Delež prebivalstva v Ljubljani se je, v primerjavi s podeželjem, postopoma povečeval (tabela 1), tako da je leta 1981 živelo v Ljubljani že kar 87,47% ljudi. Obratno pa je relativno število prebivalstva v ostalih nase- ljih Ljubljanskega barja stalno upadalo, tako da je leta 1981 živelo le še 12,53% prebival- cev od celotnega števila prebivalcev na obravnavanem območju. To nam kaže zakonitost, da je Ljubljana stalno in hitro naraščala, ostala naselja so naraščala znatno počasneje ozi- roma v relativnem smislu zaostajala v rasti. Ljubljana je, v glavnem na račun odseljevanja iz podeželja, izredno hitro naraščala in to zlasti po zadnji vojni. 1961 1971.1981 € Slika 1. Število naselij v posameznih velikostnih razredih v letih 1961, 1971 in 1981. Figure 1. Number oj Settlements by Size Categories in 1961, 1971, 1981 Vrhnika je poleg Ljubljane edino naselje v območju Ljubljanskega barja, ki ima zna- čaj mesta ( H a b i č, 1962). Leta 1869 je imela Vrhnika le 1.471 prebivalcev, leta 1981 pa 6.327, kar kaže, da se je v tem obdobju Vrhnika povečala za 330,12%. R a s t j e več kot po- lovico počasnejša kot v Ljubljani, vendar je še vedno znatno večja od povprečne rasti osta- lih manjših naselij v območju Ljubljanskega barja. Zanimiva je tudi povprečna letna rast prebivalstva, izračunana za obdobja med posa- meznimi popisi (tabela 1). Ljubljana je do leta 1890 povprečno naraščala za manj kot 500 prebivalcev letno. V obdobju med 1880 in 1890 je bila povprečna letna rast prebivalstva v Ljubl jani celo nekoliko nižja (431) kot v obdobju med 1869 in 1880 in je znašala 499 no- vih prebivalcev letno. V naslednjem obdobju se je povprečno letno število prebivalstva v Ljubl jani znatno povečalo, in to na 834, s čimer se je močno približalo povprečnemu let- n e m u povečanju prebivalstva vse tja do leta 1948, ko je mesto naraščalo z nekaj nad 1000 novimi prebivalci letno. Še hitrejšo rast Ljubljane beležimo po letu 1948, ko je v obdobju do leta 1953 mesto povprečno letno naraslo za 2950 prebivalcev. V zadnjem obdobju med leti 1971 in 1981 je znašalo povprečno letno povečanje pre- bivalstva v Ljubljani že več kot 5000. V predindustrijski dobi oziroma ob njenih začetkih se Ljubl jana ni povečevala letno s povprečno več kot 500 prebivalci. Povprečna letna rast se je v času med obema vojnama podvojila. V obdobju po drugi vojni je bil razvoj prebi- valstva izredno hiter, tako da se je rast povečala na povprečno 3000 prebivalcev letno. V nas lednjem desetlet ju lahko pričakujemo, da bo v Ljubljani povprečni letni porast prebi- valstva okrog 7—8000 ljudi in do leta 2000, če se bo nadaljeval dosedanji trend, okrog Tabela 1. Rast prebivalstva reducirana na enoletno rasi za naslednja obdobja Razmerje v številu prebivalstva po posameznih popisih med Ljubljano in naselji na Ljubljan- skem barju Table 1. Growth oj Population — One-Year Growth jor the Following Periods Relation Between the Number oj Population According to Censuses In Ljubljana and In In- dividual Settlements in the Ljubljana Moor Letna rast prebivalstva v: 1880 1869 1890 1880 1900 1890 1910 1900 1931 1910 1948 1931 1953 1948 1961 1953 1971 1961 1981 1971 — Ljubljani — naseljih na Ljubljanskem barju 499 120 431 100 834 27 1183 26 1074 63 1148 69 2950 286 4611 382 3805 224 5050 570 Skupaj 619 531 861 1209 1137 1217 3236 4993 4029 5620 Razmerje v številu prebivalstva po posameznih popisih med Ljubljano in naselji na Ljubljanskem barju 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 — Ljubljana 65,17 67,36 68,73 72,64 76,76 81,07 83,38 84,31 84,87 86,80 87,47 — naselja na Ljubljanskem barju 34,83 32,64 31,27 27,36 23,24 18,93 16,62 15,69 15,13 13,20 12,53 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 1961-1971 1971-1981 < 100 (31,34) 21 1(22,39) i 15 100-108 109-120 (19,40) 13 10 % (4,48) 3 (2%) 2 121--130 > 130 indeks Slika 2. Dinamika razvoja prebivalstva v obdobjih 1961—1971 in 1971—.1981 v izvenmestnih naseljih število naselij na Barju z indeksom prebivalstva Figure 2. Dynamics oj the Development oj the Population During the 1961—1971 and 1971—1981 Periods in Non-Urban Settlements. Number oj Settlements on the Moor, with Population Index 10.000. T o pomeni za urbanizacijo Ljubljane, da se bo postopoma vedno bolj razširjala na obrobje in tudi na območje Ljubljanskega barja. Vse do leta 1960, zlasti pa do 1970 je bi- la urbanizacija južnega obrobja Ljubljane v primerjavi z ostalimi deli mesta skromna. V zadnjem desetletju pa se je začela ta slika spreminjati, ob vedno večjem pomanjkanju za urbanizacijo primernih površin se je začelo mesto intenzivneje širiti tudi v to smer. Ostala naselja v območju Ljubljanskega barja so do leta 1890 povprečno naraščala z neka j nad 100 prebivalci letno. V obdobju med leti 1890 in 1900 so ta naselja povprečno letno naraščala štirikrat počasneje, s 27 oziroma 26 prebivalci letno. V obdobju med obema vojnama se je povprečna letna rast v teh naseljih povečala na 63 oziroma 69 prebivalcev letno, kar je bilo še vedno znatno manj kot pred letom 1890. Po letu 1948 se je povprečna rast prebivalstva v manjših naseljih v območju Ljubljanskega barja povečala na 286 in v obdobju med 1953 in 1961 na 382. Temu sledi obdobje počasnejše rasti (1961—1971) z 224 prebivalci letno. V zadnjem desetletju je prišlo do znatnega povečanja povprečne le- tne rasti prebivalstva na podeželju. To nam kaže, da je podeželje sicer močno občutilo procese deagrarizacije in odseljevanje prebivalstva, ki se v zadnjem desetletju omiljuje. Prihaja do intenzivnejšega naseljevanja neagrarnega prebivalstva v naseljih na podeželju v širšem obrobju mesta Ljubljane, in vse kaže, da se bo ta proces še nadaljeval. 2.1.1 Oris naravnogeografskih enot in lege naselij na območju Ljubljanskega barja Če poizkušamo analizirati lego oziroma lokacijo posameznih naselij na Ljubljanskem barju, ne moremo mimo osnovne naravne geografske razčlenitve obravnavanega območja ( Š i f r e r, O r o ž e n , A d a m i č , 1979). Za Ljubljansko barje kot zaokroženo prirodno geografsko enoto, so značilne naslednje tri osnovne naravnogeografske enote (slika 3). A — gričevnat svet na obrobju, B — osrednja uravnava — barje in C — prehodno območje med barjem ter gričevjem na obrobju. Obrobno gričevje Ljubljanskega barja je že del dru- gih prirodnogeografskih enot; na severozahodu Polhograjsko hribovje, na severovzhodu Posavsko hribovje in na jugu obsežen sistem Dinarskega gorstva s kraškim površjem. Me- nimo, da je obrobje Ljubljanskega barja z le-tem v tako tesni povezavi, da ga ne kaže iz- puščati oziroma ne upoštevati, če želimo imeti pred seboj kar se le da celovito podobo. Obrobje Ljubljanskega barja delimo v naslednje podtipe oziroma podenote: Ai vodo- držno gričevje, z različicama Ai i Polhograjsko hribovje in Ai 2 Posavsko hribovje, A2 gričevje z vodnoprepustnimi kamninami in z različicama A21 kraški svet južnega obrobja Ljubljanskega barja in A2 2 osamelci na Ljubljanskem barju. Osrednjo bolj ali manj pogosto poplavljeno ploskev Ljubljanskega barja ali »barje«* smo označili z B. V okvirih podenote z: Bi pogosto poplavljen svet, B2 ob izrednih popla- vah poplavljena zemljišča, B3 mokroten svet in B12 šotišča. V podenotah Bi in B2 je ob poplavah vodna gladina vidna na površju. Izven tega območja je podenota B3 mokroten svet, ko tudi ob velikih poplava voda ni neposredno na površini. Tu je še veliko odvodnih ali osuševalnih jarkov, ki so ob velikih poplavah polni vode. To je prostor med poplavnim svetom v ožjem pomenu besede in sušnejšim obrobjem Ljubljanskega barja (slika 4; 5). V poseben podtip smo uvrstili še fragmentarne ostanke nekdanjih šotišč (Bi 2) oziroma barja v pravem pomenu besede. To so ostanki podobe Ljubljanskega barja pred kolonizacijo. Prehodni sušnejši svet med gričevjem na obrobju Ljubljanskega barja in barjem je v ekonomskogeografskem smislu najpomembnejše območje, zato smo to enoto posebej označili (C). Vsa stara agrarna naselja na obrobju Ljubljanskega barja leže po pravilu v območju te enote. Najobsežnejši je ta prehodni svet (C) na stiku med vododržnim gričev- natim obrobjem Ljubljanskega barja in »barjem« (Ci). Manjši vodotoki — potoki z vododržnega obrobja Polhograjcev in Posavskih hribov so tu ustvarili manjše vršaje, ta svet je varen pred poplavami in primeren za kmetijstvo. To * O b poimenovanju te osrednje enote smo barje dali med narekovaje zato, ker danes na območju Ljubljanskega barja barja ni več. V geografskem, biološkem in ekološkem smislu je barje poseben tip pokrajine oziroma ekotop, močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota (Slovar ... 1970, 101). S kolonizacijo Ljubljanskega barja so šoto postopoma izkrčili oziroma odstranili. Zgrajeni so bili številni osuševalni kanali, organizirana agrarna izraba nekdanjega barja, kar je onemogočalo nadaljnjo rast šotišč oziroma barja v pravem pomenu besede. Na Ljubljanskem barju je bilo leta 1960 ohranjenih še približno 135 ha šotnih površin z 1—2 m debelo plastjo šote od nekdanj ih približno 11.000 ha zemljišč s šotno podlago ( P e t e r l i n , 1971,425—429). Z a t o bi bilo bolj smiselno, da bi pisali v zemljepisnem imenu Ljubljansko barje, barje z veliko začetnico, ker je danes tu le še bolj ali m a n j obsežen mokroten svet. Načrt pravil za novi slovenski pravopis (1981) v tem primeru izrecno določa, da se naj barje piše z malo začetnico. Ža l Načrt za novi slovenski pravopis sledi v pravopisu iz leta 1962 uveljavljeni praksi; zmeda o načinu in obliki pisanja sestav- ljenih zemljepisnih imen se tako nadaljuje. Hkrati tak način pisanja zavaja bralca in javnost, da je na Ljubljanskem barju še vedno barje, s svetom, ki je bolj ali manj pogosto poplavljen. Slika 3. Prirodnogeograjska členitev Ljubljanskega barja Figure 3. Physical-Geographical Analysis o) the Ljubljana Moor L j u b l j a n s k o b a r j e pr irodnogeogratska e n o t a oo i/i A obrobno g r i i e v j e A , vododržne kamnine A , vodoprepustne B osrednja u r a v n a v a *1,1 Polhograjski Dolomiti A 2 1 Kraški svet j obrobja a X 2 Posavsko hribovje A ^ Osamefci B, pogosto poplavljen svet B, ob izrednih poplavah poplavljen svet B„ šot išča .ostanki pravega barja c3,1 Vršaj Šujice in Gradaftčice c 3 £ Vršaj Iške C 3 3 VrSaj Borovniščice in Želimeljičice je sicer različno širok pas, ki praviloma poteka ob vznožju vododržnega obrobnega gričev- ja Ljubljanskega barja. Brez dvoma je to prirodno geografsko najbolj pomemben del Lju- bljanskega barja. Tu je mnogo naselij in številne, ne le lokalne, temveč tudi zelo pomemb- ne medregionalne prometnice (avtocesta, železnica). Naslednja podenota (C2) je razmero- ma ozek prehodni svet med vodoprepustnim obrobjem Ljubljanskega barja in barjem. Ker tu ni površinskih vodotokov in so uveljavljene posebnosti kraške hidrografije in ker ni ve- čjih vršajev, je zato prehod med višjim kraškim obrobjem in barjem zelo neposreden. V veliki meri je tako tudi na obrobju osamelcev, ki pa so, kakor v primeru Vnanjih in delo- ma Notranjih Goric, v povezavi s podtipom Ci oziroma z vršaji iz vododržnega obrobnega gričevja. V tretjo podenoto tega tipa smo uvrstili obsežnejše vršaje (C3) večjih pritokov na Ljubljansko barje in različico C3 1 vršaj Šujice oziroma Horjulščice in Gradaščice ter obse- žen Iški vršaj (C3 2), kakor tudi' manjše ter ne tako izrazite vršaje Ižice, Borovniščice in Želimelščice (C3 3). Večina naseiij v območju Ljubljanskega barja je v tem prehodnem svetu (C) med ob- robjem in barjem. Na splošno je za geografski položaj naselij, zlasti starih agrarnih, značil- no, da so locirana na meji med dvema različnima prirodnogeografskima enotama. Eden najlepših primerov je lega naselij na vršaju Iške, ki so vsa brez izjeme na obrobju vršaja, stiku vršaja s kraškim gričevjem ali na meji Iškega vršaja z barjem. Naselij v osrednjem delu Iškega vršaja ni in tudi ne bi bilo smotrno, da bi tam nastala nova naselja, ali druge oblike urbanizacije, ker bi tako izgubili precej za kmetijstvo ugodnih površin. Z urbaniza- cijo osrednjega dela Iškega vršaja bi tudi ogrozili edini večji rezervoar podtalnice oziroma pitne vode v tem delu Ljubljanskega barja. SI. 4. Pogled iz Sv. Lovrenca na južni strani Ljubljanskega barja proti Plešivici na poplavljeno Barje 3. 1. 1982. SI. 5. Pogled iz Sv. Lovrenca na poplavljeno Ljubljansko barje proti Ljubljani (3. 1. 1982). SI. 6. Poplavljeno Ljubljansko barje 3. 1. 1982 v Črni vasi. To je bila ena največjih poplav v zadnjih desetletjih, ki je na karti označena z obsegom izjemno velikih poplav. Črna vas in Lipe sta edini naselji, ki ležita v osrednjem delu občasno poplavljenega sveta Ljubljanskega barja. To sta mladi naselji, ki sta nastali v času intenzivne kolonizacije Ljubl janskega bar ja . Črna vas je nastala po letu 1830 in Lipe po letu 1840, ko so se že po- kazali rezultati dolgotrajnih prizadevanj za osušitev Ljubljanskega barja (slika 6; 7). Gru- bar jev p rekop je bil zgrajen v letih 1762—1786, Cornovc leta 1769, cesta med Ljubljano in Igom leta 1829, postopoma so gradili in dopolnjevali sistem številnih osuševalnih jar- kov, rezali šoto in gradili poti oziroma štradone, kot jih navadno imenujejo na Barju. Okrog leta 1830 je bila kolonizirana tudi Ilovica pod Rakovnikom, ki je že izven ožjega poplavnega sveta. Šele leta 1905 z izgradnjo mostu preko Ižice je bila Ilovica povezana s Črno vasjo in Lipami. V približno 150-tih letih poselitve osrednjega dela Ljubljanskega bar ja so bili doseženi znatni uspehi kolonizatorjev, ki pa vendarle niso uspeli spremeniti Bar je v eno najbolj rodovitnih pokrajin, povsem varno pred poplavami. To se kaže tudi v številu prebivalstva, ki je prebivalo po posameznih popisih v Črni vasi in Lipah. Nekako ob zaključku začetnega obdobja kolonizacije Črne vasi in Lip leta 1869 je v obeh naseljih prebivalo 247 ljudi. Ta številka je še hitro naraščala do leta 1880 (indeks 123,08). Enako je bilo v obdobju do leta 1890, ko je bil dosežen le nekoliko nižji indeks rasti (119,08). To so bili daleč največji indeksi rasti prebivalstva v območju Ljubljanskega barja v tem času. Med kasnejšimi obdobji popisov prebivalstva beležimo v Črni vasi in Lipah le minimalen porast ali celo znatno upadanje števila prebivalstva. Med leti 1961 in 1971 je bil indeks najnižji, in sicer 84,47. V obdobju med leti 1971 in 1981 je prišlo do ponovne hitrejše ra- sti prebivalstva v Lipah in Črni vasi, in sicer z indeksom 114,37 (398 prebivalcev), kar gre v glavnem na račun izgradnje številnih novih stavb, povečini neagrarnega prebivalstva, za- poslenega v Ljubljani. V relativnem smislu se je tu, v primerjavi z ostalimi območji in če izvzamemo Ljubl jano in Vrhniko, vendarle nadaljevala stagnacija prebivalstva (tabela 1). SI. 7. Poplavljen neasfaltiran del ceste iz Črne vasi v Lipe. Marsikje je bil dostop mogoč le z visokimi škornji in čolni (3. 1. 1982). 2.1.2 Omrežje centralnih krajev na območju Ljubljanskega barja Ljubljana, osrednje naselje na obrobju Ljubljanskega barja, s svojimi funkcijami in vlogo republiškega središča daleč presega okvire Ljubljanskega barja. Kot tako mesto je imela Ljubljana vedno močan vpliv na razvoj naselij v območju Ljubljanskega barja. K o- k o l e (1971, 19) ugotavlja, da sodi Ljubljana po Christalejevi shemi v sedmo najvišjo sto- pnjo krajev (Landeshauptstadt). Vrhniko in Grosuplje K o k o 1 e (1971, 16) kot centralni mesti na vzhodnem in zahodnem delu Ljubljanskega barja uvršča med centralne kraje tre- tje stopnje po Christalerjevi shemi (Kreisstadtchen). V nižjo stopnjo, med centralne vasi, uvršča K o k o 1 e (1971, 101) naslednja naselja v območju Ljubljanskega barja: Brezovica, Dobrova, Ig, Preserje, Škofljica in Borovnica. Med subcentralne vasi, ki imajo manj centralnih funkcij od centralnih vasi, sodijo po Ko- koletu v območju Ljubljanskega barja le Vnanje Gorice, Podpeč in Log (glej zasnovo po- selitve). Ostala naselja v območju Ljubljanskega barja nimajo dovolj centralnih funkcij, da bi jih Kokole uvrstil v ta sistem centralnih krajev. Zanimivo je, da Kokole ni uvrstil med subcentralne vasi Črne vasi, ki ima zadružni dom, prostor za prireditve, trgovino, šolo in cerkev, čeprav je dvorana za prireditve celo pomožna reprezentativna dejavnost za višjo stopnjo centralnega kraja — centralno vas. Črna vas je gotovo poseben tip naselja, ki je na žalost zelo blizu Ljubljane, in verjetno prav zato nima* nekaterih dejavnosti, ki bi jih sicer imela. To je poseben problem manjših naselij, ki leže blizu pomembnih centralnih krajev. Slika 8. Hierarhija centralnih krajev v območju Ljubljanskega barja Figure 8. Hierarchical Arrangement oj Central Places in the Area oj the Ljubljana Moor BREZOVICA ŠKOFLJICA DOBROVA 7 LJUBLJANA • A / * / 7. najvišja stopnja 3 . stopnja centralna vas subcentralna vas GROSUPLJE O fakultativno subcentralna oziroma centralna vas občinske meje prometne povezave Ljubljana je v svojem zgodovinskem razvoju postopoma vključila in prerasla vrsto takih naselij (na primer Glince, Vič). Menimo, da Črna vas fakultativno sodi med subcentralne vasi ali celo v kategorijo centralnih vasi. Vsa ostala naselja v območju Ljubljanskega barja v času, ko je K o k o 1 e (1971) iz- deloval svojo študijo, niso imela zadostnega števila centralnih funkcij, da bi jih uvrstil med centralne kraje oziroma vasi. Z vedno večjim uveljavljanjem krajevnih skupnosti kot naj- nižje stopnje krajevne organiziranosti, ki se je močno uveljavila v zadnjem desetletju, so precej pridobila na pomenu nekatera naselja, ki so danes sedeži krajevne samouprave. V občini Ljubljana Vič-Rudnik so v območju Ljubljanskega barja postali sedeži krajevnih skupnosti naslednji kraji: Notranje Gorice, Črna vas, Tomišelj in Pijava Gorica. 2.1.3 Širjenje Ljubljane na Barje V zadnjih sto letih se je Ljubljana močno razrasla. Na karti Ljubljane iz leta 1829 je bilo na južnem delu mesta pod Gradom Karlovško predmestje, na drugi strani Ljubljanice Krakovsko in Trnovsko predmestje. Sem poplave niso segale. Prule, Mirje in Rožna doli- na so nastale mnogo kasneje (M e 1 i k, 1930). Tu so bila polja in deloma močvirni travni- ki. Ob Tržaški cesti sta bili manjši stari in agrarni naselji Glince in Vič. Pod Trnovim na Gmajni, kot so imenovali to zemljišče, proti Ljubljanici oziroma Malemu Grabnu so bile opekarne. Tradicija opekarstva v tem delu Ljubljane se je ohranila v imenu Opekarska ce- sta in manjšem opekarskem obratu (KIP), ki še danes deluje ob njej. Vrtičkarstvo iz Kra- kovega in Trnovega, namenjeno oskrbi mesta s svežo zelenjavo, se je razširilo tudi sem. Pred in še po prvi svetovni vojni ter deloma tudi po drugi svetovni vojni so z odpadki-sme- tmi iz mesta zasipali in izravnavali zemljišče, ki je bilo zaradi kopanja gline za opekarstvo polno jam in manjših bajerjev (O r o ž e n -A d a m i č, 1975). Postopoma so nastali raz- meroma obsežni zelenjavni vrtovi z domovi agrarnega prebivalstva. Ta del mesta se je raz- meroma počasi urbaniziral, tako je ostalo vse do sredine sedemdesetih let, ko se je tu še držala tradicionalna vrtičkarska agrarna struktura. Že ob koncu 19. stoletja sta ribištvo in čolnarstvo kot dodatni dejavnosti Krakovča- nov in Trnovčanov izumrla. Krakovčani (Š k e r j a n c, 1970, 73) so se bili prisiljeni za- poslovati v industriji, ki je nastajala po vsej Ljubljani. To je v samo Krakovo privabljalo vse več priseljencev, kar je povzročilo, da je Krakovo vse bolj izgubljalo tisto značilno avtohtonost, ki jo je nekdaj imelo. Manjša obrtna podjetja so bila v Krakovem in Trnovem locirana v glavnem v novejših delih četrti ob Ljubljanici, Gradaščici in blizu Malega Grabna. V začetku sedemdesetih let je bila intenzivnost obdelave vrtov še taka, da ne moremo govoriti o njenem kakršnem koli splošnem slabljenju ali celo opuščanju (Š k e r j a n c, 1970, 73). Desetletje kasneje pa se je slika precej spremenila in lahko trdimo, da se je in- tenzivnost obdelave vrtov močno zmanjšala, precej je že opuščenih ali ekstenzivno obde- lanih zemljišč, nekaj obdelovalcev pa se je pod pritiskom drugih dejavnosti preselilo na območja na obrobju mesta, v Rakovo jelšo. V zadnjem času je bilo v Trnovem zgrajenih veliko novih blokov, nastalo je novo lokalno središče z vrsto centralnih funkcij (šola, vrtec, banka, pošta, bencinska črpalka, trgovine, itd.). Današnja predmestja Ljubljane, nekdanja obmestna naselja, so se postopoma širila in vključevala v mesto. Zrasla je Rožna dolina, strnila se je poselitev ob Tržaški cesti, pozidano je bilo Mirje, Kolezija, Murgle, Prule, str- nila se je poselitev ob Dolenjski cesti z Rakovnikom in Rudnikom. Bolj ali manj načrtna urbanizacija tega dela Ljubljane je segala nekako do Malega grabna (organizirana indivi- dualna gradnja v Murglah). Načrtno so začeli izpopolnjevati vrzeli v Trnovem in drugih SI. 9. Postavljanje pilotov /a temelje nove h/še na Barju (1983). SI 10. Na dolžinski meter novih temeljev postavijo približno 3 okrog 10 metrov dolge pilote ki iih s tanjsim delom, obrnjenim navzdol, nato zabijejo v zemljo (1983). ' delih Ljubljane. Na drugo južno stran Malega grabna in pod Rakovnik in Galjevico je ur- banizacija segla šele v obdobju med obema vojnama, ko je mesto odstopilo del teh zem- ljišč revnejšemu prebivalstvu, da si je začelo graditi domove. Leta 1931 je začela nastajati Sibirija, ob znameniti Cesti dveh cesarjev in Galjevica. Gradili so ob Cesti v Mestni log, Cesti na Rakovo jelšo, ob Ižanski cesti, Jurčkovi poti in na Ilovici. Ves ta svet je že v ob- močju B3, to je na mokrotnem svetu; s številnimi osuševalnimi jarki, ki so ob večjih popla- vah do roba napolnjeni z vodo. Ob izjemno velikih poplavah so nekateri deli teh zemljišč tudi poplavljeni, tako je ob Ižanski cesti, na Rakovi jelši, Livadi in še ponekod. Mnogim stavbam v tem delu Ljubljane grozi, da jih zalije voda. Ni izključeno, da bi ob izredno ve- likih poplavah bil pod vodo zelo velik del teh površin in ne le nekatere stavbe, kot se to pogosto dogaja. Domnevamo, da bi bilo ob katastrofalnih poplavah v tem delu Ljubljane, ob današnjem stanju urbanizacije, ogroženih približno 5000 prebivalcev. Južno od Malega grabna, na Galjevici in na Ilovici so številne nedovoljene gradnje. Mnoge stavbe niso ustrezno grajene. Neurejen je sistem odvajanja odpadnih voda. Prečno na stare komunika- cije stihijsko nastajajo ob jarkih nove ulice s stavbami, ki so zgrajene brez gradbene doku- mentacije. V urbanističnem in sociološkem smislu je to del Ljubljane, kjer so se nakopičili številni problemi. Nastal je in se še širi »slam«, ki mu bo moralo mesto Ljubljana v priho- dnje posvetiti več pozornosti. V Črni vasi in Lipah, ki sta načrtno nastali v poplavnem sve- tu s kolonizacijo Ljubljanskega barja, je v praksi gradnja hiš na pilotih (slika 9; 10). Zemljišča sicer nasipajo z odpadnim gradbenim materialom in na to grade stavbe, ki so povečini dvomljive kvalitete, ne da bi dovolj dolgo počakali na konsolidacijo zemljišča. Vzporedno z zasipavanjem površin v južnem obrobju Ljubljane, se je širilo vrtičkar- stvo in kasneje urbanizacija. Zelo pomembno je bilo, da je bil to zaključen sistem, da ni šlo skoraj nič v izgubo in da je iz prevladujočih organskih odpadkov (v tem času) ob skrb- nem obdelovanju nastala plodna prst. Ta proces za Ljubljano ni bil tako majhnega pome- na, saj se je mesto na ta način v veliki meri oskrbovalo s svežo zelenjavo. Kasneje je bilo mogoče na teh površinah zgraditi del mesta. Območje odlaganja odpadkov se je postopo- ma premikalo na jug in je danes že na drugi strani Malega grabna ter sega že preko Cor- novca. Po letu 1990 se bo težišče odlaganja odpadkov prestavilo na drugo stran Cornovca. Tako je bilo tudi z nekdanjimi travniki v Murglah, ki so danes pozidani. Sistem odlaganja odpadkov v Ljubljani je bil vedno dokaj preprost in bi ga lahko strnili v naslednje faze: shranjevanje, zbiranje, odvoz in deponiranje (O r o ž e n -A d a m i č, 1975, 124). Med Malim grabnom in Cornovcem je zraslo centralno odlagališče odpadkov, ki je iz leta v leto obsežnejše. Nad Barje se dviguje tu približno deset metrov visoko nasuto odla- gališče odpadkov (deponija), ki spominja na nov antropogeno oblikovan osamelec. Nasta- ja nov poseben tip pokrajine, ki jo lahko označimo za antropogeno pokrajino v najširšem pomenu besede. Nekdaj so brez mehanizacije odlagali odpadke le na en ali dva metra de- belo. Odlagališču bo nedvomno sledila urbanizacija, ki si bo tako postopoma utrla pot še globlje v osrčje Ljubljanskega barja. 2.1.4 Vrhnika Vrhniko je kot osrednje in najvažnejše naselje na skrajnem zahodnem obrobju Ljub- ljanskega barja s propadom tradicionalne plovbe po Ljubljanici in kasneje tovorništva za- jela gospodarska kriza, ki jo je življenje zares premagalo šele v najnovejši dobi (H a b i č, 1962). V neposredni bližini Vrhnike poteka važna geološka meja med alpskim in dinar- skim zgradbenim sistemom. Na tej meji se stika dvoje zelo različnih makrogeografskih po- krajinskih enot in ob njej je zasnovano tektonsko grezanje Ljubljanskega barja. Te vlažne in večkrat poplavljene ravnine se je človek ogibal in se naselil na obronkih v bolj sušnih predelih ter na posameznih osamelcih. Današn ja Vrhnika ima več industrijskih podjetij in obratov, razvita je obrtna in komu- nalna dejavnost, kar. daje Vrhniki skupaj s kulturnimi in upravnimi funkcijami značaj lo- kalnega gravitacijskega in funkcijskega središča. Od tod se širi urbanizacija v najbližja na- selja, s pri tegovanjem delovne sile pa vpliva mesto (od leta 1952) tudi na bolj oddaljena agrarna naselja. Danes se v bistvu v Vrhniko združujejo še naselja: Verd, Stara Vrhnika in Mirke. Kraški izviri Ljubljanice pri Vrhniki, plovba po njej in potek važnih prometnih poti so bili odločilni faktorji razvoja kraja. Med leti 1971 in 1981 se je Vrhnika povečala za 1.478 prebivalcev ali 30%. Prebivalstvo Ljubljane se je v tem obdobju povečalo za 50.498 ljudi ali 2 9 % . Rast obeh mest je bila torej v tem obdobju približno enaka. Del mesta Ljubljane v občini Ljubljana Vič-Rudnik, to je del mesta, ki meji na Ljubljansko barje, je v istem ob- dobju narastel le za 4.409 prebivalcev ali v relativnem smislu, v primerjavi s stanjem leta 1971, za 11,34%. V tem delu mesta se je gradilo precej manj intenzivno kot v drugih. Brez dvoma je Bar je kot območje, ki je manj primerno za gradnjo blokov, pomembno vplivalo, da je bila dinamika razraščanja Ljubljane v tej smeri skromnejša v primerjavi z Mostami, Bežigradom ali Šiško. 2.2 POSKUS OBLIKOVANJA ZASNOVE OBSTOJEČE POSELITVE LJUB- LJANSKEGA BARJA V območju Ljubljanskega barja močno izstopa razumljiva koncentracija poselitve na obrobju Barja , kjer so fizičnogeografski pogoji ugodnejši. Nevarnost pred poplavami je manjša ali pa je sploh ni. Naselja so v glavnem, in to še posebej, če upoštevamo najpo- Sl. 11. Ob starejšem gospodarskem poslopju so zgradili novo stanovanjsko hišo, ki je obdana z vodo. Mnogokrat graditelji novih stavb ne dvignejo dovolj visoko temeljev, da bi bili nekoliko bolj varni pred poplavami, čeprav so starejše stavbe tako zgrajene (3. 1. 1982). SI. 12. Poplavljeno zemljišče ob cesti v Črno vas, kjer v zadnjem desetletju razmeroma intenzivno gra- de številne nove hiše. Graditelji so večinoma nekmetje, ki so zaposleni v Ljubljani (3. 1. 1984). SI. 13. Poplavljena polja v osrednjem delu Barja. Voda je bila globoka tudi meter in več (3. 1. 1982). 94 membnejše prometne poti Ljubljana—Trst in Ljubljana—Zagreb, koncentrirana v trikotno izoblikovani strukturi. Del naselij se je naslonil na osamelce na Barju in v teh naseljih je leta 1981, če ne upoštevamo mest Ljubljanice in Vrhnike, prebivalo 15,89% ljudi obrav- navanega območja. V istem obdobju je v Črni vasi in Lipah kot posebnemu tipu poselitve v osrednjem poplavnem svetu prebivalo le 1,54% prebivalstva obravnavanega območja (slika 11; 12). V celoti je torej na obrobju Ljubljanskega barja, če ne upoštevamo mestnega prebivalstva Vrhnike in Ljubljane, koncentriranega 82,57% prebivalstva. Prav ta dejstva in lega Ljub- ljane, Vrhnike in Grosupljega so bila osnovna vodila za oblikovanje naše zasnove poseli- tve. V eno stranico zasnove poselitve smo uvrstili naselja na obrobju Barja med Ljubljano in Vrhniko, v drugo stranico oziioma območje poselitve smo postavili naselja na obrobju Barja med Ljubljano proti Grosupljemu, v tretjo, zadnjo stranico trikotno oblikovane za- snove poselitve pa naselja na južnem obrobju Ljubljanskega barja. Zaradi razlogov, ki smo jih že omenili, smo posebej izpostavili naselja v osrednjem območju Ljubljanskega barja. Razumljivo je, da stranice tako oblikovane zasnove poselitve, ki je soodvisna od konkret- nega fizičnogeografskega okolja, niso ravne ali enako dolge, zato so pomembnejše razlike in posebnosti le znotraj posameznih enot. Naš namen je osvetlitev razlik v poselitvi med posameznimi deli postavljene zasnove poselitve. 2.2.1 Parametri zasnove poselitve V ogliščih naše zasnove poselitve so mesta — urbani centri, kar ustreza ugotovitvam o centralnih krajih (K o k o 1 e, 1971; V r i š e r, 1974). V stranico A našega modela smo postavili naselja med Ljubljano in Vrhniko, ki so, če upoštevamo razlike v fizičnogeografski strukturi tega dela obrobja Ljubljanskega barja, lo- cirana v dveh nekoliko različnih območjih; ai naselja ob vznožju pretežno vododržnih Pol- hograjskih hribov, in v razmeroma neposrednem stiku z barjem, ter a2 naselja, ki so ob ali na vršaju Gradaščice in Horjulščice ali ob njem. Drugo enoto oziroma del zasnove poseli- tve (B) oblikujejo naselja ob vznožju zadnjih obronkov Posavskega hribovja na severo- vzhodnem obrobju Ljubljanskega barja. Tu, razen Babne Gorice in Grmeza, ki sta po veli- kosti med najmanjšimi osamelci, ni drugih osamelcev. Tako kot ob vznožju Polhograjcev, je tu vrsta manjših potokov, ki imajo izrazit hudourniški značaj in so izoblikovali več vrša- jev, na katerih so bila nekdaj najpomembnejša jedra pretežno agrarne izrabe zemljišča, ki pa so danes jedra hitre urbanizacije tega dela obrobja Ljubljanskega barja. Za razliko od enote A, je to območje morfološko dokaj bolj enotno. Južno od Škofljice se uveljavi kra- ško površje Dinaridov s povsem kraškim Radenskim in robnim kraškim Grosupeljskim poljem. V začetku smo nameravali upoštevati tudi Šmarje-Sap in druga naselja v bližini. Ker nas v prvi vrsti zanima poselitev v neposrednem območju Ljubljanskega barja, smo se odločili, da teh naselij ne bomo upoštevali. Grosuplje smo vključili le zato, ker je tako pri- kazan širši okvir omrežja centralnih krajev. Naselja na južnem obrobju Ljubljanskega bar- ja so povečini vezana na stik razgibanega kraškega površja z Barjem. V posebno podsku- pino (C2) smo uvrstili naselja na obrobju vršaja Iške, ki je s samosvojo geomorfološko strukturo posebna prirodnogeografska enota. V osrednjem delu Ljubljanskega barja je večina naselij na obrobju osamelcev. Večina osamelcev je v severozahodnem delu Barja, zato je tu največ naselij te skupine (di). Kolo- nizacija osamelcev in ekonomskogeografski procesi v tem območju so bili vedno tesno po- vezani z razvojem naselij na drugi strani Ljubljanice na obronkih kraškega površja. Na osamelcih so pomembna jedra poselitve osrednjega dela Ljubljanskega barja. V posebno podenoto d2 smo uvrstili naselji v osrednjem, često poplavljenem delu Ljubljanskega barja (Črna vas, Lipe), ki sta nastali z novejšo kolonizacijo dela Barja po njegovem razmeroma uspešnem osuševanju barja, in obsežni transformaciji poplavne pokrajine v izrazito antro- pogeno preoblikovano pokrajino. Obravnavana naselja v posameznih enotah zasnove poselitve: A - NASELJA MED LJUBLJANO IN VRHNIKO: ai naselja ob vznožju Polhograjcev in na obrobju Ljubljanskega barja; Brezovica, Lukovica, Dragomer, Log, Lesno Brdo (del), Drenov grič, Mala Ligojna, Velika Ligojna, Stara Vrhnika, a2 naselja ob vršaju Gradaščice in Horjulščice: Kožarje, Draževnik, Stranska vas, Do- brova, Razori, Komanija, Podsmreka. B - NASELJA NA OBROBJU LJUBLJANSKEGA BARJA OD LJUBLJANE PROTI GROSUPLJEM U: bi Lavrica, Srednja vas, Sela pri Rudniku, Škofljica, Lanišče, Reber pri Škofljici, Zalog pri Škofljici, Glinek, Gumnišče, Gorenje Blato C - NASELJA NA JUŽNEM OBROBJU LJUBLJANSKEGA BARJA: ci naselja na obronkih kraškega sveta ob Barju; Mirke, Verd, Bistra, Dol pri Borovnici, Borovnica, Laze pri Borovnici, Ohonica, Brezovica pri Borovnici, Zabočevo, Niže- vec, Breg pri Borovnici, Pako, Goričica pod Krimom, Prevalje pod Krimom, Kamnik pod Krimom, Preserje, Podpeč, Jezero, Kremenica, Želimlje, Pijava Gorica, C2 naselja na obrobju vršaja Iške: Tomišelj, Brest, Matena, Iška Loka, Ig, Vrbljene, Strahomer, Iška, Iška vas, Kot, Staje. D - NASELJA V OSREDNJEM DELU LJUBLJANSKEGA BARJA: di naselja na osamelcih Ljubljanskega barja: Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Plešivi- ca, Bevke, Blatna Brezovica, Sinja Gorica, Babna Gorica, d2 naselja v barju: Črna vas in Lipe. 2.2.2 Analiza prebivalstva po območjih poselitve Od skupnega števila prebivalstva v obravnavanem območju je živelo leta 1981 v manjših naseljih izven mesta 98,46% ljudi, in sicer v naseljih z lego na obrobju, torej na meji med dvema bistveno različnima prirodnogeografskima enotama. V osrednjem delu Ljubljanskega barja, v zaključeni prirodnogeografski enoti, sta le Črna vas in Lipe. V pri- merjavi z ostalimi območji je tu leta 1890 ob višku populacije v teh dveh mlado kolonizi- ranih naseljih prebivalo 2,42% prebivalstva v primerjavi z območji (A, B, C, di). Od leta 1948, ko je bil v di dosežen delež z 2,41%, beležimo za ti dve naselji v relativnem smislu stalno in občutno zmanjševanje prebivalstva (tabela 2). Leta 1981 je živelo v Lipah in Črni vasi v primerjavi z ostalimi območji le še 1,54% prebivalcev. Čeprav je tudi v teh dveh naseljih prišlo do nove zidave domov in naseljeva- Tabela 2. Delež prebivalstva v d2 v primerjavi s skupnim številom izvenmestnega prebivalstva v obmo- čju Ljubljanskega barja Table 2. Percentage o] Population In d2 Compared to the Total Non-Urban Population on the Ljub- ljana Moor Area 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1,92 2,15 2,42 2,30 2,34 2,36 2,41 2,18 2,03 1,61 1,54 Slika 14. Zasnova poselitve Ljubljanskega barja z obrobjem, stanje 1869 in 1981 figure 14. settlement Model of the Ljubljana Moor and Fringes, Situation In 1869 and 1981 nja neagrarnega prebivalstva, je bil proces rasti obeh naselij zaradi samosvojih fizičnogeo- grafskih pogojev počasnejši. Prav tako velja podčrtati, da je v teh dveh naseljih in deloma ob Ižanski in Peruzzijevi cesti treba graditi na pilotih (oziroma na koleh), kar ni poceni in enostavno. To je praksa in oblika gradnje, ki je za slovenske razmere enkratna. Zanimivo je, da navkljub problemom temeljenja rastejo razmeroma številne nove stavbe, kar si lah- ko razlagamo z razmeroma poceni zemljišči in atraktivno bližino Ljubljane. Število prebivalstva po posameznih območjih poselitve v popisih prebivalstva od leta 1869 do 1981 na območju Ljubljanskega barja je prikazano v tabeli 3 in sliki 3. Indeksi rasti prebivalstva med posameznimi popisi po posameznih območjih poselitve so prikazani v tabeli 4. V glavnem beležimo v območju Ljubljanskega barja od leta 1869 do leta 1981 povsod bolj ali manj stalno rast prebivalstva. Edino zmanjšanje števila prebivalstva je bilo opazno ob popisu leta 1900. Največja povprečna rast prebivalstva v območju Ljubljanske- ga barja je bila v obdobju med 1961 in 1971 z indeksom 121,31. V obdobju med 1971 in 1981 je bila skupna rast prebivalstva nekoliko nižja, in to 119,55, kar je še vedno zelo ve- liko. Podatki nam kažejo, da je bila v splošnem rast prebivalstva izven mest na območju Ljubljanskega barja izredno hitra in intenzivna. Prišlo je do izredno intenzivne urbanizaci- je nekdaj večinoma agrarnih podeželskih naselij na obrobju »barja«. Leta 1869 je v posameznih enotah našega modela prebivalo naslednje število ljudi: A B C D 3134 819 6936 2004 Med Ljubljano in Vrhniko (A) je bilo v tem času 3,84-krat več prebivalcev ali skoraj štirikrat več, kot v naseljih ob severovzhodnem obrobju Ljubljanskega barja (B). Zanimi- vo je, da je ob južnem obrobju Ljubljanskega barja leta 1869 prebivalo kar 8,47-krat več ljudi kot v enoti B. V osrednjem delu Barja ob osamelcih v Črni vasi in Lipah je bilo v tem času skoraj 2,5-krat več prebivalcev kot v enoti B. Do leta 1981, to je v 112-tih letih, se je slika medsebojnih razmerij števila prebival- stva po posameznih enotah modela znatno spremenila: A B C D 8116 2525 10679 4500 Kaj se je zgodilo? Vzporedno s pospešenim razvojem neagrarnih dejavnosti oziroma s pro- cesom deagrarizacije je prišlo do silovitih gospodarskih sprememb. V območju Ljubljanskega barja je imela in še vedno ima Ljubljana odločilen vpliv ne le na razvoj mestnih četrti temveč tudi na razvoj naselij v bližini mesta. Prav ta povezava transformacije podeželja z Ljubljano in v manjši meri tudi z Vrhniko je bila najpomemb- nejši element sprememb razmerij števila prebivalstva med zasnovami poselitve. V območju B se je v primerjavi s stanjem leta 1869 število prebivalstva močno pove- čalo; prav tako je prišlo, čeprav v nekoliko omiljeni obliki, do velikega povečanja števila prebivalstva v območju A. V primerjavi z območjema A in B beležimo na območju C v re- lativnem smislu stagnacijo prebivalstva. Čeprav ne tako močno kot v območju C, je stag- nacija prebivalstva tudi v območju D. Na splošno so se prvotne velike razlike v številu pre- bivalstva med posameznimi enotami zmanjšale. Če medsebojne odnose sprememb v števi- lu prebivalstva izrazimo z deležem rasti v obdobju med 1869 in 1981, se nam pokaže na- slednja slika: A B C D 158,97% 208,3% 53,96% 124,55% Največja rast prebivalstva je bila v območju B, to je na severovzhodnem obrobju Lju- bljanskega barja, nekoliko manjša v območju A in D ter razmeroma skromna rast prebi- valstva v območju C. Tabela 3. Prebivalstvo po posameznih območjih poselitve na Ljubljanskem barju Table 3. Population by Different Inhabited Regions of the Ljubljana Moor o vc )bmočje 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 L ai Skupaj A 2095 1039 3134 2239 1060 3299 2306 1160 3466 2211 1189 3400 2309 1272 3581 2710 1488 4198 3350 1500 4850 3366 1612 4978 3788 1985 5773 4095 2109 6204 5787 2329 8116 1 bi 819 926 956 998 1007 1272 1461 1591 2054 2182 2525 Cl C2 3700 3146 4183 3417 4468 3640 4284 3554 4404 3307 4709 3200 4808 2558 5285 2689 6100 2903 6392 3044 7370 3309 Skupaj C 6936 7600 8108 7838 7711 7909 7366 7972 9003 9430 10679 > di d2 1757 247 1989 304 2048 362 2098 338 2202 348 2503 383 2755 405 2874 389 3045 412 3428 348 4102 398 Skupaj D 2004 2293 2410 2436 2550 2886 3160 3263 3457 3776 4500 Skupaj A,B,C,D 12893 14118 14940 14672 14849 16259 16837 17804 20287 21598 25820 Tabela 4. Indeksi rasti prebivalstva_poposameznih območjih poselitve na Ljubljanskem barju Table 4. Population Growth Indeces by Different Inhabited Regions of the Ljubljana Moor Območje 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 ai aa A 100,00 100,00 100,00 106,87 102,02 105,26 143,19 109,43 105,06 95,88 102,50 98,10 104,43 106,98 105,32 117,37 116,98 117,23 123,62 100,81 115,53 100,48 107,47 102,64 112,54 123,14 115,97 108,10 106,25 107,47 141,32 110,43 130,82 B 100,00 113,06 103,24 104,39 100,90 126,32 114,86 108,90 129,10 106,23 115,72 Cl C2 C 100,00 100,00 100,00 110,51 108,61 109,57 106,81 106,53 106,68 95,88 97,64 96,67 102,80 93,05 98,38 106,79 96,76 102,49 102,29 79,94 93,21 109,88 105,12 108,23 115,46 107,96 112,93 104,79 104,86 104,81 115,30 108,71 113,17 di CA H | H Z A B O Č E V O AKTIVNO PREBIVALSTVO NASELIJ LJUBLJANSKEGA BARJA PO SEKTORJIH DEJAVNOSTI V LETU 1981 Active Population of the Settlements of the Ljubljana Bar je according to Act ivity Groups in 1981 kl LJUBLJANA .ll I. ill11! ill I B R E S T I -ll I STAJE • l l 1 VRBLJENE I I | | . 1 1 . I f ° STRAHOMER • • • . l l . 1 1 A B N A IORICA ŠKOFLJICA | ill S E L A TaIJE""' -mm 2 A L 0 g _ | | G U N E K I J GUMNIŠČE ll PIJAVA GORICA .ll Avtor mag. Mi lan Oroton Adamič Risala- M a r u š a Rupert Ol A M ZRC SA ZU Ljubl jana 1984 C Slika 17. Primerjava deležev kmetijskega prebivalstva po enotah modela poselitve med leti 1953 in 1971 Figure 17. Comparison of the Percentages of Agrarian Population by Units of Settlement Models Between 195J and 1971 kmetijstvo. Železnica je ob dobri povezavi s centri pritegnila tudi nekaj manjše industrije. D o leta 1971 se je zato delež kmečkega prebivalstva v tej podenoti zmanjšal na 10,94%, kar je približno enak oziroma nekoliko višji delež agrarnega prebivalstva kot v enotah A in B. Zmanjševanje agrarnega prebivalstva v tej podenoti (ci) je manjše kot v enotah A in B. Povsem drugačna je slika v podenoti C2, to je v naseljih ob vršaju Iške. Leta 1953 je bil tu delež agrarnega prebivalstva še zelo visok, to je 60,77%. To je bil najvišji delež na celo- tnem območju zasnove poselitve. D o leta 1971 se je slika močno spremenila. Delež kmeč- kega prebivalstva se je zmanjšal na 24 ,93%. Zasluge za takšno zmanjševanje kmečkega prebivalstva na tem območju ima povečan cestni promet in s tem možnost zaposlovanja v neagrarnih dejavnostih ter razvoj manjše lokalne industrije. Slednje potr juje , da je bilo smiselno oblikovati podenote osnovnih enot zasnove pose- litve, ki se navezujejo na osnovne prirodnogeografske razlike na posameznih območjih po- selitve. V osrednjem delu Ljubljanskega barja (enota D) smo oblikovali dvoje podenot: di za naselja na osamelcih in podenoto d2 za naselja najmlajše kolonizacije (Črna vas in Lipe) v osrednjem delu Barja. Za vsa ta naselja je značilno, da je bila leta 1953, v primerjavi z ostalimi enotami modela stopnja kmečkega prebivalstva najvišja, in sicer 44,07%. Takšna je ostala tudi še leta 1971, ko je bilo v tej enoti povprečno še 18,11% kmečkega prebival- stva. Prišlo je sicer do znatnega zmanjševanja deleža kmečkega prebivalstva, ki pa je osta- lo v enakih razmerjih do ostalih enot kot leta 1953. V podenoti d2, to je v naseljih, veza- nih na osamelce, se je delež kmečkega prebivalstva od leta 1953, ko je bil 43,91%, zmanj- šal leta 1971 na 16,89%, kar je še vedno razmeroma veliko v primerjavi s stanjem v eno- tah in podenotah A, ai, a2, B in C. V podenoti d2, to je v Črni vasi in Lipah, je bilo leta 1953 45,24% agrarnega prebivalstva in leta 1971 še vedno razmeroma veliko 30,46%. Takšen delež kmečkega prebivalstva je najvišji kar jih beležimo v katerikoli enoti ali pod- enoti naše zasnove poselitve leta 1971. Kaže nam relativno najmanjše zmanjševanje kme- čkega prebivalstva prav v osrednjem in s poplavami najbolj ogroženem območju. To se ujema z analizo razvoja prebivalstva v zasnovi poselitve, s katero smo na tem območju ugotovili, da gre za manjše povečanje števila prebivalstva v primerjavi z razvojem ostalih enot, kjer je prišlo do stagnacije prebivalstva. Do leta 1981 se je delež kmečkega prebivalstva v obravnavanih območjih še občutno zmanjšal. Metodologija popisa prebivalstva leta 1981 je bila različna od prejšnjih popisov (Popis prebivalstva gospodinjstev in stanovanj y SRS, št. 282, Zavod SRS za statistiko, 1982). Med kmečko prebivalstvo (Popis 1981) so uvrščeni tisti, katerih poklic se po »Eno- tni klasifikaciji poklicev« uvršča v skupino kmetovalci, ribiči, lovci in vzdrževano prebival- stvo, katerih vzdrževalci opravljajo zgoraj omenjeni poklic. Pri tem ni pomembno, ali je oseba poklic opravljala v kmetijstvu, ribištvu, vodnem gospodarstvu ali v kaki drugi ne- kmetijski dejavnosti. Bistvena metodološka razlika ob zadnjem popisu je v tem, da se je kmečko prebivalstvo opredeljevalo leta 1981 po dejavnosti in ne po poklicu. Iz podatkov popisa 1981 lahko razberemo le prebivalstvo po sektorjih dejavnosti. Če v primarno deja- vnost štejemo aktivno prebivalstvo, zaposleno v kmetijstvu, gozdarstvu in vodnem gospo- darstvu, odpade na kmetijstvo več kot 95% aktivnega prebivalstva v primarnem sektorju. Od vsega aktivnega prebivalstva je bilo v primarnem sektorju zaposlenega skupaj le 3 ,56%. Razmeroma velik je delež prebivalstva, zaposlenega v sekundarnih (24,16%) in v ter- ciarnih dejavnostih (21,82%). Skupaj je aktivnega prebivalstva 49,54%. Na karti 2 so v stolpcih prikazane količine in razmerja med posameznimi sektorji dejavnosti v naseljih. Povsod, izjema so manjša in odročnejša naselja, je razlika zelo opazna (tabela 7). Od vseh obravnavanih naselij (brez Ljubljane) ima razumljivo Vrhnika (3.145) največ aktivnega prebivalstva. Sledijo Borovnica (883), Brezovica (826), Verd (746) in Škofljica (716). V skupino srednjevelikih naselij po številu aktivnega prebivalstva se uvrščajo Vna- nje Gorice (584), Ig (555), Dragomer (552), Notranje Gorice (505), Log pri Brezovici (451), Lavrica (426), Dobrova (416) in Kožarje (384). Aktivnega prebivalstva v primarnem sektorju je največ v večjih naseljih, kot Vrhnika (51), Stara Vrhnika (48) in Vnanje Gorice (48). Kot razmeroma najbolj agrarna še vedno (kot leta 1971) izstopajo naselja južnega obrobja Barja, in to zlasti ob vršaju Iške. Slika v našem modelu se ni bistveno spremenila, v splošnem pa se je nadaljeval trend zmanjševa- nja deleža kmečkega prebivalstva. Od 68 naselij je le 12, v katerih je več kot 30 ljudi za- poslenih v primarnem sektorju dejavnosti. V kar 26-tih naseljih pa je manj kot 10 prebi- valcev aktivnih v primarnem sektorju. Razmeroma velik je delež aktivnega prebivalstva v sekundarnem tektorju dejavnosti. Najbolj izstopa Vrhnika (1642). Sledijo Borovnica (522), Verd (410), Lrezovica pri Ljub- Tabela 7. Aktivno prebivalstvo po sektorjih dejavnosti in naseljih na območju Ljubljanskega barja Table 7. Active Population by Activity Sectors and Settlements on the Ljubljana Moor Area Naselje Primarni Sekundarni Terciarni Skupaj 1 Babna Gorica 2 Bevke 3 Bistra 4 Blatna Brezovica 5 Borovnica 6 Breg pri Borovnici 7 Brest 8 Brezovica pri Borovnici 9 Brezovica pri Ljubljani 10 Črna vas 11 Dobrova 12 Dol pri Borovnici 13 Dragomer 14 Draževnik 15 Dražica 16 Drenov Grič 17 Glinek 18 Goren je Blato 19 Goričica pod Krimom 20 Gumnišče 21 Ig 22 Iška 23 Iška Loka 24 Iška vas 25 Jezero 26 Kamnik pod Krimom 27 Komanija 28 Kot 29 Kožarje 31 Lanišče 32 Lavrica 33 Laze pri Borovnici 34 Lesno Brdo (del) 35 Lipe 36 Log pri Brezovici 37 Lukovica pri Brezovici 38 Mala Ligojna 39 Matena 40 Mirke 4 1 Niževec 42 Not ran je Gorice 4 3 Ohonica 44 Pako 45 Pijava Gorica 4 6 Plešivica 47 Podpeč 48 Podsmreka 49 Preserje 50 Prevalje pod Krimom 51 Razori 52 Reber pri Škofljici 53 Sela p n Rudniku 54 Sinja Gorica 55 Srednja vas 56 Staje 57 Stara Vrhnika 58 Strahomer 59 Straniska vas 6 0 Škofljica 61 Totmselj 62 Velika Ligojna 6 3 Verd 64 Vnan je Gorice 65 Vrbl jene 66 Vrhnika 67 Zabočevo 68 Zalog pri Škofljici 69 Želimlje Skupaj 5 20 35 130 1 9 28 63 28 522 6 95 34 48 20 52 34 372 33 59 22 239 6 107 19 216 4 13 5 24 28 126 2 24 6 7 20 21 3 22 46 260 6 10 38 54 9 66 18 104 35 121 2 15 3 23 10 5 6 4 1 8 205 4 44 21 32 4 12 21 199 13 71 17 28 31 33 4 9 4 9 28 257 6 23 13 34 8 62 15 145 11 15 27 73 5 29 13 34 12 26 4 12 10 32 13 113 11 26 8 20 48 131 12 19 15 49 22 309 5 83 23 75 35 410 48 286 16 60 51 1642 12 18 6 11 22 40 1157 7834 17 42 110 275 4 14 49 140 333 883 54 155 54 136 25 97 420 826 90 182 155 416 78 191 317 552 9 26 9 38 133 287 14 40 6 19 14 55 24 49 249 555 14 30 52 144 60 145 126 248 129 285 ' 10 27 15 41 8 23 44 91 213 426 24 72 37 90 12 28 231 451 87 171 16 61 56 120 6 49 6 19 220 505 5 34 12 59 77 147 124 284 98 224 57 157 40 74 36 83 17 55 12 28 27 69 59 185 35 72 25 53 88 267 25 56 35 99 385 716 39 127 30 128 301 746 250 584 29 105 1452 3145 8 38 20 37 66 128 7097 16088 ljani (372), Škofljica (309), Vnanje Gorice (286) in nato Ig (269), ki je z razvojem lokalne industrije postal pomembno središče južnega obrobja Barja. V vseh, zlasti večjih naseljih, je opazna prevlada aktivnega prebivalstva, zaposlenega v sekundarnih in terciarnih dejav- nostih (karta 2). V naseljih, ki so bliže Ljubljani, se kaže razmeroma večji delež zaposle- nih v terciarnih dejavnostih kot v sekundarnih. Gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom je po popisu prebivalstva 1981 v obravna- vanih naseljih Ljubljanskega Barja skupaj 3.021. To seveda niso samo čiste kmetije, tem- več tudi posestva, v katerih je del članov gospodinjstva zaposlen zunaj primarne dejavno- sti. To so polkmetje. Na karti 3 je s stolpci prikazano skupno število gospodinjstev v nase- ljih s kmečkim gospodarstvom, posest zemlje v naselju (ha) in obdelano zemljišče v ha. Skupaj je v obravnavanih naseljih Ljubljanskega barja 3.021 gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. Ponovno močno izstopa Vrhnika (213). Sledijo Vnanje Gorice (138), No- tranje Gorice (120), Ig (114) in Brezovica (101). V vseh ostalih naseljih je manj kot 100 gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. V celoti je v obravnavanih naseljih 15.790 ha zemljišč v lasti gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. Od teh zemljišč je skupaj obdela- nih 7.431 ha ali 46,92%. To je razmeroma veliko v primerjavi s slovenskim povprečjem (25,01%), vendar številka ne preseneča, če se zavedamo, da zajema večina obravnavane površine v glavnem ravninski svet, ki je le malo porasel z gozdom. Čeprav gre za poplavni svet, je Ljubljansko barje razmeroma intenzivno obdelano. To je presenetljivo, vendar ob tem ne smemo pozabiti, da je kakovost teh površin za kmetijstvo slabša ( O g o r e l e c , 1984). Izjema je seveda sušnejše obrobje, in to zlasti vršaj Iške. V Črni vasi je od skupno 324 ha zemljišč obdelanih kar 267 ha ali 82,4%. Podoben in le nekoliko manjši delež obdelanega zemljišča je tudi v Lipah (70,21%). V ostalih nase- ljih, ki so na obrobju Barja ali so v veliki meri vezana na gozdnate osamelce na Barju, je delež obdelanega zemljišča manjši. V posameznih enotah in podenotah naše zasnove prebivalstva se kažejo zanimive raz- like v deležu kmečkega prebivalstva, le-ta je najnižji na tistih delih obrobja, ki ima šibke prometne povezave in so zato tudi razmeroma manjše možnosti zaposlovanja v neagrarnih dejavnostih. V bližini urbanih središč je opazno intenzivno poseljevanje podeželja z ne- kmečkim prebivalstvom. Prav proces dokaj intenzivnega naseljevanja nekmečkega prebi- valstva na podeželju in izgradnja številnih novih in večina enodružinskih hiš, zajema vedno večje območje. Ta proces je zlasti intenziven v tistih naseljih, ki so bliže Ljubljani ali Vrh- niki. Ker so vsa obravnavana naselja razmeroma blizu teh dveh mest, lahko trdimo, da je v skoraj vseh naseljih v večji ali manjši meri mogoče čutiti njun vpliv. To so nakazale že ne- katere starejše študije (H a b i č, 1962; L a h , 1965), ki so med ostalim obravnavale dne- vno migracijo delovne sile. V teh študijah je problem pokazan v glavnem s stališča dnevne migracije avtohtonega prebivalstva. V zadnjih dveh desetletjih je glede na pomanjkanje stanovanj v mestih prišlo tudi do intenzivnejšega poseljevanja mestnega prebivalstva na podeželju oziroma do spreminjanja nekdanjih pretežno agrarnih naselij v tako imenovana spalna naselja. Z obilo lastnega dela in truda so mnogi zgradili v okvirih obstoječih naselij ali na njihovem obrobju, nove hiše ter tako razmeroma ugodno prišli do svojega stanova- nja z večjim ali manjšim vrtom. Lasten vrt oziroma manjše obdelovalno zemljišče okrog hiše ni brez pomena, saj je to za mnoge vir dodatne oskrbe. Na južnem obrobju Ljubljane nam to dokazuje zelo razširjeno vrtičkarstvo (Špica). Ne nazadnje velja omeniti, da so prav na južnem obrobju mesta zrasle mnoge nedo- voljene gradnje, poimenovane tudi črne gradnje. Na podeželju, če ga smemo tako imenovati, se prepletata dva procesa; spreminjanje dejavnosti prvotnega prebivalstva z znanim procesom deagrarizacije in poseljevanje zlasti Tabela 8. Gospodinjstva s kmečkim gospodarstvom po naseljih na območju Ljubljanskega barja (vir: Popis preb. 1981) Table 8. Households With Agrarian Economy by Settlements on the Ljubljana Moor Area Naselje Gosp. Zemlj. ha Obdelano ha 1 Babna Gorica 2 Bevke 3 Bistra 4 Blatna Brezovica 5 Borovnica 6 Breg pri Borovnici 7 Brest 8 Brezovica pri Borovnici 9 Brezovica pri Ljubljani 10 Črna vas 11 Dobrova 12 Dol pri Borovnici 13 Dragomer 14 Draževnik 15 Dražica 16 Drenov Grič 17 Glinek 18 Goren je Blato 19 Goričica pod Krimom 20 Gumnišče 21 Ig 22 Iška 23 Iška Loka 24 Iška vas 25 Jezero 26 Kamnik pod Krimom 27 Komani ja 28 Kot 29 Kožarje 30 Kremenica 31 Lanišče 32 Lavrica 33 Laze pri Borovnici 34 Lesno Brdo (del) 35 Lipe 36 Log pri Brezovici 37 Lukovica pri Brezovici 38 Mala Ligojna 39 Matena 4 0 Mirke 4 1 Niževec 42 Notranje Gorice 4 3 Ohonica 44 Pako 45 Pijava Gorica 4 6 Plešivica 47 Podpeč 48 Podsmreka 49 Preserje 50 Prevalje pod Krimom 51 R a z o n 52 Reber pri Škofljici 5 3 Sela pri Rudniku 54 Sinja Gorica 55 Srednja vas 56 Staje 57 Stara Vrhnika 58 Strahomer 59 Stranjska vas 6 0 Škofljica 6 1 Tomišelj 62 Velika Ligojna 6 3 Verd 64 Vnanje Gorice 65 Vrbl jene 66 Vrhnika 67 Zabočevo 68 Zalog pri Škofljici 69 Želimlje Skupaj 15 90 53 98 427 324 1 0 0 54 318 192 90 572 184 29 147 61 40 315 82 39 498 127 101 400 208 81 324 267 54 429 120 39 145 56 62 153 75 6 22 14 17 148 50 69 240 153 10 71 32 15 120 61 22 285 105 13 54 28 114 441 256 10 219 64 34 360 195 68 420 176 51 369 137 71 509 208 8 31 16 14 137 65 38 121 64 7 53 37 23 98 52 59 158 98 15 58 24 38 149 90 7 47 33 86 270 127 42 108 62 20 159 69 47 328 206 9 128 24 9 187 46 120 279 239 13 121 35 30 253 89 30 121 69 76 254 203 53 200 116 40 202 97 41 304 98 17 222 78 14 94 36 6 70 36 23 110 58 42 187 107 7 83 44 11 74 41 84 563 285 28 274 111 26 146 59 68 317 149 56 270 112 46 258 134 91 438 117 138 361 288 40 166 68 213 681 265 16 184 49 12 69 49 55 381 158 3021 15790 7431 1 .1. STRAN] - H i . A S K A W A S | R A Z O R I . • — D R A Ž E V N I K KOMA NI JA - M$ _ . l i I IIKi Ji B R E Z O V I C A i KOŽARJE I . 1 . i i i . - h . a | | DRENOV D R A G O M E R ™ ™ .11 RLEfttVK V N A N J E G O R I C E k V. L I G O J N A M. L IGOJNI i S I N J A GC R H NIK A • NIK A ^ | ^ |. l l l — " " VERD S I N J A G O R I C A BLATNA h . i i NOTRANJE BEVKE OORICE .Ii . J i . L I JEZERO J L r V I l - l « GOR tč »CA • • • PRESERJE S.l. - i . . I i . DOL • L A Z E _ H • • r ^ l . l . L | M N I Ž E V E C Z A B C OHONICA M | J B R E Z O V I C A GOSPODINJSTVA S KMEČKIM GOSPODARSTVOM, NJIH SKUPNA IN OBDELOVALNA ZEMLJIŠČA PO NASELJIH LJUBLJANSKEGA BARJA V LETU 1981 (Vir: Popi« prebivalstva 1981) Households with Farm Economy, Total Land Owned and Cultivated Land for the Settlements of the Ljubljana Barje in 1981 Karta 3 Map 3 1 Gospodlnjstva • k m a t k l m gospodarst vom Households w i th Farm Economy 2 Skupno zamlja v ha Total Land Owned In ha 3 Obdalano zemlje v ha Cul t ivated Land In ha LJUBLJANA .11 .11 Č R N A VAS • i - ! • - ! • • J . - i i - , TOMl iELJ • I m ,c _ . L i - I . I I ° - I i . 1 1 S T R A H O M E R , J K A V A S all S R E D N J A S E L A J L " I - I I I . GORICA J | L A N I 4 Č E R E B E R ŠKOFLJICA _ I • Z A L O G — I m GLINEK _ Q m GUMNliČE - I . I J. Avtor: mag. Milan Orožen Adamič Risala^ Maruša Rupert GIAM ZRC SAZU Ljubljana 1984 U> C tistih delov podeželja z urbanim prebivalstvom, ki so blizu centralnih krajev na drugi stra- ni. Ta proces poseljevanja podeželja praviloma narašča. V teh naseljih nikjer ne zasledimo zmanjševanja prebivalstva, temveč le rast in nene- hno povečevanje zazidanih površin. Mnogokrat pa se lahko prepričamo, da se prav ti gra- ditelji ne zavedajo dovolj vseh posebnosti in nevarnosti Barja ( G a m s ; C u n d e r , 1983). 3. ORIS PROMETNEGA OMREŽJA NA LJUBLJANSKEM BARJU Ljubljanica je bila dolga stoletja najpomembnejša prometna pot preko Ljubljanskega barja. Videti je, da so bile že v rimski dobi izvršene prve regulacije in ureditve struge. O tem nam priča tudi dobro ohranjen ostanek nekdanje struge Ljubljanice na njenem levem bregu pod Notranjimi Goricami (M e 1 i k, 1963, 23). Po Ljubljanici so, poleg najrazlič- nejših tovorov, dovažali v Ljubljano iz Podpeči gradbeni material. Kamen iz Podpeči so uporabljali že za gradnjo Emone. O plovbi in prometu po Ljubljanici pripoveduje tudi V a 1 v a z o r (1689, 264), ki med drugim pravi: »Velike tovorne ladje spadajo pod cesarski višji dacarski in vodni urad glavnega mesta Ljubljane ... Omenjeni urad ima sedem velikih tovornih ladij za večje že- M E S T O t I I r železnica + oou ščena železnica = = avtocesta Slika 18. Prometno omrežje Figure 18. 7rajjic Network glavne ceste pomembnejše ceste preko Barja ceste VRHNIKA N O V O nekdaj uporabljene vodne poti načrtovana avtocesta G O R E N I S K A DOBRAVA ŠTAJERSKA BREZOVICA SI. 19. Poplavljene so obsežne površine ob Ižanski cesti (3. 1. 1982). lezno blago, od katerih nosi vsaka devetdeset tovorov ali tristo centov. Cesarska blagajna, ki je te ladje zgradila, vzdržuje na vsaki ladji mojstra in pet hlapcev ... Nadzorstvo nad la- dijskimi mojstri in hlapci, ki jih je vsega petdeset in nad drugimi (ki imajo v Ljubljani 30, na Vrhniki 60, na Igu 30, v Loki 30 in Podpeči tudi 30 majhnih ladij) ima samo višji pre- jemnik; le ta je njihova nadrejena oblast.« Iz tega poročila lahko ugotovimo, da ni bila plovna le Ljubljanica, temveč tudi Ižica do Iga in po njenem pritoku Ložca nedvomno do Iške Loke. V tem času se Iška, ki še ni bila regulirana, ni direktno izlivala v Ljubljanico, temveč s pritokom Lošco v Ižico; tako sta bili ti dve vodi skupaj precej bolj vodnati kot sta danes. Brez dvoma je bila najbolj pro- metna Ljubljanica, ne gre pa zanemariti tudi plovbe med Ljubljano in Igom oziroma Iško Loko, z nadal jevanjem poti naprej proti Turjaku, na Dolenjsko in z odcepom na Notranj- sko. Po Ljubljanici so vozile kar velike ladje, celo za prevažanje železnega blaga. Fužinar- stvo in predelava železa je bilo v tej dobi na Slovenskem dokaj razvito. Plovba po Ljubljanici je bila možna le do brzic na Fužinah; večino tovora so prekla- dali že v Ljubljani. V dobi tovorništva po razmeroma slabih in neustrezno urejenih poteh je bila plovba po vodah na Ljubljanskem barju še toliko bolj pomembna, ker je bila raz- m e r o m a cenena, hitra ter varna. Tako je bilo vse do začetkov zgodnje kapitalistične dobe (ob začetku 18. stoletja), ko so začeli popravljati stare in graditi nove ceste. Z gradnjo mo- stov preko rek je odpadlo zamudno prevažanje na ladjah. »Komercialne glavne ceste« so olajšale dostop do Trsta in Reke. Glavna cesta je vodila iz obeh pristanišč prek Ljubljane na Duna j . Potek teh cest je bil za razvoj posameznih mest vse do izgradnje železnic sredi 19. stoletja izredno važen. Pomembna je bila tudi povezava pristanišča Trsta po Ljubljani- ci mimo Ljubl jane in naprej po Savi proti Turčiji. V Valvazorjevem času so na Ljubljanici uporabljali za prevažanje tovorov 7 velikih ladij in 180 majhnih, s katerimi je upravljalo več kot 300 ljudi. Če k temu prištejemo še prebivalstvo, ki je bilo zaposleno s prekladanjem tovorov in drugimi dejavnostmi, je bilo za tisti čas v prevozništvu preko Barja zaposlenih veliko ljudi. Na to dobo nas na Vrhniki in v Ljubljani spominjajo številna imena ulic ali delov mesta: Breg, Velika Čolnarska uli- ca, Mala Čolnarska ulica, Pristan itd. ... Čolnarji so večinoma prebivali v Trnovem in ribi- či na Krakovem. Prevozništvo po Ljubljanici je začelo upadati, ko so zgradili »komercialni glavni cesti« med Ljubl jano in Vrhniko na severozahodnem obrobju in cesto na severovzhodnem obro- bju Ljubljanskega bar ja proti Novemu mestu. Dokončno je promet po vodah Ljubljanske- ga bar ja propadel sredi 19. stoletja z izgradnjo železnic. Do Ljubljane je bila železnica zgrajena leta 1849, čez Kras proti Trstu pa je bila dograjena leta 1857. Progo proti Trstu so morali speljati preko Barja, zato so jo morali počasi dvigniti do skoraj 200 m nad Ljub- l jansko bar je . Trasa te železniške proge se je naslonila na trdnejše in pred poplavami var- nejše obrobje Ljubljanskega barja, Vnanje Gorice in Notranje Gorice, kljub temu je mo- rala prečkati precejšen del barja. To je bila ena od največjih gradenj tistega časa, ki je za- htevala vse dotedanje tehnično znanje in izkušnje, ki so si jih pridobili z osuševanjem barja in gradnjo cest (Cornovec 1769, Grubarjev prekop 1786, cesta Ljubljana—Ig 1826, cesta v Črno vas 1830, itd.). Po obsežnosti in zahtevnosti je gradnja te železnice z mostom pre- ko Ljubljanice in Borovniškim viaduktom izjemen podvig, ki ga ne moremo primerjati z mlajšo gradnjo avtoceste med Vrhniko in Ljubljano (dobrih 120 let kasneje), ko so bili graditel jem na voljo številni novi materiali in mehanizacija. V letih med 1886 in 1900 sta bili zgrajeni še dve pomembni železniški progi na obrobju Ljubljanskega barja: Ljublja- Sl. 20. Poplavljena cesta iz Črne vasi v Lipe (3. 1. 1982). SI. 21. lška je tudi prestopila bregove in se razlila čez cesto pri Črni vasi (.1. I. 1982). SI. 22. Poplavljena pot, ki vodi z Ižanske ceste v Kozlerjevo goščo, ob kateri se prav tako kot ob dru gth cestah na Barju razrašča urbanizacija (3. 1. 1982) na—Grosuplje z odcepoma v Novo mesto in Kočevje ter odcep od proge Ljubljana—Trst pri Brezovici proti Vrhniki (M e 1 i k, 1938). To železniško progo so kasneje (v šestdese- tih letih) opustili. Na prelomu stoletja je bil tako dobršen del obrobja Ljubljanskega barja povezan z železnico, ki je imela pomembno in odločilno vlogo v razvoju mnogih naselij. V zatišju, zunaj teh prometnih povezav so ostala naselja ob vršaju Iške, kar se kaže tudi v tem, da je bilo tu še leta 1953 dobrih 60% agrarnega prebivalstva, največ na celotnem ob- močju Ljubljanskega barja. Z intenzivnejšim razvojem cestnega prometa ob koncu petdesetih in v začetku šestde- setih let je železnica postopoma izgubila na pomenu za prevoz lokalnega prebivalstva. Ve- dno več prometa se je začelo preusmerjati na ceste, kar nam dobro ilustrira H a b i č e v a (1962) geografsko monografska študija o Vrhniki. Prav to je bil tudi poglavitni vzrok kas- nejši opustitvi železniške proge do Vrhnike. Povečana vloga cestnega prometa je pospešila proces deagrarizacije in neagrarni razvoj tistih izvenmestnih naselij, ki so bolj odmaknjena od železnice. Leta 1981 je bila dograjena avtocesta med Vrhniko in Ljubljano, ki je za lokalno pre- bivalstvo brez pomena, oziroma mu celo predstavlja delno oviro, ker jo je mogoče med Ljubljano in Vrhniko prečkati le na petih mestih (pri Brezovici, pri Lukovici, pri Logu, pri Drenovem Griču in Sinji Gorici). Je pa stara cesta med Ljubljano in Vrhniko sedaj precej razbremenjena. Lokalne cestne povezave preko avtoceste so razmeroma dobro urejene, nastale pa so težave z dostopom do nekaterih kmetijskih zemljišč. Z izgradnjo avtoceste je bil naprav- ljen tudi dokaj obsežen poseg v hidrografske razmere tega dela obrobja Ljubljanskega ba- rja. Zgrajeni so bili sicer številni manjši mostovi oziroma prepusti, ki pa jih bo potrebno stalno skrbno vzdrževati in čistiti, sicer lahko pričakujemo precejšnje težave, ker številni manjši potoki z obrobja nanašajo na Barje precejšnje količine materiala. Kot smo že podčrtali, je prehodni pas med obrobnim gričevjem in barjem najbolj in- tenzivno poseljeno območje. V tem sušnejšem območju potekajo mednarodno pomembne prometnice ( P r e d l o g . . . , 1982), ker pa je to ozko območje in se tu prepletajo najrazlič- nejši interesi, je potrebno s tem prostorom še posebno skrbno gospodariti. Zato je tu še toliko bolj potrebno dobro načrtovano in strogo izvajanje urbanističnih ureditev. To je zla- sti pomembno za občino Vič-Rudnik, ki ima omejene možnosti za širjenje Ljubljane na barje. V teh načrtih pa moramo že danes predvideti in zavarovati komunikacijske koridor- je (na primer obnova in modernizacija železnice med Ljubljano in Vrhniko). Preko Ljubljanice, če odštejemo mostove na Vrhniki in v Ljubljani, sta na Ljubljan- skem barju le dva mostova, in sicer cestni most pri Podpeči ter v bližini stari železniški most proge Ljubljana—Trst. Brodarjenje prebivalcev Črne vasi in Lip preko Ljubljanice je v glavnem le še spomin. Tak brod, ki je bil v Lipah, omenja tudi M e 1 i k (1963). Danes je tu preko Ljubljanice postavljena železna konstrukcija za vodovod, ki služi tudi za peš pot. Gradnja večjih mostov na barju je zahtevna in draga. To se je pokazalo ob precejšnjih težavah, ki so jih imeli pri graditvi dveh mostov čez Ljubljanico in Mali graben na Livadi (1981). Južni del Ljubljane je mnogo pridobil z novo cestno povezavo Trnovega z Ižansko cesto. Ko so zgradili nov Karlovški most preko starega, je bil promet po starem zelo ovi- ran zaradi nizkega prehoda pod novim mostom. Najpomembnejšo cesto preko Ljubljanskega barja (povezavo sever—jug), Ižansko ce- sto, so zgradili že leta 1829. To je bila tudi prva večja cesta preko Barja. Kot vse ostale ceste na Ljubljanskem barju jo spremlja na obeh straneh jarek. Preko Ižice je več mostov, najpomembnejši je obnovljen most na Ižanski cesti. Leta 1905 je bil čez Ižico zgrajen most, ki povezuje Peruzzijevo cesto z Ižanko. Na tem mestu, v začetku Črne vasi, je naj- SI. 23. Poplavljena cesta, ki vodi z Ižanske ceste v Iško Loko (3. 1. 1982). važnejše p rometno križišče v osrednjem delu Barja. Važen je tudi most, ki blizu Kožuha prečka Ižico s cesto, ki vodi proti Hauptmancam, in dalje na Lavrico. Le malo naprej je od Ižanke odcep, ki pelje v Mateno. Ta del ceste je večkrat poplavljen. Prečno na Ižansko ce- sto je druga pomembna barjanska cesta, ki iz Črne vasi preko Lip vodi v Podpeč. Del te ceste, ki ni asfaltiran, je zelo pogosto poplavljen in ni nič izjemnega, da so Lipe odrezane tudi po več dni na leto in da je mogoče priti do mnogih hiš le s čolni. Velikokrat je poplav- ljen tudi del ceste med Notranjimi Goriami in Podpečjo, ki je pomembna povezava južne- ga obrobja Bar ja z Ljubljano, izboljšanje teh cest bi bila pomembna pridobitev (Slike: 20; 21; 22; 23). Prečno na glavne ceste je vrsta manjših mostov z odcepi. To so večinoma leseni mo- stovi s potmi do zemljišč onstran jarkov, ki so prevozni le v sušnem času. Vzdrževanje zelo razvejane mreže jarkov in velikega števila mostov je zamudno in drago. Vzporedno z opu- ščanjem zemljišč, ki jih je začela zaraščati preslica in grmičevje, je opuščenih vedno več teh mostov, namenjenih agrarnemu izkoriščanju zemljišč. Z razmeroma intenzivno pozida- vo ob glavnih barjanskih cestah so do novih stavb zgradili številne stalne in trajnejše mo- stove, prehode preko kanalov, katerih prepustnost za visoke vode je mnogokrat vprašlji- va; do določene mere je zato oviran odtok visokih voda z Barja. Urbanizacija se na Barje razmeroma nekontrol i rano in hitro širi, temu problemu pa se ne posveča nikakršne pozor- nosti. Na to je opozarjal že M e 1 i k (1934, str. 6), ki med drugim pravi: »Pa tudi mnogi zasebni mostovi silno zadržujejo odtok vode ker so premajhni. Na Barju je ves svet pre- prežen z jarki, vsak zemljiški kos obdan z njimi. Posebno važno funkcijo imajo oni večji jarki , ki teko ob cestah in ki se vanje izteka voda iz manjših jarkov. En sam premajhen most na t akem odtočnem jarku, pa se mnogim posestnikom zadržuje odtok in zavleče po- vodenj za neka j dni. Tudi zasebni mostovi, zlasti na pomembnejših jarkih, bodo morali imeti predpisano določeno velikost prereza, tudi dva do trikrat tako velik, kakor ga potre- buje normalna voda.« Prometno omrežje na Ljubljanskem barju je dobro razvejano, zlasti če upoštevamo številne manjše poti, ki jih imenujejo »štradoni« in potekajo ob vseh večjih kanalih. Zara- di grezanja in razmeroma pogostih poplav je treba te poti stalno dograjevati in vzdrževati z nasipavanjem. V prihodnje bo treba pred običajno velikimi poplavami zavarovati cesti med Notranjimi Goricami in Podpečjo, ter povezavo z Ižansko cesto preko Lip. S tem bi znatno izboljšali povezave južnega obrobja Ljubljanskega barja z Ljubljano. 4. ZAKLJUČEK O S prvimi večjimi melioracijami in spreminjanjem razmer na Ljubljanskem barju so za- čeli v dobi razsvetljenstva (sredina in druga polovica 19. stol.). V tem času so se temeljito in globoko preobrazili nazori zahodnega sveta. Razsvetljenstvo je razvilo nove predstave o človeku, njegovih ciljih, njegovem položaju in prostoru v katerem živi — o naravi. Priza- devali so si ustvariti nove materialne in družbene odnose. V tem času so se izoblikovali poglavitni temelji za moderni razvoj človeštva (B e e s t H o 11 e, 1978). Za to obdobje je značilno prizadevanje, da bi povečali obdelovalna zemljišča tudi z melioracijami, ki so jih začeli načrtovati in izvajati. Zgradili so več odtočnih kanalov na Ljubljanskem barju in najpomembnejši Grubarjev prekop. Prav izgradnja tega kanala, ki je bil za tiste čase tudi izjemen tehnični dosežek, je omogočila postopno osuševanje in temeljito preobrazbo nek- danjega barja. Barja v pravem pomenu te besede, s šotišči, kot posebnega tipa prirodno- geografske pokrajine s samosvojimi oblikami življenja, ki je bil do tega časa bolj ali manj ekološko nedotaknjen ali antropogeno le malo preoblikovan svet, danes ni več. Obrobje Barja je bilo poseljeno z vrsto agrarnih naselij, katerih obdelovalna zemlja je segala le do barja. S prvimi uspehi osuševanja, ki so bili v primerjavi s stanjem pred izgradnjo Gr,ubar- jevega prekopa, izredni, so bila naselja na obrobju"Barja jedra širjenja obdelovalnih povr- šin na barje. Da bi kolonizirali in izkoriščali tudi osrednje dele, ki so od obrobja barja raz- meroma oddaljeni, so začeli z izgradnjo ceste preko barja od Ljubljane proti Igu in to šele slabih pet desetletij za izgradnjo Grubarjevega prekopa. Ob izjemnih naporih kolonizator- jev (M e 1 i k, 1927) so se pokazali uspehi, ki pa vse do današnjih časov niso rodili preveč optimistično pričakovanih sadov. V dobrih dvesto letih prizadevanj, velikih naporov, uspe- hov pa tudi porazov, ker so poplave še vedno razmeroma pogoste, je nekdanje šotno barje povsem spremenilo svojo prvotno podobo. Od nekdanjih približno 11.000 ha zemljišč s šoto, jih je danes ohranjenih le še nekaj nad 100 ha (P e t e r 1 i n, 1971). Z agrarno kolo- nizacijo, rezanjem šote, postopno izgradnjo obsežnega in močno razvejanega osuševalnega sistema jarkov na Ljubljanskem barju je celotna pokrajina dobila povse novo podobo, po- dobo intenzivne antropogeno preoblikovane pokrajine. Ljubljansko barje je eno največjih poplavnih področij v Sloveniji, ki s svojimi posebnostmi in problemi nima primerjave. Nekdanja, v veliki meri izrazito agrarna naselja na obrobju in razumljivo, zlasti pose- litve na osrednjem delu Barja, so bile v svojem razvoju tesno povezane s stanjem fizično- geografskih razmer na Ljubljanskem barju. Ko je zlasti po letu 1945 vsesplošen proces de- agrarizacije podeželja intenzivneje zajel tudi naselja na obrobju Barja in v njegovem osre- dnjem delu, je s tem prišlo, navkljub razmeroma intenzivnim prizadevanjem širše družbe- ne skupnosti (L a h, 1965), do postopnega spreminjanja ter opuščanja številnih, nekdaj pretežno agrarni izrabi namenjenih površin. Zanimivo je, da je deagrarizacija najprej ozi- roma najintenzivneje načela naselja na obrobju Barja. Naselja na obrobju Ljubljanskega SI. 24. Poplava v Črni vasi. Nove hiše so začeli zidati tudi že nekoliko vstran od glavne ceste (3. 1. 1982). Avtor vseh fotografij Milan Orožen Adamič. barja so hitreje naraščala kot naselja na Barju, ker so tu razmeroma ugodnejši prometni in drugi pogoji za gradnjo številnih, pretežno enodružinskih hiš prebivalstva, ki je zaposleno v neagrarnih dejavnostih. Danes je ob počasnejši rasti naselij v osrednjem delu Barja, de- lež agrarnega prebivalstva večji kot v naseljih na obrobju. Ob vedno večjem pomanjkanju za individualno gradnjo primernih zemljišč se urbanizacija vedno globlje in intenzivneje ši- ri na Barje ter območja, ki niso varna pred poplavami ( R a v n i k , 1981). Pozidava se ve- dno bolj strnjeno razrašča na obeh straneh cest na Barju. Zlasti je ta proces očiten in ne nazadnje nevaren za vedno večje število prebivalstva, na južnem obrobju Ljubljane (Mur- gle, Rakova Jelša, Sibirija, Galjevica, Jurčkova pot, Livada, Peruzzijeva cesta, Ižanska ce- sta, Črna vas itd. — slika 24). Centralno odlagališče odpadkov, ki je danes še med Cesto dveh cesarjev in Cornovcem, se bo razširilo preko Cornovca proti Ljubljanici. Le-to je ne nazadnje namenjeno in načrtovano tako, da bi bila kasneje mogoča pozidava teh površin. Velik del Rožne doline, Trnovega in Murgel je bil prav tako zgrajen na smeteh. Na Ljubljanskem barju se srečujejo najrazličnejše oblike izrabe kakor tudi interesi, ki jih bo potrebno skrbno pretehtati in med seboj usklajevati. Kmetijstvo se v bližini Ljublja- ne na obrobju Barja vedno bolj umika urbanizaciji, ki že sega preko omejitev, postavljenih v načrtu »Ljubljana 2000«. Poplave in to ne le vsakih nekaj deset let, so na Barju še ve- dno pogoste. Zato bomo morali tem problemom, ne več kot nekoč le v interesu kmetij- stva, temveč tudi v interesu urbanizacije, posvečati več pozornosti. S tem bomo sledili no- vemu ekonomsko antropocentrično in ekološko utemeljenemu cilju ter dosegli zmanjševa- nje pritiska urbanizacije na kmetijsko najugodnejše površine na drugih območjih zunaj Ljubljanskega barja. Druga oblika, s katero bi lahko sledili istemu cilju, je sprostitev in podpiranje pozidave gričevnatega ter pretežno gozdnega obrobja, ki se ga osnutek načrta »Ljubljana 2000«, v skladu s tradicionalno zakoreninjeno urbanistično prakso, še vedno ogiba. V analizi razvoja prebivalstva smo ugotovili izredno hitro naraščanje naselij na ob- robju Ljubljanskega barja med Ljubljano in Vrhniko (A) ter Grosupljem (B). Razmeroma ugodnejši trdinski svet na obrobju Ljubljanskega barja je že intenzivno urbaniziran. Tu ostaja, ob intenzifikaciji obstoječe zazidave, dvoje možnosti: gradnja na lahko dostopni ra- vnini proti osrednjim, od poplav ogroženim delom Barja, ali pospeševanje gradnje na gri- čevnatem svetu. Vsi dosedanji načrti, zlasti pa tisti, ki temeljijo na ozkih in mikroekonom- skih prostorskih izhodiščih, so se vedno bolj nagibali k prvi možnosti. Mnenja smo, da je dolgoročno precej ekonomskih elementov in ekoloških dejavnikov, ki govore v prid drugi možnosti ( G o s a r, 1983). Naše analize dokazujejo, da lahko pričakujemo v prihodnosti intenzifikacijo pozidave in poselitve obrobja Ljubljanskega barja. Ob sedanjih razmerah in stanju poplav na Ljub- ljanskem barju, ki so še vedno izredno obsežne in katerih realno ne bo mogoče nikoli po- vsem odpraviti, je nedvomno, da se bo treba izogibati urbanizaciji osrednjih delov Barja. Na le-teh bi bilo zato smotrneje razvijati druge oblike izrabe, kot so kmetijstvo ali gozdar- stvo s topoli na kmetijsko ekstenzivno izkoriščenih površinah in podobno. LITERATURA IN VIRI B e s t H o 11 e, G., in sod. 1978, Zgodovina v slikah, 13. knjiga, Državna založba Slovenije, Ljub- ljana. G a m s , I., C u n d e r, T., 1983, Ljudska zaznava ogroženosti ter znanje o potresih in poplavah. Na- ravne nesreče v Sloveniji, SAZU, Ljubljana. G o s a r, L., 1983, Projekcije socialnogeografske, posestne in fizične preobrazbe ob primeru Bevk. Geografski vestnik 55. Ljubljana. H a b i č, P., 1962, Vrhnika. Geografska monografija manjšega mesta. Geografski zbornik 7, Ljub- ljana. H o c h e n w a r t, F., 1838, Die Entsumpfung des Laibacher Morastes. Ljubljana. K o k o 1 e, V., 1971, Centralni kraji v SR Sloveniji. Geografski zbornik 12, Ljubljana. K o p a t i n, V., 1934, Gabrijel Gruber S. J. in njegov prekop. Kronika mestne občine Ljubljanske, L. 1., št. 1, str. 8—14, Ljubljana. L a h , A., 1965, Ljubljansko barje. Problemi urejanja in gospodarskega izkoriščanja v obdobju 1945— 1961. Dela SAZU, Ljubljana. Ljubljana 2000, Urbanistični načrt Ljubljane, delovni osnutek. Skupščina mesta Ljubljane, Delegatsko gradivo št. 46, priloga II., 9. 3. 1982, Ljubljana. M a l o v r h , C., 1946, Porast Ljubljane in okoliških krajev od 1. 1825 do 1931 v luči statistike hiš. Geografski vestnik. Ljubljana. M e 1 i k, A., 1927, Kolonizacija Ljubljanskega barja. Tiskovna zadruga. Ljubljana. M e 1 i k, A., 1930, Razvoj Ljubljane. Geografski vestnik 5—6, Ljubljana. M e 1 i k, A., 1934, Povodnji na Ljubljanskem barju. Kronika mestne občine Ljubljanske. L. 1, št. 1, str. 3—8, Ljubljana. M e 1 i k, A., 1938, Razvoj železniškega omrežja na ozemlju Jugoslavije. Geografski vestnik 14, Ljub- ljana. M e 1 i k, A., 1963, Ob dvestoletnici osuševalnih del na Barju. Geografski zbornik 8, Ljubljana. M e 1 i k, A., 1964, Rast naših mest v novi dobi. Dela SAZU, Ljubljana. Načrt pravil za novi slovenski pravopis 1981. SAZU. Državna založba Slovenije. Ljubljana. O g o r e 1 e c, B., 1984, Ljubljansko barje — primernost za kmetijstvo. Geografski vestnik 56. Ljub- ljana. O r o ž e n A d a m i č, M., P 1 e s k o v i č, B., 1975, Problemi okolja in odlaganje trdih odpadkov v Ljubljani. Geografski vestnik 47, str. 121—132, Ljubljana. P e t e r 1 i n, S., 1971, Nekoč je bilo Ljubljansko barje. Proteus L. 33, št. 9—10, str. 425—429, Ljub- ljana. Popis stanovništva 1953, Osnovni podari o stanovništvu, Knjiga 15, Beograd 1966, Savezni zavod za statistiku. Popis stanovništva 1961, Poljoprivredno stanovništvo, Knjiga 15, Beograd 1966, Savezni zavod za sta- tistiku. Prebivalstvo, popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971, Kmetijsko prebivalstvo, Beograd 1973, Sa- vezni zavod za statistiku. Prebivalstvo, popis prebivalstva in stanovanj v letu 1981, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana. Predlog smernic za pripravo dokumentov »Ljubljana 2000«, 1982, Skupščina mesta Ljubljane, Dele- gatsko gradivo št. 45, priloga II., 11. 2. 1982, Ljubljana. R a v n i k , M., 1981, Galjevica. Način življenja Slovencev v dvajsetem stoletju. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, Partizanska knjiga, Ljubljana. Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970, SAZU, Državna založba Slovenije. Ljubljana. Š i f r e r, M., O r o ž e n A d a m i č , M., 1979, Prispevek k programskemu delu zazidalnega načrta za območje Rudnika. Tipkopis, 20 str., Geografski inštitut Antona Melika SAZU, Ljubljana. Š k e r j a n c, N., 1970, Mestna četrt Krakovo v Ljubljani. Geografski vestnik 42., str. 69—89, Ljub- ljana. V a 1 v a z o r, V., 1689, Slava vojvodine Kranjske. Mladinska knjiga 1978, Ljubljana. V r h o v n i k, I., 1933, Trnovska župnija. Ljubljana. V r i š e r, I., 1974, Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji. Geografski zbornik 14, Ljubljana. THE POPULATION, SETTLEMENT AND TRAFFIC ON LJUBLJANSKO BARJE (THE LJUBLJANA MOOR) S u m m a r y The first bigger meliorations and changes in the area of the Ljubljana Moor, after the Roman pe- riod, started in the middle and in the second half of the 19'^ century. This was a time when the West- ern World had radically modified its own views. New ideas of man, his aims, his position and also about the place he lives in had been advanced. New material and social relations were now sought for. New foundations for development of mankind emerged (B e e s t, 1978). Thid period is characterized by the endeavour to expand cultivated surface's and so also to work on large-scale melioration work. In the region of the Ljubljana Moor a big drainage system was started, the most important part of which is Gruber Canal. The construction of this canal, for that time an exceptional technical achieve- ment, made it possible to drain the marshland. Therefore, today the marsh — in its original sense, as a special type of geographical-physical type of land — no longer exists. The fringes of the Ljubljana Moor were already before meliorations settled in a number of agra- rian settlements, whose land extended to the moor proper. In order to achieve a more intensive utili- zation of land they started building1 roads, and the most important of them — built only five decades after the construction of the Gruber Canal —'is Ižanska cesta, leading from Ljubljana to Ig. The great endeavours of the settlers (Črna vas, Lipe) were finally successful (M e 1 i k, 1927) but have not to this date led to the optimistic results expected at the beginning. This spans over two hundred years of efforts, achievements but. also defeats — due to floods. The former surface covered mostly with peat has wholly changed its original picture. At one time in the past ca. 11,000 hectares of the area was co- vered with peat, while today only slightly above 100 hectares (P e t e r 1 i n, 1971). The agrarian colo- nization has changed the entire region into an antropogenuous, intensively cultivate^ land. The Ljub- ljana Moor is the biggest inundation area in Slovenia, with its problems and specifics not to be compa- red with any other region. The old agrarian population living here was in its development understadably determined by the physical geographical conditions. When, after 1945, the nationwide process of deagrarization reached also this region, it came — despite the efforts of the broader social community (L a h, 1965) — to a gradual changing and abandoning of formerly largely agrarian surfaces. This process was more acute on the fringes, with better land, than in the central parts of the marshland. Settlements on the fringes were becoming urbanized, clearly also because of the better soil conditions, and so the overall picture became changed. The agrarian population in the central parts thus remains bigger. Since plots for indi- vidual dwelling houses are becoming increasingly scarce, here more and more of them are being made available on territory exposed to inundation. This process, obvious and not undangerous, is going on the southern fringe of Ljubljana. A large part of the southern fringe of Ljubljana was built on wasteland, at present the central depositing of waste extends from the rod Cesta dveh cesarjev towards the Ljubljanica river to make-later on more land for housing. In the Ljubljana Moor there are currently different forms of land use and different interests which all have to be carefully considered and cooordinated. Farming in the vicinity of Ljubljana is increasing- ly giving way to the urbanization and so not in a few instances already behind the »Ljubljana 2000« project. Floods, not only those occurring in some twenty years, are in the Ljubljana Moor a regular phenomenon. This will require constant attention, and not simply — as in the past — just in the inte- rest of agrarian production. In the analysis of the development of the population and by means of the settlement model it has been established that there is a most rapid growth of population in settlements between Vrhnika and Ljubljana (A) and Grosuplje (B). The existing intensity of house construction here continues with two possibilities: to allocate plots on the fairly level ground, but exposed to inundation on the fringes of the moorland, or to find plots in the hilly, wooded land. So far the first alternative has been the com- moner. In our opinion, however, there are plenty of long-term economic factors, as well as ecological ones, which are in favour of the second alternative. Our analyses show that in spite of everything there will be an intensification of housing construc- tion on the fringes of the moorland, extending also into the central parts. It is realistic to claim that owing to the given geological and geomorphological circumstances the floods here can not be wholly stopped. Therefore in the central parts it would be more to the purpose to develop agriculture and forestry. The Ljubljana Moor lies in a significant position as the central crossroads of Slovenia are con- cerned. Therefore it is no accident that on its fringe or even across it go inter-regional roads and rail- way lines. The local network of roads is adequate, even if some sections in the lower parts are fre- quently flooded. There remains a certain problem: in places distant from the more urban settlements there are poorly built or too few little bridges over the drainage canals along the. roads VSEBINA Stran 1. Uvod 79 ( 5) 2. Prebivalstvo in poselitev Ljubljanskega barja 79 ( 5) 2.1. Prebivalstvo v območju Ljubljanskega barja 80 ( 6) 2.1.1. Oris naravnogeografskih enot in lege naselij 84(10) 2.1.2. Omrežje centralnih krajev na območju Ljubljanskega barja 89 (15) 2.1.3. Širjenje Ljubljane na Barje 90(16) 2.1.4. Vrhnika 92 (18) 2.2. Poskus oblikovanja zasnove poselitve Ljubljanskega barja 93(19) 2.2.1. Parametri zasnove poselitve 95(21) 2.2.2. Analiza prebivalstva po območjih poselitve 96 (22) 2.2.3. Kmečko prebivalstvo 104 (30) 3. Oris prometnega omrežja Ljubljanskega barja 114 (40) 4. Zaključek 120 (46) 5. Literatura in viri 123 (49) 6. The Population, Settlement and Tralfic on Ljubljansko barje (the Ljubljana Moor) (Summary) 125(51) LJUBLJANSKO BARJE Ljubljana Moor OBSEG, POPLAVE IN POSELITEV Circumference, Floods and Colonization OSAMELCI NA LJUBLJANSKEM BARJU Isolated Hills on Ljubljana Moor OBSEG VSAKOLETNIH POPLAV Area of Every Year Floods OBSEG VELIKIH POPLAV Area of Big Floods SUŠNEJŠA RAVNINA IZVEN POPLAV Dryer Plane out of Flooded Areas POZIDANE POVRŠINE LETA 1914 Constructed Land Year 1914 POZIDANE POVRŠINE LETA 1974 Constructed Land Year 1974 1000m 500 l 2 km H Ekvidistanca plastnic 50 m Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika Z R C SAZU v Ljubljani 1985 Avtorja: M.Šitrer, M. Orožen Adamič risala M. Rupert Tehnična obdelava in tisk : O v Inštitut za geodezijo Ljubljana - 1985