"Amcrifcangki Slovenec" DELA 2E 52 LET ZA SVOJ NAHOD V AMERIKL IAMERIKANSKI SLOVENEC ŠTEV. (NO.) 94 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI " Gtslo: Za vito in narod — za pravico in resnico_ od boja do zmags! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V SOU ETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. __'{Official Organ of four Slovenian Organizations) J T 1 KUPUJTE VOJNE H BONDEI CHICAGO, ILL., PE TEK, 14. MAJA — FRIDAY, MAY 14, 1943 LETNIK (VOL.) LIL I Wf m I III ■ H £\ f\M V I ■ ^^ I ^^^ I ^^^^^^KfljpfelfflB j^Afe Jf^ IV VI 11 I M 1l^fe ^^ I W HMk ^^ l^fe ■ H M H H ^B H ■ ■ H H K H H jB IB H V II ^H V H H e|| vp H Hv^g^K^F. . - VIP . ^^^ j^Bl II H ■ ^B ' H H H H M ^H^ft H H ^b H ^B H H M M 1 ■ ■ WF ■ H M ^H |H ^H ^H ^H ^m ^B V II ^H H ^B ^H* ^H H ^^ft ^B ■ _ ^H ^K ^H ^M ^H ^B ^^B ^H ^B ^B on ^Bfl ^IB ^H ■■ ^H ^B ^B JH ^m ■■ ^B ^H ^H ^^ ■ SNUJE SE NAČRT ZA UDAR NA JAPONCE Winston Churchill, angleški prvi minister dospel v Washington na posvetovanje s predsednikom Rooseveltom. — Z njim so dospeli angleški vojaški eksperti, med njimi general Wavell. — Gre za velike načrte. NOVA PREDLOGA PROTI STAVKAM IN SPOROM Washington, D. C. — Kongresni odsek za vojaške zadeve je včeraj soglasno sprejel novo predlogo glede stavk in sporov med delavci in delodajalci. Zavrgel je v senatu sprejeto Connallyevo predlogo, proti stavkam in j p spremenil in nadomestil z močnejšimi določbami znano Smith-ovo predlogo iz leta 1942, ki je bila uzakonjena za reguliranje delavskih določb v takih sličnih zadevah. Predloga bo šla zdaj še pred senat,, kjer upajo, da bo tudi sprejeta in odobrena. Ta nova predloga vsebuje sledeče določbe: 1. Connallyeva določba, ki določa, da ima predsednik pravico da zaseže v imenu vlade tovarne, ki obratujejo za vojno proizvodnjo se izbriše iz predloge, ker to oblast predsednik že ima. 2. Člani delavskih unij morajo izraziti svoje mnenje potom tajnih volitev, predno se sme proglasiti stavko v vojnih tovarnah. 3. Vse delavske organizacije se morajo registrirati pri National Labor Relation Boar-du in morajo polagati finančne izkaze o prejemkih in izdatkih. 4. Vojni delavski odbor, ki zdaj posluje po ekzekutivnem naročilu in odredbi Ima popolno legislativno oblast, da lahko zahteva zaslišbe in vse razne podatke. 5. Stavke bi bile prepovedane v vojnih tovarnah za dobo 60 dni po razsodbah vojnega (Nadaljevanje na 4. strani) ROOSEVELT PRIPOROČA 135,000 LETAL ZA LETO 1944 Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je sestavil svoje poročilo za kongres za prihodnje fiskalno leto. V tem svojem poročilu stavlja v proračun izdelavo 135,000 vojnih letal vseh raznih tipov. V tem zadnjem letu je bilo določeno 190*000 letal. Skupaj bi to dalo Združenim državam 325,-000 letal, kar bi bila najvišja produkcija letal v zgodovini. Za vojno in mornarico stavlja predsednik v proračun $60,-000,000,000.00, za leto 1944. V svojem poročilu navaja, da Združene države bodo šle v vedno večjo in večjo ofenzivo proti osišču, dokler ne zmagajo nad njim popolnoma. STR02JE DOLOČBE ZA AUTO VOZNIKE Chicago, HI. — OPA urad je objavil vrsto novih določb za automobilske voznike, da se tako kar najbolj mogoče o-meji vse nepotrebne vožnje. Vsakemu automobilistu, ki ima B knjižico in-- ki bo -za- sačen, da vozi hitreje, kakor 35 milj na uro, mu bo knjižica vzeta. Tudi za razne druge pregreške se bo ravnalo z au-tomobilisti prav tako in bodo imeli težave predno bodo zopet dobili knjižice. -o—■— NEMCI POBIJAJO NIZOZEMCE London, Anglija. — Nizozemski krogi so dobili poročila, da so začeli naziji silovito preganjati Kizozemce. Vest omenja, da gestapovci streljajo na skupine, kjerkoli najdejo več, kakor pet ljudi skupaj. Koncem aprila in prve dni maja je bilo ustreljenih nad 30 ljudi, kar tako za male prestopke in nekateri brez vsake prave obtožbe. Kjerkoli najdejo naziji po več Nizozemcev skupaj, jih smatrajo za zarotnike in saboterje in postopajo z njimi, kot razbojniki. Najbolj Nemce jezi, ker so razglasili mobilizacijo med Nizozemci za rusko fronto in prijave so bile skoro ničostne. _* NAZIJSKI VODITELJI /HA POSVETOVANJIH Hitler pregleduje ve* nervozen obrambe na zapadu in v Italiji »o na delu maršal Goering, Himmler in državni minister Meissner. — Vsi nervozno gledajo, če so "šance" zadostne ali ne. — Italija obupana in omahuje. KRIŽEM SVETA — Birmingham, Ala. _ V Praco Coal Mine, štev. 10, kakih 20 milj od tukaj se je dogodila eksplozija, pri kateri je zgubilo življenje deset premo-garjev, izmed ostalih 12, ki so ji rešili so nekateri hudo ožgani. Premogarji so se nahajali ob času eksplozije kako miljo in pol pod zemljo. — Toronto, Ontario. — V Kanadi se bo začelo prihodnji ponedeljek prodajati pivo na karte, ali odmerke. Vsaki od-raščeni osebi bo dovoljeno 36 ptntov pive na mesec. Oblasti bodo izdale vsaki osebi toliko znamk mesečno za predpisano .količino pive. — Washington, D. C. — Se-natski odbor za mornariške zadeve je včeraj odobril pooblastilo mornariškemu departments da sme zgraditi za 1 milijon tonov manjših ladij za vkrcavanja in izkrcavanja čet in raznega materiala. Za 1 milijon tonov pa raznih pomožnih manjših vojnih ladij. — New York, N. Y__Poljska novinarska agencija je dobila poročilo, da je Leon Blum, bivši socialistični prvi minister Francije v koncentracijskem taborišču v Majdaneku na Poljskem. Blum je bil po raz-j sulu Francije leta 1940 aretiran in odveden v Nemčijo, kjer so ga imeli zaprtega v mnogih ječah. — Charleston, W. Va. — V tovarni od Carbide and Carbon Chemical Corporation, ki se nahaja na rečnem otoku na Kanawha reki, se je dogodila eksplozija, v kateri so zgubili trije delavci življenja in 12 delavcev je močno poškodovanih. Vzroka eksplozije poroči- I lo ne navaja. VESTI 0 DOMOVINI Nemci obsojajo na smrt tudi jugoslovanske žene in bodo odslej tudi nje jemali za talce. — Morda pride v kratkem do notranje preuredbe v jugoslovanski vladi. — Ali Jugoslavija ali Velika Srbija I MLADCI NA ŠVICARSKIH GORAH DELAJO LETALSKE MODELE Slika kaže. kako švicarski mladci delajo v gor ;kem letalskem taborišču v Arose na Švicarskem modele raznih letiL ki jih potem spuščajo s gorskih vrhov v niiavc. Te vrste šport je zelo priljubljen tudi mladcem v Ameriki. ... Gospodarske razmere v Jugoslaviji Beograjsko Novo Vreme prinaša v svoji številki od 21. marca članek ki razpravlja o neugodnih posledicah kopičenja denarja v žepih posamez-nikev. List svari prebivalstvo, da je treba zneske, ki presegajo 20 tisoč dinarjev naložiti v banko. List dodaje, da t>odo vsi, ki se tej naredbi ne bodo pokorili, kaznovani, in da bo država, ako potrebno, nastopila z največjo strogostjo in naložila velike globe. _ Washington, D. C. — Predvčerajšnjim so opazili v Londonu, da angleškega prvega ministra Winstona Churchilla ni doma. Takoj so se raznesle govorice, da je Churchill naj-brže odšel v Egipt, kjer je bila napovedana konferenca zavezniških poveljnikov na Bližjem vzhodu. Celo berlinska radio postaja je to povzela in poročala. Veliko iznenadenje "pa je nastalo, ko je včeraj prišla objava, _da je prvi minister v ; Washingtonu in da konferira j a predsednikom Rooseveltom. • Istočasno, kakor Churchill j je dospel v Washington tudi j angleški general Archibald! Wavell, ki je organiziral zavezniško armado v Indiji in na' Srednjem vzhodu. Pri«o«tvu- j "j*jo tm aYigteski admffffi TfiT razni ameriški poveljniki.' Washingtonski sestanek ima zelo važno nalogo. Sicer je vse sklepanje tajno in ne gre, da bi se bobnalo v javnost, da bi, bili sovražniki o tem v naprej informirani, od kje bo prišel udar. Sklepa pa se, da se bo na tefti sestanku naredilo program, s katerim se bo udarilo na Japonce ob svojem času. Tudi udar na evropsko celi-; no se bo proučeval, dasi je ta, kakor pravijo že izdelan v natančnem načrtu. Udar na Evropo zna priti vsak čas in najbolj nervozno ga pričakujejo iNiemci in Italijani. Odlična predstavnika dveh največjih svetovnih velesil pa imata pred seboj še mnoge druge tekoče važne probleme. Zelo nujno vprašanje je, izravnati spor med Rusi in Poljaki, Jci je v tem momentu zelo ne dobrodošel. Drugo tako sitno vprašanje je nastali spor med francoskima generaloma Gi-! 0 RAZMERAH V JUGOSLAVIJI Nezaslišana draginja vlada po vsej deželi. Bern, Švica. — "Arbeiter Zeitung" poroča te dni o razmerah v Jugoslaviji. Silna draginja vlada vsepovsod in pomanjkanje je splošno, O razmerah v Beogradu pravi: ''Ve$ka ' tvornica čevljev 'Bata' je popolnoma ustavljena. V 'Bata' trgovinah zdaj ni več najti niti enega samega para usnjatih čevljev. Čevlji z lesenimi podplati pa^veijttjo 700 dinarjev. ' "Stare, že rabljene čevlje, prodajajo v Beogradu za več nego dvakrat toliko. "2ivežne cene so neverjetno poskočile. V dobrih gostilnah dajejo mesto kruha, kolače iz koruzne moke. V hotelu Majesty računajo obed 400 dinarjev. "Mast je najtežje dobiti. Cigarete so redke. Ljudje ne kažejo nobenega zanimanja za nobeno stvar — njihov pogled je usmerjen edinole v povojni čas." raudom in De Gaullom. Predno gredo zavezniki naprej iz Afrike hočejo imeti zdaj za seboj mir, ne pa ravsanje med političnimi voditelji dežel, za katere se vojskujejo, kakor sami zase. Od tega sestanka pričakujejo važnih zaključkov in načrtov. Bern, Švica. — Med tem, ko se krvava igra ^v Tuniziji zaključuje in se vrše važne konference zavezniških poveljnikov v Egiptu in važno posvetovanje med Churchillom in Rooseveltom v Washingtonu, švigajo nazijski voditelji vsi nervozni po okupiranih evropskih deželah. Hitler inšpicira obrežne utrdbe v Franciji, ta-| ko poroča berlinska radio postaja. Maršal Goering Himmler in minister Meissner pa so v Rimu, da organizirajo o-brambo Italije. Goering ima v l oskrbi organiziranje vojaške obrambe. Himmler, poglavar 1 nazijskih rabljev, pa ima nalogo očistiti vso Italijo vseh omahljivcev in nezanesljivih I elementov, z metodami, kakor-Sne uporabljajo gestapovfci.' Missner pa bo Mussoliniju desna roka in bo za Mussolinija preorganiziral italijansko vlado. Italijanska javnost je vsled poraza v Afriki tako poparjena, kakor je bila leta 1918 po i porazu pri Kaboridu. Iz nem-£ kih krogov je prišla vest, da Mussolini prosi Hitlerja, da -mu dovoli anektirati Korziko, Nico in Savojsko pokrajino v Franciji. Edino to bi morda prineslo Italijanom nekaj no-1, vega poguma, za tem, ko so v i Afriki vse zgubili. Kakor zgleda bo Italija za-j čela v kratkem dobivati silovite batine. Bombardiranje se Jbo začelo vseh italijanskih mest v taki meri, kakoršnega I dosedaj še ni bilo. Italijani bo-! do plačali visok račun za svo-; jo pajdašarijo s Hitlerjem. -o- Katoliški Slovenci smo take močni, kolikor in kakor je moc-i no nase katoliško časopisje. Žene bodo jemali za talce London, 3. maja (ONA) — Jugoslovanski viri poročajo, da je nemška vrhovna komanda začela obsojati na smrt tudi žene, trdeč, da so se izkazale jugoslovanske žene prav posebno okrutne napram ujetnikom osišča. Odzdaj naprej bodo jemali za talce žene ravno tako kakor moške. Ustaški listi pišejo,' da so se borili na Hrvaškem posebni ženski bataljoni proti četam osišča, tako v zapadni Bosni kakor tudi v nekaterih drugih krajih. -o- Kriza Jugoslovanske vlade še ni razrešena London, 3. maja (Piše za i ONA E. Yapou). — Dolgo-j trajna kriza jugoslovanske; vlade ne more biti razrešena' prej, predno ne bodo urejena! nekatera politična vprašanja nazornega značaja. To je predstavniku te agenture izjavil eden izmed članov jugoslovanske vlade. Krizo poostrujejo neprestani spopadi med raznimi anti-fašističnimi strujami v Jugoslaviji sami. To je zdaj prvič priznal eden izmed uradnih predstavnikov vlade in to dejstvo je, ki povzroča napetost v odnošajih med Sovjeti in jugoslovansko vlado. Ko so vprašali prometnega ninistra g. Milana Grola, ali so vesti, da bi on ali Ban Šu-bašič stopila na čelo vladi, resnične, je g. Grol odgovoril: "Posvetovanja glede razrešitve jugoslovanske krize se nadaljujejo. Preiskujemo vse notranje in zunanje probleme, ki se prepletajo. V sedanjem položaju še ne razpravljamo vprašanja osebnosti. O tem tudi ne bomo govorili, predno ne dosežemo nazornega političnega sporazuma." Javnost je zvedela, da se je včeraj sestala vlada pod pred-sedništvom Kralja Petra. O značaju teh razgovorov pa ni dozdaj še nobenih podrobnosti. -o- Zadeva generala Mihajloviča London, 5. maja (ONA) — Bodočnost generala Draže Mihajloviča, poveljnika četniških sil v Jugoslaviji, je bila danes v krogu londonskih vlad v izgnanstvu druga najvažnejša zadeva, takoj za poljsko-so-vjetskim sporom. - Krožile so govorice, da bo Mihajlovič kmalu odstranjen kot političen faktor in vojni minister jugoslovanske vlade v Londonu, toda merodajni zavezniški krogi niso imeli nobenih podrobnih tozadevnih informacij. Komunistični časopis Dailv Worker trdi, da so v teku važne diplomatične spremembe, naperjene proti Mihajlovičevi politični karijeri. List pravi, da je nepovoljen tako sovjetski kakor britanski vladi. Daily Worker trdi, da se je britanska vlada izrazila proti Mihaj-loviču "na najbolj formalen način." Komunistični dnevnik citira neke nedavne proti-britanske in proti-sovjetske Izjave, katere pripisuje Mihajloviču, ter navaja potem tudi nekatere že prej objavljene obtožbe proti Mihajloviču, trdeč, da je sklepal kupčije z Italijani in izmenjaval njihove vojne ujetnike za topove in municijo. General Mihajlovič je bil že -večkrat v preteklosti vir ne-razpoloženja med sovjetsko vlado in jugoslovansko vlado v izgnanstvu in je bil tudi takrat že cilj napadov s strani komu-nističnega časopisja v Velikr Britaniji in Zedinjenih Državah. Njegova navzočnost v notranjosti Jugoslavije, v svojstvu člana jugoslovanske vlade in obenem poveljnika rarmade, boreče se proti osišču, je povzročila, da je značaj njegove vlade postal dejanska skrb v mednarodnih krogih. Druge borbene skupine v Jugoslaviji,^ stoječe pod vodstvom Sovjetom naklonjenih partizanov, delujejo neodvisno od Mihajloviča. Trenotno je Mihajlovič vojni minister v vladi minister-skega predsednika Slobodana Jovanoviča, katerega označujejo kot odgovarjajočega v jugoslovanskih političnih razmerah pan-srbski težnji, ki podpira za povojno Jugoslavijo idejo Velike Srbije. Minister prava, Milan Gavrilovič in minister prosvete. Miloš Trifuno--v^č so tudi pristaši pan-srbske ideje. V nasprotstvu proti njim se nahajajo skupine pod vodstvom prometnega ministra, Milana Grola, vodje srbske demokratične stranke in Ivana Šubašiča, bana Hrvaške, ki podpirajo idejo federalne u-redbe Jugoslavije. Ker je Jugoslavija država Srbov, Hrvatov in Slovencev, imajo sestavni deli tendenco, da z ljubosumnostjo . branijo v okvirju državne edinice svoje individualne pravice. AMERIKANSKI SLOVENEC Ftvi in najstarejši slovenski The first and tke Oldest Slovene list v Ameriki. ^ Newspaper in America* WttovljM tola INI T Efhlhh«d mi Uhaja vsak dan rmzun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-nedeljkov in dnevov po prasdUb. day and the day after a holiday. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd„ Chki|« 1849 W. Cermak Rd., Chks«o ^ . Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Haratelaat SubKriptiom Za celo leto Por one year-—--—$6.0C Za pol leta • 3.00 For half a year-—— 3.60 Ea četrt leta__1.75 For three months-_ L75 Za Chicago. Fr*"11* la Euufti Chicago. Canada and Europe; Za celo leto ** ™ For one year W Za pol leta_— 3.50 For half a year —... 3-5C Za četrt leta_—— 1.00 For three months - 2.W Posamesna itevilka ., , .- 3c Single copy * POZOR I Storilko poleg vaiega imena na naslovni strani kažejo, do kodaj je plačana vala naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, trenja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo bili poslani na urad siitvo vsaj dan in pol pced dnevom, ko iside 1UL — Za sadnjo itavilko i tednu )• čas do četrtka dopoldne. — Na dopise teas podpisa M ne osira. -Rokopisov uredniitvo ne vrača. __ Entered as second class matter. November 10.1925 at the post office a1 Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1870._ Združeni Narodi še združeni na podlagi neke vrste kolektivne varnosti, tedaj bo manj nevarnosti, da bi katerakoli država smatrala, da mora svojo varnost zasigurati na škodo slabejsih sosedov. Edini način rešavanja tega slučaja je rešavati ga kot problem svetovne varnosti. DOGODKI ■m*fcgf K« KRI NI VODA! Joliet, IU. • Na Cvetno nedeljo, 20. aprila, se je častno število naših Slovencev zbralo v Farni dvo- j rani Sv. Jožefa in v obliki shoda brez kake zabaVe obhajalo drugo obletnico nemškega in italijanskega vpada na našo rodno Slovenijo, — pač žalostno obletnico! Udeleženci, ki so iste krvi kakor naši teptani bratje in sestre v Sloveniji, niso bili samo ogorčeni vsled tega sirovega in neusmiljenega vojaškega postopanja, temveč je vsak zase naredil sklep, da bo vse storil, kar je v njegovi moči, da se naredi konec temu narodnemu krvavljenju. K temu cilju bo največ pripomogla naša narodna priprav-ljenosct in čuječnost in organizirana pomoč, predvsem pa ameriška zmaga! Občinstvo je z največjim zanimanjem poslušalo obširno in zanimivo poročilo Mr. Josipa Zalarja, voditelja zborovanja, ki se je zadnje Čase udeležil več važnih zborovanj, sej in avdijenc v Chicagi, Cleve-landu in Washingtonu, ter dobiva od dneva do dneva važne direktne informacije. V svojem govoru je v bridkostnem tonu orisal trpljenje naših bratih in sester v stari domovini. Da, kri ni voda! Tam doma sovražniki spreminjajo vse v kri, ogenj \n smrt. Kaj je groznej-še in hujše? In tisti ubogi reveži, ki jim je ostalo še toliko moči, da se lahko ogledajo in jokajo, vprašam vas, kam se obračajo njihove solzne oči koga naj gane njihov mili jok? Ali se ne obračajo k nam tukaj v svobodni Ameriki in med drugimi tudi ravno do nas Slovencev v Jolietu, da jim damo vsaj drobtinico ali kapljico pomoči! V lepem skladu z obhaja-njem Cvetne nedelje nam j€ Miss Olga Erjavec, tu rojena hčerka Mr. in Mrs. Joseph Erjavec, ginljivo predstavljala poseben prizor, oblečena v slovensko narodno nošo; marsikateremu je privabila solze v oči. Na omenjenem programu je govoril tudi naš č. g. župnik M. J. Butala, ki je v zbranih besedah odobraval, pripo-' ročal in nasvetoval nadaljnje delo, organiziranje in zanimanje za pomoč, sedaj in po vojni, potrebnim v nekoč prelepi rojstni domovini, C. g. župnik je tu v Ameriki rojen. S kratkimi navduševalnimi nagovori so nastopili tudi drugi. Ob sklepu tega sestanka smo ustanovili lokalni odsek Slovenskega ameriškega narodnega sveta, organizacije, katere namen je delati kolikor mogoče, sedaj in po vojni, da se zopet vpostavi in pravično uredi razcepljena in poteptana NAZIJSKA PROPAGANDNA OFENZIVA PROTI ZDRU2ENIM NARODOM (Pojasnuje Elmer Davisf direktor vojnega informacijskega urada.) V bolniški postelji Newt York, N. Y. _ Naš dobri župnik Rev. Pij Petrič je zbolel in je že par dni v postelji in v zdravniški oskrbi na 62 St. Mark's Place. Tudi Mrs. Helen Corel, ki stanuje na 67 Scholes St., Brooklyn, N. Y., je zbolela. Enako njen sin. Oba se nahajata doma in sta v zdravniški oskrbi. Ta čislana družina je naročena tudi na Am. Slovenca. Vsem trem bolnikom • žtelimo skorajšnjega zdravja. — A. Anslovar. Med tem, ko se nemške čete borijo s težavo, je nemški propagandi uspelo zadati nam udarec s tem, da se ji je posrečilo dovesti do preloma diplomatskih odnošajev med Rusijo in poljsko vlado v izgnanstvu. Pot, po kateri so šli nacisti, je lep primer Hitlerjevega nauka iz njegove knjige "Mein Kampf", da namreč mnogi ljudje rajši verjamejo velikim lažem nego malim. Kakor se spominjate, so Rusi tedaj, ko so Nemci podjarmili Poljsko v septembru 1939. napredovali in zavzeli Vshodno Poljsko ter pri tem vjeli tisoče poljskih vojakov. Junija 1941 leta so Nemci napadli Rusijo, preplavili to področje in ga od tedaj dalje držijo. Sedaj — po skoro dveh letih — naenkrat trdijo, da so blizu Smolenska odkrili trupla tisočev poljskih oficirjev, katere so — tako trdijo nacisti — Rusi pobili pred tremi leti. V raznih pogledih izgleda ta pravljica zelo sumljiva Najprej Nemci niso bili prav nič sigurni v pogledu števila ubitih. Cez nekaj časa so začeli Japonci in Francozi iz Vi-šija trditi, da so bili poklarii Rumuni v Odesi in ne Poljaki v Smolensku. Govorili so o desetih tisočih, potem dveh, potem petih, dokler niso končno "ustanovili", da jih je bile dvanajst tisoč. Rim in Berlin nista bila istih mifeli glede načina, kako to bili ubiti. Glede ostankov so rekli, da so bili bolje očuvani po treh letih kot bi se bilo pričakovalo. Trdili so, da so Rusi na vsak način hoteli skriti te grobove: vendar da so zakopali vsakega posebnega moža v uniformi z njegovo tabelo identitete. Predlogi, da Mednarodni Rdeči križ preišče zadevo, nimajo nobenega pomena. Kajti Nemci gospodarijo na tem ozemlju. Ne bi jim bilo težko pokazati onim, ki bi vodili preiskavo, trupla v uniformi s tabelicami identitete. Toda preiskovalci ne bi imeli nobenega načina, da utrdijo, da-li so ti ljudje bili ubiti od Rusov — ali pa od Nemcev, kar je zelo verjetno. Znano je. d i so nacisti pobili sto tisoč Poljakov potem, ko je borba žc bila končana. Ako so našli taborišče, polno poljskih ujet nikov, kadar so napadli Rusijo, bilo bi najbolj naravno, cL bi tudi te pobili — če že ne takoj, pa pozneje, ko so jim bik trupla potrebna za propagando. Spominjate se, da, ko sc Nemci zasedli Poljsko, so svetu trdili, da so našli grobove tisočev nemških civilistov, pobitih od Poljakov. Malokdc je verjel tem pripovedkam. Toliko bolj čudno je, da Poljaki, ki se tega dobro spominjajo, morejo verjeti sedanjim nemškim trditvam, zlasti ko so razlogi tako jasni. Prvi razlog je, naravno, ta, da se pozornost sveta odtegne o ga petja, da nas v nedeljo dne c 23. maja gotovo poseltite. j ^Vstopnina je zelo nizka. Za-,četek programa točno ob 3 uri ■ popoldan. ] Takoj po programu zabava : in ples. Godba bo prvovrstna. Servirala se bo tudi večerja in 1 pijača, ter vse druge dobrine, j tako da bo v zadovoljstvo vseh in da bo rekel vsak, kateri bo- 1 de tam, no, na tako prireditev še spet poj dem. Nji svidenje toraj vam kliče in vabi odbor. 1 Pozdrav vsem. Za publicijski odbor, Mary Kovačic. VAŽNA SEJA ODBORA ŠT. 8 JPO-SS Chicago, 111. Vsem odbornikom in odbor-nicam, zastopnikom in zastopnicam slovenskih društev, klu-, bov in organizacij v Chicagu in okolici se uljudno nazna-. n j a, da se bo vršila prihodnja . seja zgorej imenovanega lokalnega odbora v pondeljek, t 17. maja i943, v Tomažinovi . dvorani, 1902 W. Cermak Rd. Pričetek točno ob 8. uri zve-. čer. Ker bo to v resnici zelo važna seja, naj nihče ne za-. mudi se udeležiti. Ob enem . prosimo vse tajnike tistih dru-. štev in klubov, ki so sklenili > darovati poseben dar v ta na-. men a še niso poslali denar od-. boru, da to storijo najpozne-: je na tej seji, da bo to označe-1» no na programu. Rodoljubni . pozdrav! Za odbor: John Gottlieb, tajnik. O NOVOMAŠN1KU REV. r SOKLIČU Lorain, O. V soboto 8. maja je bil po- - svečen v novomašnika Rev. Se-i bastian Francis Soklich, T. O. i. R., edini sin družine Frank in , Johanna Soklich. Rev. S. F. Soklich se je rodil v Jolietu, 111., 11. maja - 1916. V Lorainu je izdelal 8-1— razredno ljudsko šolo fare Sv. Cirila in Metoda. Potem je graduiral iz Lorain High i School. Nato je odšel v St. v Francis College v Loretto, Pa., a kjer je graduiral z A. B. di- - plomo. Posvetil se je za duhov-i- ski stan in je ostal istotam v a redu sv. Frančiška. a Prvo slovesno sv. mašo bo - zapel v tukajšnji slovenski ii cerkvi Sv> Cirila in Metoda v [i .nedeljo 16. maja. Tukaj pasti-1- ruje po vsej slovenski Ameri-l, ki poznani in spoštovani Rev. h Milan Slaje, in lahko rečemo, 1- da je največ ali pa edino nje-1- gova zasluga, ko ima lorain-si ska naselbina zopet enega no-s— vomašnika; on je mladega nail debudnega fanta bodril in mu pomagal v premnogih ozirih, medtem ko so mu drugi jema-a li pogum in mu stavili na pot s- vse mogoče zapreke, izmed kali terih je bila največja pač ta: i. -ločiti se in kot edini sin oditi ti od doma, ko ga je na drugi Slovenija. Začasni odbor bo v ^ kratkem sklical drugo sejo, za katero se pričakuje, da ne bo j niti enega rojaka, niti ene na- j še osebe, ki bi se ne odzvala, , ako ne bo v resnici zadržana. ^ Da, pripravlja se nekaj poseb- -no zanimivega. Rečeno in za-pisano je: Amerika je naša nevesta, Slovenija pa je naša -mati. Pošteno misleči sin in soprog, ne bo pustil ne svoje soproge, kakor tudi ne svoje matere uničiti. Kaj pravite k temu vi, lci ste doma iz krajev kakor Adlešiči, Suhor, Draga-tuš, Skofja Loka, Žužemberk, Metlika, Ajdovec, Busilovo, Semič, Črnomelj, Podzemelj, Mirna, Št. Jernej, Št. Vid, Novo Mesto in drugih lepih mest in vasi, ki so zdaj s krvjo zalite? Pridružimo se vsaki aktivnosti in organizirani pomoči, ki ima pred očmi ta vele-plemeniti namen! In kaj naj porečemo mi, ki smo rojeni tu v mirni, prosti in svobodni A-meriki, v Jolietu pri fari Sv. Jožefa, ki imamo isto kri v. naših žilah? Kri ni voda! In v zaključek: Investirajmo kar največ naših prihrankov v vojne bonde naših Zedi-njenih držav in. prispevajmo vsi po svojih možnostih za naše nesrečne rfijake v stari domovini. S tem bo naš cilj: zmaga, rešitev in svetovni mir — hitreje dosežen! — Z narodnim pozdravom, ~ John L. Zivetr. -o- SPOMLADANSKI KONCERT Chicago, IU. Najlepši letni čas je pomlad. Vsak se je veseli in težko pričakuje. Mesec maj je najlepši in najveselejši mesec pomladi. Travca zeleni, ptički pojejo, rožice cvete j o, narava je vsa o-lepšana in oživljena. Na spomlad se vedno prirejajo razne zabave in prireditve. Zato si je tudi naš ženski pevski zbor št. 2. SŽZ. zbral dan 23. maja 1943 da priredi svoj pomladanski koncert v šolski dvorani sv. Štefana na Wolcott in Cermak Rd. Priznati vam moram, da ta koncert bo presegal prejšne, to pa zato, ker zbor vedno narašča z mladimi močmi in čim starejši je, tem več zmožnosti si upa pokazati publiki in tudi slehernega udeleženca zadovoljiti. Pa bo spet kdo rekel, kaj je tega treba v teh resnih in žalostnih časih. Ravno nasprotno : sedaj smo potrebni takih zabav in prireditev, da si človek vsaj malo dušo razvedri in pozabi v tistih par urah na žalost ki ga tare. * Naš ženski pevski zbor SŽZ. vam toraj nudi mnogo lepega 1 in veselega užitka svojimi lepimi narodnimi slovenskimi » pesmimi in drugimi točkami, t Nastopili bodo razni pevski Dva nova grobova Milwaukee, Wis. — Dne 19. aprila je v starosti 53 let pre-minila Mrs. Anna Klemene, 729 W. MineraV St. Pokojna je bila doma iz Zavratca pri Raki na Dolenjsjkem ter zapušča poleg soproga Franka še tri sinove in eno hčer iz prvega zakona: Franka, Harry-ja in Josepha Komatar in Ano, por. Predigar. Vsi trije sinovi so v službi strica Sama. Pokopana je bila 21. aprila iz cerkve Sv. Janeza Ev. na M t. Olivet pokopališče. V ponedeljek, 3. maja pa je pri delu v tovarni nenadoma Umrl rojak John Rangus, star 63 let in doma iz Sv. Jerneja na Dolenjskem. Poleg soproge Ane, roj. Tičar, zapušča še dva sina, Viktorja in Johna, sestro Mary Rangus ter tri brate: Antona v Calumetu, Mich., Aloisa V Coloradu, in Ignaca v Clevelandu, O. Pogreb je bil v četrtek, 6. maja iz cerkve Sv. Janeza Ev. na Mt. Olivet pokopališče. — O-bema blag spomin, preostalim pa naše sožalje! TARZAN (706) TRAGIČNA ŠALA USODE Napisal: Edgar Rice Borrooglii ...WITH THAT FAMOUS BLADE THE APE-MAN COUUP HAVE FOUGHT HIS WAY THROUGH THE IMPRISONING CIRCLE OF LIONS/ what an ironic J£$T of fate! jasger had lost the knife he had stolen from tarzan. it scfimed a SMALL thins, but..... and he could have SAVEO HIS friends from the threat of jagger's merciless rule, for now the villain discovered the means of enforcing his authority over his - fellow castaways ! BS^rsrsSKJST^-SaS^ ' .704. Kakšna porogljiva burka usode! Jagger je zgubil nož, ki ga je bil u-kradel Tarzanu, Navidezno le malen-* kost, vendar ... , _ ________ S to slovečo klinjo bi si opičji mož lahko izvojeval svojo pot skozi tolpo levov, ki so ga imeli obkroženega. . Potem bi lahko rešil svoje prija« 1 je pred grožnjami Jaggerjevega neu-smU jenega tiranstva, ker zdaj — j — je ta lopov našel sredstvo, da s silo pridobi oblast nad svojimi tovariši in tovarišicami v izgnanstvu 1 Btzmn S AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 14. maja 1943 strani vlekla dolžnost, da bi ostal doma in bil tako enkrat zaslužena opora svojih staršev. Toda ker je bila božja volja, je ^ončno srečno premagal vse težkoče in dosegel svoj zaželjeni zelo težavni poklic. Lahko si tudi vsak misli in predstavlja, kako velika in težka je bila žrtev tudi za starše, posebno še za očeta. Kjer je več sinov, se pač lahko tolaži oče, da bo po enem ali drugem ohranjeno družinsko ime; žrtvovati oltarju edinega sina je pa težka odločitev za še tako verne in pobožne starše. Mr. in Mrs. Soklič pač zaslužita, da jima vsak iz srca častita, ker sta se junaško udala in dovolila fantu, da si je izbral in dosegel poklic svojega srca. Saj sta jima ostali še dve dobri hčerki, Mary in Jeanny poročena Jelene, da jima bosta v pomoč in tolažbo. Mati novomašnika je rojena Berk in je doma iz Rogaške Slatine na Štajerskem, oče pa je doma iz Kranja na Gorenjskem. Novomašnik Rev. S. F. Soklich je imel tudi strica duhovnika; to je bil Rev. Anton Berk, ki je od leta 1917 do 1920 župnikoval tukaj v Lorainu in je bil splošno priljubljen med župljani, leta 1920 pa ga je nagla smrt pobrala iz naše srede. Upamo, da bo Rev. Soklich vreden naslednik svojega strica. Novomašniku vsi iz srca želimo mnogo božjega blagoslova in pomoči v vinogradu Gospodovem, ter muj (kličemo: Prisrčno pozdravljen v naši sredi. Prav tako tudi staršem in sestrama iskreno častitamo EveUthski fantje Eveleth, Minn. — Frank Ranniker je prišel domov na 21-dnevni bolniški dopust. U-deležil se je napornih bojev v guadalcanalskem okrožju in pravijo, da si je nakopal malarijo. Frank je bil pred vpoklicem eden najodličnejših igralcev v nogometu (football); pripadal je Bostonu. Na dopustu je bil tudi T. Sgt. Joseph Bayuk. — A v. Cad. Edward Kotnik je dovršil trimesečni tečaj na U. S. Flight Prep. School v Wooster, O., in je bil poslan v Kalamazoo, i Mich., v nadaljno šolanje. —» Sgt. Louis Lavrich se nahaja pri letalcih v Egiptu. Pri vo-k jakih je od junija 1941, v ju-' liju 1942 pa so ga poslali prek morja. ObbopoBtaa N«wsp*p«r 8«rvSet) • ' JUHUHUI TA SE POSTAVI IVA PHBnoroiHJi BAJTAR MIHA V Kew Yorku as vrhu nekega nebotičnika preiskušajo pil, Id jih uče sa pomoč ▼ T slu- čaju sračnih napadov. Psa, ki pokaže dovolj pozornosti in lastnosti sa taks namene, potem pošljejo t posebno treniranje, kjer Jih izuče, da pomagajo v lakih slučajih iskati ranjence« ali zaruiene osebe ▼ takih nesgodah. Povedal vam bom zgodbo ladje, ki je v Pacifiku prvič stopila v akcijo. To je zgodba Toma Page-a, Berne Wenke-a, Yeomana Cheek-a in drugih, ki so prejeli svoj ognjeni kest na krovu bojne ladje. To je tudi zgodba o krstu te ladje, ki je dobila najbolj zvočno in najbolj laskavo ime kar jih pozna ameriška govorica. Njena naloga je bila, da ščiti ameriške nosilce letal, a izvršila jo je tako dobro, da je admiral, poveljnik nosilcev letal, preko radia sporočil svojim letalom : "Ogibajte se te roparice (big bastard). Ko bo pokončala vsa japonska letala, bo začela meriti na vas." To ime je obveljalo in moštvo ne bi tega priimka zamenjalo niti za častno citacijo. Akcija — katere del je zdaj zabeležen v zapiskih mornarice kot peta bitka v Salomonih — se je začela z mrakom na dan 14. novembra 1942. Brodovje, sestavljeno iz "The Big Bastard" in nekaterih drugih vojnih ladij in rušilcev, je naletelo na gnezdo japonskih ladij, ki so se skrivale pri otoku Savo, neposredno na severu od Guadal-canala. Ko je ob 9:30 zazvonil splošni alarm, nikdo na brodu ni vedel, koliko je sovražnih ladij in kako močne so. Ravno o polnoči je poveljnik zagledal v ožini pred seboj tri sovražne ladje in naznanil formacijo admiralovi ladji, ki je bila v bližini. Komaj 15 minut pozneje je izstrelila admiralova ladja salvo iz devetih topov, ki je povzročila požar na vodilni japonski vojni ladji. "The Big Bastard" je usmerila svoje daljnomere na ogenj na sovražni ladji, zagrmela iz svojih najtežjih topov in potopila ladjo, ki je bila njen prvi cilj, naslednjo pa pognala "v zrak. Japonski topovi so med tem pognali v zrak tri rušilce Zedinjenlh držav. Tretji cilj je Jt>ila vojna ladja reda 'Congo', ki je zavozila tnimo "Bib B"-a; salva iz tretjega stolpa od zadaj jo je kar na dvoje prerezala. Njene druge manjše baterije pa so nadaljevale svoj ogenj proti osmerim japonskim rušil- cem, ki so se skrivali v nekem zalivu. Rohert L. Schwarz, Yoeman drugega reda in mornariški poročevalec lista Yank, armadne-ga tednika, je iz pripovedovanja posadke sestavil zgodbo o moštvu, ki je služilo pri teh topovih in o tem, kaj so doživeli. Tom Page, mornar prvega reda iz Greensburgh-a, Pa., se je spominjal, da je bila noč silno lepa. Mesec je bil ogromen j in duh gardenij je prihajal močan iz otoka Florida. Poveza-| nost duhtenja gardenij z bitko, ki je sledila, je za vedno uduši-la hrepenenje Page-a za dišečimi gardenij ami. Page je sedel na sodčku v kotu pomožne krmarske sobe; imel je v srcu prijeten občutek, ker so grmeli veliki topovi. Naenkrat pa ga je granata vrgla z njegovega sodčka, in raztopljena kovina granate se je začela kakor lava počasi plaziti po tleh. Para, ki je uhajala iz počenih cevi, je bila skoraj neznosna. Robinson, quartermaster tretjega reda, je prišel iz hodnika in dejal: "Izgubil sem svoj čevelj, pomagajte mi, da ga najdem." Vsi so mu pomagali, med njimi celo dva častnika. Toda čevlja nikdo ni nadel pred jutrom — bil je na hodniku, pod truplom mrtvega mornarja. Bernarda Wenke-a, pomorščaka prvega razreda in pomožnega krmarja, je vrglo od krmila in ga potisnilo v kot med ladjin nos in krov. Obležal je tam in z eno roko držal krmilo ter se ni ganil več, dokler ni požar od spodaj tako močno raz-belil krova, da so mu začele hlače goreti. Eden od stražarjev je neprestano ponavljal s tihim glasom: "Bože moj, kako me je strah. Nikdo si ne more misliti, kako zelo me je strah. Kako je le mogoče, da je človeka tako strah." Venomer je ponavljal to, vedno iznova. Nikdo ni bil presenečen — zdelo se je povsem naravno. Nato je nastal kratek oddih. Ladja je vozila osamljena v krogu gorečih brodov. Admiralova ladja je bila izginila v temi. V najožji del preliva so nato zavozile štiri nadaljne sovražne ladje. Druga v vrsti je z žarki svojih projektorjev našla "Big B", ki je takoj odprl ogenj nanjo. Od zadaj so začele grmeti prijateljske salve, dokaz, da se je nahajala admiralova ladja Se v boju. Ta pomoč je bila "Big-B"-u zelo dobrodošla, ker je bil naperjen vanjo ogenj kar iz treh, trdo in dobro streljajočih japonskih vojnih ladij. Sest in osem inčev debele granate so raztrgale gornji del njene su-perstrukture in potem poškodovale tudi manjše baterije. Njen krov je bil ves preluknjan od šrapnelov. Požar je izbruhnil v razbitem gornjem delu. Odtrgani kosi opreme so ležali vse naokoli. John Hagenbuch je delal pri brizgalnici odnjegascev. Usmeril je curek vode v žarišče požara v senci stolpiča št. 3, ko je vodja stolpa, Capt. Bowman, poslal povelje skupini ognje-gascev, naj se umaknejo. Bil je na tem, da ustreli salvo in je vedel, da bo odboj strahovito močan. Vsi a«anoddaljili raz-ven Hagenbuch-a. Pozabili so mu sporočiti povelje. Hagenbuch-a je vrglo ob krov s tako silo, da je odskočil kakor žoga. Počasi in opotekaje si je pomagal na noge, začasno slep in gluh od eksplozije. Tako strašen je bil odboj, da je dvoje letal odletelo iz katapultov ven v morje. Ko je Hagenbuch z rokami iskal opore in se opotekal, so topovi znova mogočno zagrmeli in zopet ga je vrglo ob krov. Eden izmed mož Ha-genbuch-ove skupine je planil ven, ga dvignil na noge in ga odvlekel proč od stolpiča, ko je že zagrmela tretja salva. Komaj pol ure pozneje pa je bil že zopet na nogah in se je prostovoljno javil, da spleza na vrh enega dimnikov in tam pogasi požar. "The Big Bastard" se je hrabro držala in s svojimi glavnimi topovi streljala na sovražne ladje. Tudi njeni manjši topovi so neprestano ropotali in kmalu so na vseh sovražnih ladjah začeli lizati krov ognjeni jezički in se vspenjati proti nebu. Takrat rele je posadka vedela, da je zmagala. V teku te noči, je brodovje Zedinjenih držav popolnoma obkrožilo otok in potopilo vse sovražne ladje v teku komaj 50 minut. Večin* moštva pa je pozneje dejala, da so bili vsi prepričani, da je vožnja skozi preliv trajala najmanj polovico noči. Pod krovom v kontrolni sobi za stroje je sedel chiqf Yeoman Cheek in čital staro številko Reader's Digest-a. Ogromna kontrolna plošča pred njim je funkcionirala brezhibno. Stroj je bil pognan v največjo brzino, kotli so čudovito držali pravi pritisk pare, a ventilacija je vzdrževala v sobi primeren in prijeten hlad. Kadarkoli je prišlo novo povelje, je Cheek ukrenil vse potrebno in se nato vrnil k svojemu čitanju. Grmenje bitke je prihajalo tja le pritajeno, oddaleč. Moštva okoli njega se je mirno raz- govarjalo ali pa gledalo in opazovalo merila. V podzavesti je skrbelo vsakega izmed njih, ker je 600 funtov pare drvelo skozi vse cevi okoli njih. Inženirji so vedno v skrbeh saradi pare. Sem in tja je prišlo kakšno poročilo o poškodbah, toda mnogo niso zvedeli. Moštvo doli v strojnem oddelku ni niti moglo razločevati med udarjanjem sovražnih granat in grmenj en lastnih topov. Ko je napočilo jutro, je Cheek odšel na krov, ter si ogledal opustošenje. Takrat šele je videl, kakšno ogromno število granat je zadelo njegovo ladjo. In tri dni in tri noči ni mogel spati. to worn ANGLEŠKI ADMIRAL SVARI PRED NEMŠKIM BJRODOV-JEM " London, Anglija. — Admiral John Tovey* je v svojem poslovilnem govoru na matični ladij i izjavit, da je pričakovati, da pride v kratkem iz skrivališč nemška mornarica. Ta se skriva po norveških zalivih in v Baltiku in združena predstavlja precej moči. Tudi so v zadnjih osemnajstih mesecih morali zgraditi več ladij, o katerih se v javnost ni ničesar poročalo. Zadnje čase se je že poročalo o premikanju nemške mornarice in za tem morajo biti gotovi načrti za napade v artičnih vodah in lahko tudi kje drugje, je opozarjal admiral. JUGOSLOVANSKI RUDOKO-PI NE DELAJO ZA NACISTE' Washington, D. C. — Švedski delavski časopis Arbetaren prinaša članek, v katerem poroča, da jugoslovanska rudarska industrija, ki je dobila povelje, da z največjim naporom in naglico dela za nacistično vojno mašino, ne dobavlja naročenega blaga. Glasom obvestila, ki ga je dobil OWI, je trdil članek, da jugoslovanska produkcija bauxita ni dosegla niti polovice proizvodnje iz leta 1938, in da uspehi kopanja kroma, magnezija in anti-mona niso niti "vredni, da se jih omenja". DVE SMRTNI OBSODBI V ŠKANDALU NA HRVAŠKEM Švedski časopis Svenska Dagbladet objavlja brzojavko, katero je prejel OWI, ki poroča "o veliki senzaciji" v zasedeni Jugoslaviji zaradi obsodbe dveh vladnih uradnikov, obtoženih izsiljevanja v velikem obsegu in tihotapstva z valutami. "Švedsko poročilo daje imena "sekretarja Ha-vraneka v finančnem mini-sterstvu in Kolak-a, šefa od-j delka v zunanjem ministei> stvu." V brzojavki Švedskemu listu Uppsala Nya Tidning je rečeno, da je hrvaška policija, katero kontrolirajo nacisti, izjavila, da bodo sorodniki o-seb ki so "nevarne za javni mir in red", poslani v koncentracijska taborišča, a njihovo imetje zaplenjeno. Lepotica Pat Starling, ki je cmagala v tekmi za prvenstvo med holly woodskimi plesalkami, ni:samo ena prvih plesalk, pač pa tudi drzna jeha-čica/kakor kaže predsioječa slika. _ __ ? i Ko je bajtar Miha zapil zadnjo njivo, ki mu je poleg raztrgane bajte ostala, mu je neka ciganka prerokovala, da bo na čudovit način obogatel. Treba da mu je samo iti o.polnoči na pokopališče m vzeti iz novo izkopanega groba mrtvaško lobanjo ter jo položiti v prazno kaščo ... In je Miha vse sveto verjel. V temni, brezvetrni noči je v dušku izpil merico žganja in se — tako ohrabren — napotil proti pokopališču. Pokopališče leži četrt ure od vasi. V gluhi samoti. Težkih korakov se je bližal Miha kraju strahov, ves zatopljen v misli na svoje bodoče bogastvo. Čudno zamolklo so zaječala v zarjavelih tečajih pokopališka vrata. S hladnim molkom so .pozdravili bajtarja Miho črni Icriži in grobovi. Nekaj časa je neodločno stal nedaleč od praga, potem pa se je ojunačil in usmeril korake naravnost k grobni jami, ki je ležala sredi pokopališča. Srepo je uprl oči v kup sveže izkopane prsti. In se je zabelilo pred njim motno in hladno, da ga je streslo do kosti. — Bila je mrtvaška lobanja. Miha se je sklonil in jo pobral. Kakor da je prijel za kos ledu, mu je bilo . . . "Vrag!" je zaklel, jezen sam nase. "Ali sem junak! Takele prazne črepinje se pa menda vendar ne bom bal . . Počastno je odjeknil njegov glas iz teme. Miha je držal lobanjo v rokah in se mu je mahoma zdelo, da je ona ponovila njegove besede ter se mu škodoželjno za-režala z votlimi očmi . . . "Vrag, kaj je vendar to?" je bajtar Miha zašklepetal z zobmi. In glej; lobanja je v odmevu ponovila tudi te besede .. . Bajtarja Miho je zdajci obšla divja groza. "Miha — kaj delaš? Pusti mriiče v miru!" mu je šlo skozi možgane resno, svareče . . . Naježili so se mu lasje. Spustil je lobanjo iz rok, da se je s truščem zakotalila v jamo, in se okrenil, da bi zbežal. Tedaj pa se je s suknjičem zataknil na železen križ ob vznožju groba. Krik smrtne groze se mu je iztrgal iz grla. Bil je prepričan, da so ga koščene roke mrtvaka zgrabile za suknjič ... Zasibile so se mu noge. Oma- hnil je in se zavalil navzdol: za mrtvaško lobanjo v odprti grob--- Nedaleč od pokopališča je stala grobarjeva koča. » Presunljiv krik je zdramij grobraja iz sna. Sluteč, da se je zgodila nesreča, je sklical nekaj vaščanov skupaj, in z njimi preiskal pokopališče. Izvlekli so bajtarja Miho napol mrtvega iz jame. Drhtel je po vsem telesu od groze in nje-fcove oči so bile odprte na ste« žaj . . . Ta dogodek si je Miha zapomnil za vselej. Vedel je, da je bila glavni vzrok njegove nesreče — pijača, ki se ji je poslej popolnoma odpovedal in si z delom in marljivostjo ustvaril novo, lepše življenje. DOGODBICE Dr. Jaroslav Stransky je bil nekoč povabljen v Topolčianke. Sedela sta s prezidentom Masa-rykom v parku in molčala. Gostu je postalo mučno, pa je skušal razplesti razgovor: "Kako veličastno se pno ti hrasti v nebo, kakor stebri gotskega hrama. Sto let so stari, kaj bi nam povedali, ko bi znali govoriti?" Na ta poetični izliv je pripomni T. G. Masaryk: "Mi nismo hrasti, bi rekli, mi smo kostanji, g. doktor!" Oskar Wilde je srečal na sprehodu v kaznilnici v Read-ingu svojega krojača. Oba sta bila v zadregi. Slednjič je pisatelj prekinil tesnobo molčanja z vzklikom: "Zares nisem vedel, da sva oba naročila obleko pri istem krojaču." Pri tem je s prsteni pokazal na svojo obleko — za kaznjence. Ustavi srbečico takoj Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar na Braxon Co, 322 So. Clark St., Dept. A, Chicago, 111, in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ae bo popolnoma zadovoljivo. KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost Tiskana ▼ večih barvah. Sredi je t vencu sedanji p * e d s ednik Z dr. držav Franklin D. Roosevelt. Okrog in okrog so slike vseh dosedanjih predsednikov Z dr. držav podpisani s njihovimi lastnoročnimi podpisi. Pod pred« sodnikovo sliko vihra v vetru ponosno zvezdnata zastava. Pod zastavo Je spominska plošča in na nji tiskano ▼ okrajšavi listina pravic in svoboščin. Slika Je ▼ okvirju in v okvirju steklo. Ta slika Je lep kras in zgodovinska pomenijivos! za vsak amorikamki dom. Ker nas naši naročniki sa njo popraiujejo. smo Jih še nekaj dobili Stika stane $1.50 brez požiljatvenih stroškov. P®*"**1*«1* «*">*ke plača vsak prejemnik sam. ko se mu dostavi sliko poExpressu. To naj vsak. ki bo naročil sliko, vxame na znanje. Sa dokler zaloga traja z njimi lahko postrežemo onim, ki si jo želijo. Haročiln Je pridjati potrebni znesek ln ga poslali nas AMERIKANSKI .SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois , Petek, 14. maja 1943 Stran 3 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC - Družba Imffl sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 28. novembra 1914. j 'i^STiiS^Sedež: Jaliet, BL^^f"* ; Maže geslo: "Vse ss vero, dom in narod; vsi sa enega. eden za vse.1* GLAVNI ODBOR: [ Predsednic: Oeorge fttonich. 257 Lime Street. Joliet. Illinois I L podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St, Joliet, Itt I I podpredsednik: Ksthrine Beynk. 528 Lafayette St, Ottawa. UL Tajnik: Prank J. Wedfe, 301 Ljme Street, Jolfct, 111. I Zapisnikar: John Nemenlch. 650 N. Hickory St, Joliet. UL ; Blagajniki Joseph Slepot, 903 Woodmf Rd, JoBet, I1L Duhovni vodja: Rev. Matfaew Ksbe. 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. ; Vrh. zdravsak; Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. I1L NADZORNI ODBOR: Andrew Glsvach, 174« W. 21st St, Chicago, TJL Joseph L. Drsaler, 1318 Adame Street, North Chicago* tufa.«*« Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, JoBet, IB. \ ^POROTNI ODBOR: w, Joseph pavlakovkh, 39 WincheU St, Sharpshurg. Pa. r.^fr,-, Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave, Chicago, Ifl. John Denis, 2730 Arthington Ave, Chicago. Ill Predsednik A ti etičnega odseka: Emery Subar, 540 North Bluff Street, Joliet. Illinois. URADNO QLASILOi "AmsriksnsM Slovenec', 1849 W. Cermak Rd, Chicago. IB. : m. Pplrfrp-1942 i« DSD- svojim članom in članicam tar [ njih dedičem raznih ppsmrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter drugih > Izplačil denarne vredhoeti do četrt milijona dolarjev. Dru#tvo za DSD. s? lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav S ; ae manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moSkega ali ženskega spola v starosti od 16 do 00 let V mladin-; sU oddelek pa od rojstva do 16. leta. T~ Zavaruje se sa $25000, $50040 aH $1,000.00. Izdajajo sa različni ; certifikati, kakor: Whole Life, Xwenty Payment Life in Twenty Year ■ Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako \ leto vila. ^ Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (kamj tudi i podporo is svoje centralne blagajne, MH1 tudi sa razne operacije in * poškodnine. - ^ Mesečna plačila (assessments) so urejen« po American Experience | tabeli DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). ! Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom ia rojakinjam as DSD. priporoča, da pristopijo t njeno i sreao! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obntitf pismeno sfi 6st-; meno na gl tajnika: PRANK J. WEDIC. 301 Um« St, JoU«. DL OCNJENI KRST NA BOJNI LADJI Napisal John Liftle I;SJ5{ KONJIČKA BOM KUPIL... $ I M I Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar. t Dominated by the towering tablets of tbe Ten Commandment«, a htnorUl pageant is to bo presented in the Chicago Stadinm on May 19 consecrated to the two million European Jews who have been m ordered by the Nazis—a fate differing in degree bnt not j« kind front that being suffered by other minority groups including tfc* Csechs, the Poles, the Dutch, the Greeks and the Norwegians. Ftran AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 14. maja 1943 "Takole je ogolidran," je pokazal na boke. "Aha," se je namuznil Janežič in obrnil konja v hlev. "Lučka, le nazaj! Ne bo nič!" Ko se je vrnil, je sedel gospodar spet na hlod in podražil kupca. "Prijatelj, ti si menda od tam doma, kjer so tisti ženini, ki iščejo za kmetijo takih nevest, ki so brez žulja *ia roki!" Zbor se je zasmejal. "Z Bogom, oče! Brez zamere!" France se je naglo okrenil z dvorišča. * "H Kajonu pojdi, tam bo za te!" je kričal Janežič za njim preko dvorišča. In so šli zares h Kajonu. Janežič se je potrudil s tnala za njimi in hudoželjno mrmral: "Naj ga le napetnajsti Kajon! Prav mu je, ko nič ne pozna!" Kajon je bil mlad mož, rdeč, pod nosom se ni bril, kakor sosedje, in prešerna srebrna veriga mu je spenjala žametasti telovnik od žepa do žepa. Gostilno je imel in štacuno. "Dober dan, možje," je pozdravil gručo. "Nov sod sem nastavil. Povem vam, to je vinček — ha —!" Počil je s palcem in tlesknil z jezikom. "Kar tukaj pod orehom ga bomo, kaj ne?" Kajon je postavljal stole krog mize. "En Štefan, kaj ne možje? Da ne bo letal tolikrat po stopnicah." "Le prinesite!" se je oglasil France. "Na moj-račun!" Kajon se je ozrl, ker mu je bil glas neznan in ni preje zapazil tujca v zboru. "Dober dan, gospod! Glejte no, da vas nisem opazil. Ne zamerite! Torej en Štefan, da, da, takase govori!" Krčmar je izginil v klet, možje so posedli za mizo. "Odkod pa in kam, gospod?" se je dobri-kal Kajon Francetu, ko je razpostavljaJ kozarce. "Po konjih gledam!" "Izvrstno! Jaz ga prodajam! Živalica, vam povem, da ga nima cesarjev hlev lepšega!" "Pokažite!" je silil France. "Takoj, takoj! Pokličem hlapca. Takole prazničen ne hodim rad sam v hlev. Bog daj srečo!" Kajon je na točil tudi sebi čašo. "Saj ne zamerite, kaj ne, če sem si ga tudi natočil. Krčmarji smo vsi reveži. Od vbogajme živimo takorekoč." "Revček," so ponovili sosedje in se smejali. Krčmar je izpraznil čašo na dušek, jo postavil na mizo in takoj spet točil. "Izpij-mo! Oče Janežič plačajo drugi Štefan, kaj ne? Saj vas ni zlepa blizu." "Nimam nič kaj odveč, da bi dajal takim siromakom, kot si ti, vbogajme. Ali danes naj bo. Le prinesi ga!" Sosedje so se začudili, ko leto in dan ni bilo Janežiča v krčmo. In danes da bi dal za Štefan. In je dal. Takoj je odvezal mošnjiček in položil na mizo goldinar. Kajon je pa točil, da se je razlivalo po mizi in naglo odšel s praznim Štefanom. Potoma je zavpil nad otrokom: "Francek, pokliči hlapca, naj pripelje Herika iz hleva." "Povejte možje, kako je s tem konjem?" je tišje vprašal France, ko ni bilo krčmar-ja pri mizi. 'i«ep je, presneto je lep, kakor ga iščeš," je odgovoril prvi Janežič in skrivoma po-mežiknil sosedom. "Ce ni kak raznasavec," je nadaljeval France. "Tisto ni," je odgovarjal Kramar. "Sicer pa to vsak ve, da ima "konj kosmata ušesa. Krava ni, posebno mlad konj ne." Krčmar je postavil vino na mizo. Francek je prignal hlapca okrog ogla. "Alo, Matija, Herika vun, da vidi ta gospod, kaj se pravi lep konj."" Matija je šel v hlev. France je vstal.' "Sedite, le sedite. Žival je treba od daleč pogledati. Če se je primejo oči, no, potlej pristopi in poglej od blizu," ga je silil krčmar in mu nalival. * Hlapec je prignal konja iz hleva. Heri-ko se je ustavil na preddverju, dvignil majhno glavo prešerno kvišku, zapihal skozi nozdrvi, potem se vspel na zadnji nogi in skoro bi bil udaril s podkvijo hlapca po glavi. "Divji je," se je ustrašil France. "Hahaha," se je zasmejal krčmar. "Divji? Kaj še? Krotek kot ovca." "Pa je planil nad hlapca?" "Zigrava se! Kaj mislite, da je to kako čičevsko kljuse? To je Arabec, to je kri!" France je vzel žemljo z mize in šel h konju. Za njim Kajon. "Tako je prav. Živini postrezi, da te ima rada!" France je oddrobil žemljo in jo ponudil Heriku, ki jo je kimaje z glavo pokramp-ljaL "Poglejte, toliko da vam boglonaj ne reče." Ko je konj pojedel žemljo, je povohal še enkrat po Francetovi roki. Ker je bjila pa prazna, je nenadoma potegnil za povodec, ga iztrgal hlapcu iz rok, se zavrtel, poskočil in vsekal z zadnjima nogama, da je Francetu odlfctel klobuk, ko se mu je ognil. Nato je zarezgetal in zbežal na vrt. "Poglejte ga, kako se nese! Naslikati vam ga ne more nihče lepšega!" France je gledal in gledal, hlapec je šel za konjem na vrt in ga klical. "Matija, pusti ga, naj se izpreleti. Vidite, včeraj sem prevozil z njim nič ne vem, koliko kilometrov, danes gre pa kakor iskra. To je kri, žlahtna za cesarski hlev!" Kajon je vedel kupca nazaj k mizi in točil in govoril brez konca in kraja. France je bil malobeseden. Gledal je na vrt, kjer je divjal Heriko in nagajal hlapcu, ki se je trudil in ga vabil brez uspeha. "Koliko ga cenite?" je vprašal počasi. "Petsto kronic brez barantanja in meše-tovanja. Sicer pa šeststo." "Petsto kron," je ponovil France in polglasno in pomislil, koliko je v Ameriki trpel, predno jih je prištedil. "Ali mislite, da je preveč? Ho, komaj tri leta ima; za dve leti bo vreden dva stotaka več. In ta lepota!" "Nič ne rečem," je govoril France boječe, ko je Kajon vpil in razgrajal. "Nič ne rečem, da bi ne bil lep. Toda premajhen je za ta denar." "Premajhen! Ce hočete nerodno rogo-vilo, saj jo dobite ceneje. To je istina. Potem midva ne bova kupcevala." ^ "Za kaj pa rabite konja," je vprašal nekdo. "Za kaj? Mizar sem in kajžar; potem že veste, za kaj bi bil konj." (Dalje prihj NOVA.PREDLOGA PROTI STAVKAM IN SPOROM (Nadaljevanje s 1. strani) delavskega odbora v delavskih sporih. 6. Kazen $50)0.00 in eno leto zapora za osebe, ki bi bile krive razširjanja stavk v tovarnah, ki jih prevzame vlada. 7. Jurisdikcijski spori, bojkoti ali stavke iz simpatije naj bi bile prepovedane v vojnih tovarnah. . 8. Vse te odredbe naj bi prenehale šest mesecev po vojni. — To so določbe nove predite. Ali jo bo kongres spre-] jel, se še ne ve. Tudi v sena-j tu jo morda ne bodo sprejelLj Sprejel jo je le odsek -^Tvo-j jaške zadeve v kongresu. ^'•"■Wmi j >f 'f.rn mj > lir+j-.M-ilit '.•Wi'.I.Htth BUY UNITED STATES WAR %ONE>Š AND STAMPS Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS * * * ** ********* * * * * * * **** * * * * * ******** NAROČITE IN ČITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" - -'": -">-* v'. .... ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. } Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak Rd., Chicago, Illinois ****************** soseda se vozi že danes v Ca-dillacu. Otrok sicer nimamo, toraj nikogar v vojaški suknji, ampak"— šment — podpore pa tudi ni nobene in soseda dobi vsak mesec naprej podporo in je že dva mesca naprej pijana in še ne ve, kam naj gre z denarjem. Ko bi le ne bilo vojske tako kmaiu ko-' necf ker prej je jo nabil sam in pil, zdaj pa sama po gla-žih nabija in sama tudi pije. Sin me je nabil in pil, ne "ta j stari", ker ta je že prej pil, dokler se ni v rakev ali trugvo zabil. Vojska ima vesele in manj vesele strani, dokler pa je, je več veselih strani. Ampak drugi pa bi le tudi i srčni želeli, da bi bilo vojske konec, sama vlada, izgleda, bi želela, ker iz vladnega žaklja i se mora vsipati, da gre vojska I a prej, noter pa samole kaplja, kakor Če kdo vsaj pošteno tistega trdega kuha, dasi je munšajnarija še danes bolj na i .slabem glasu, ako ti ta zlomek i j ne nese, da imaš lahko dva i! avtomobila, ker potem nihče . j ne pravi, da roba morda ni po-i.'štena, nepoštena je šele, kadar .1 koga naženejo, da mora kašo i pihati. Vladni žakelj noče več po koncu stati, toraj skusimo, da . "robo čim prej končamo. Seve ■ j Hitlera mora biti konec, po-, i tem bomo končali, ampak prej ' so rekli, da ga bo v treh mescih konec, zdaj ga pa še v treh letih ni. Kako, da se zlo-i mek tako drži, ko mu mora le vsega primanjkovati? Kako, ; kako? Well, Hitler in Nemci niso na glave padli, in čitati j -udi znajo, in vsak naš časopis dobijb ie jutri v roke,* saj je , dosti takih patriotov, ameri-. kanskih in še drugih, ki držijo pesti stisnjene v žepih in ča-i j kajo, da bo nas konec, ne Hit-. lera, in mu zato takoj sporo-: čijo, kako pri nas ura kaže. . j In kako kaže naša ura ? Demo- ■ kratično kaže in prerekanja , radi nf?kaj centov je na cente, in slike v časopisih kažejo, kako je bilo prej, ko so bile L skladbe natrpane z mesom, in .! zdaj fotografirajo iste sklad-- be, ki f?o vse pr?zne, da so ) že miši odšle! In slike prina-; • šajo Časopisi, kako je bilo vse • založeno v štoru, zdaj pa štor-. man sam tam sameva, i j Ali mislite, da je Hitler izgubil možgane in so se Nem-> cem glave s slamo napolnile ? . Hitler je prepričan, da nam i i že jutri vsega zmanjka, kakor lahko povzame iz slik o našem pomanjkanju, in zato , vojske še ne bo konec, ker i-mamo mi sami precej slame v . I glavah. VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VASI OTROCI PA SLOVENŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLESK0-SL0V. BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateri se sedaj prodaja po z ni- d* O ||A žani ceni, samo------------^ Naročila pošljite na t AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., -:- Chicago, Illinois Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje.' yiCTORY 'J. M. Trunk Slovenski kmetje da bi bili za "Osvobodilno fronto", tako! vidim od strani, ki vidi v ti fronti prav idealno prizadeva-vanje za najboljšo svobodo izpod pete krutega narodnega! zatiralca. To bi bila še ena stran — partizanstVa, ki nima, kakor bog Jan, le dvojih obrazov, celo vrsto jih ima, in pri tem obrazu bi igrale ribarije med klerikalno in napredno stranko baje glavno vlogo. Vse polno obrazov ima to šmenta-no partizanstvo. Kmetje toraj grejo v to fronto, in če je fronta skoro-da idealen pojav, sledi, da so slovenski kmetje idealni. Well, bi bila žalitev, če bi kdo trdil, j da niso, ako kdo pri tem ni pre-; idealen. Tudi pri kmetih je i treba računati z realnimi razmerami, in najmanj more kdo pri kmetu pričakovati, da bi j bil ves le idealen, vsaj nekaj nekega realista je v vsakem tudi najbolj idealnem človeku. I Ker vsa stvar pri političnem obrazu partizanstva cika na j_gozdove, za katere je baje klerikalna stranka ogoljufala kmete, ostanem jaz realist, daj so šli kmetje v fronto bolj radi — gozdov, kar pač pomeni — delitev. Če ste drugi tudi pri kmetih bolj idealni, vam nočem jemati vaše idealne vere. Kdor se bori za kruh, gleda na kruh, ni mu zameriti, ker mora živeti, vprašanje pa je, I če gleda pravilno na kruh. V Rusiji so šli mužiki za revolucijo radi zemlje, radi gozdov bi rekel, pa niso dobili ničesar, le to, kar so prej imeli, je postalo državna lastnina. Tako je pri — frontah, in tudi ruska revolucija je bila le fronta. Ali je danes in bi u-tegnil ruski mužik biti na slabšem ali na boljšem? Preštudiraj, če te zanima, vsaj jaz sem prepričan, da bo za mužika, ko , jenja borba in se malo popravi, zelo dobro, da je izgubil po revoluciji ali fronti še hlače. Študiraj, če imaš dosti možganov, kaj vse lahko tiči za — partizanstvom. * Čim prej naj Li se vojska končala. Ali res? Kaj pa potem z visokimi plačami? Vsaka ima zdaj kožuh za šest sto | dolarjev. Odkod naj mandelc vzame, ako vojska konča, ker jutri bo moral biti kožuh za o-sem sto dolarjev, saj ga ima soseda že danes za sedem sto? i In plač nočejo povišati, in če štrajkamo, nas še lahko v vojaško suknjo vtaknejo, ker pri taki soldaški suknji demokracija ne izda dosti. Da bi le vojske le ne bilo konec, ker "ta stara" nekaj godrnja radi leto starega avtomobila in ona