ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 5/2008 CENA EUR 4,60 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enimi obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si Ekonomija in ekologija se dopolnjujeta. Okolju prijazen tisk pomaga zniževati stroške in na tržišču ustvarja pozitiven vtis. Vaši kupci bodo vse bolj zainteresirani sodelovati z zeleno tiskarno. Delajmo skupaj in razvijajmo prilagojene rešitve: "Misli ekonomično, tiskaj ekološko". www.heidelberg.com MICHAEL HUBER GmbH München CAS ZA RAZVOJ SVETOVANJE IN SERVIS MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEZVLJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSObarve na vodni in organski osnovi Tiskarstvo je preteklo leto veliko investiralo. Podatki, ki jih objavljamo na strani 21, kažejo na izrazito nadpovprečno povečanje razmerja med sredstvi in kapi- talom. Slovenskemu gospodarstvu (predelovalna dejavnost) se ta kazalec slabša, založnikom pa ne. Pri tiskarjih sredstva kar za trikrat presegajo kapital. Ker tiskarne niso imele takšne lastne akumulacije, so se zadolževale. To bo v času spremenjenih finančnih razmer imelo na tiskarstvo dodaten negativni vpliv. Sploh je bilo leto 2007 za tiskarstvo zelo ugodno. Prihodki so zrasli za 12 od- stotkov, pri tem da so se stroški povečali za manj kot štiri odstotke in tako ve- liko prispevali k 12 milijonov evrov velikemu dobičku panoge. Predlani gaje bilo le sedem. Rezultat pa je v primerjavi s podatki nemške tiskarske industrije slab. Primerjajmo samo nekaj podatkov: TISKARSKA INDUSTRIJA Prihodek v mio EUR Število zaposlenih Prihodek na zaposlenega v EUR Letna plača v EUR NEMČIJA 14.165 88.474 160.104 35.462 SLOVENIJA 434 4.725 91.851 13.165 Nemški tiskar naredi kar za 76 odstotkov več prihodkov, zato pa dobi 2,7-krat višjo plačo (podatki so objavljeni na www.bvdm.de, podobne ugotovitve pa epp. Eurostat - glej Delo FT, 29. september). V katerem grmu tiči zajec? Nemške cene tiskarskih izdelkov so po sklepanju s cen časopisov nekaj nad slovenskimi, vendar padajo. Pri knjigah so cene zaradi našega izvoza približno na isti ravni kot tudi ključni stroški, papir in barva. Cena tehnike je na enaki rav- ni. Torej naredimo premalo. Ugotovitev statistično drži, približno tako kot meso in zelje je segedin. Prepri- čan sem namreč, da slovenski tiskar ni manj prizadeven kot nemški. Naj pona- zorim: V Gorenjskem tisku smo ob postavitvi kartonažne linije naredili manj kot milijon zloženk na mesec. Po izboljšanju logistike, organizacije, priprave dela in drugih sistemskih rešitvah smo jih izdelali več kot osem milijonov mesečno, s tem da nihče ni imel občutka, da dela več. Kakovost, storilnost, zanesljivost in podobni kazalci, ugotovljeni po občutku, so običajno zelo daleč od resnice. Proizvodni kazalci, pa tudi poslovni, potrebujejo meter in številke. Le zakaj nam na vsaki Drupi pri Komoriju kažejo številke na ogromnih prikazovalnikih? Vse to in mogoče še kaj bomo obravnavali na posvetu, za katerega vam prila- gamo prospekt v tokratnem Grafičarju. Ivo Oman TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net 4 B Katera stniktiira?Kakšna belina?Kolikšna teža Ruzličiće strakftir, gnmuiiiirfn,OflteiiLm /'••sttmirnili papirjev so ic t minirntane, da razliko opazijo le sepro/i sionalä! K«'l vodilni ili-iriliulfi-papirja in papirju dopolnilnih ]>i/>izvöjJov za gralimi in pi-aniwki trgzagotavljamo celovito ponudbo najboljši Si--..^•/iixjr - j''*'-- Zc'ir-' wzflz-Vw 1 '■'Y papirja in papi iju dopolnilu Iii | noizvodov /a gral'irni in [tisaitiiški trg za^ota\ ljamo celovito pöiitudbo najin iljših i iti svi'Kivnui znamk papiiji v. Hkrati st; odlikujemo po izvrstni storitvi, napisani na kožo vsaki posamični stranki. ANALOGNE TISKARSKE TEHNIKE DRUPA 08 - OFSETNI STROJI Večje, hitreje, večja dodana vrednost, večji nadzor, ekološka ozaveščenost Letošnji največji tiskarski do- godek na svetu je potekal v sklo- pu sejma Drupa v Düsseldorfu in je trajal 14 dni. Na sejmišču je bilo 1971 razstavljalcev iz 52 dr- žav. Slovenijo sta poleg zastopni- kov predstavljali podjetji Sava- tech in Grafik. Na sejmu je bilo sklenjenih poslov za deset mili- jard evrov. Sejem je obiskalo 391.000 obiskovalcev iz 138 de- žel ter 3000 novinarjev iz 84 de- žel. To, da vse mesto Düsseldorf z vsemi gostinskimi lokali in dru- go ponudbo diha s sejmom, ni treba posebej poudarjati. Nasle- dnja Drupa bo spet čez štiri leta. Kljub temu, daje vsakič vse več razstavljalcev, pa so ti pred odpr- tjem sejma pred težko nalogo; v slabih treh tednih morajo posta- viti vso grafično tehnologijo in opremiti razstavne paviljone. Tehnologija na sejmu ni zgolj na ogled, ampak normalno deluje. Kar se je včasih postavljalo mese- ce, se zdaj v rekordno kratkem času, kajti le tako se lahko zvrsti- jo tudi drugi sejmi. Na področju ofsetnega tiska je perspektiva v povečanih forma- tih, večji dodani vrednosti, kraj- ših časih tehnoloških priprav, boljšem nadzoru in minimalni porabi makulatur (Faster, Bigger, Highly automated). Velik pouda- rek je na ekologiji in zaščiti oko- lja, vendar se je treba vprašati, kako zaščititi okolje ob vse večji hiperprodukciji in materialih, ki so vse bolj oplemeniteni z barva- mi, laki, folijami ipd. Vrhunska grafična tehnologija se mora razstaviti na najboljši na- čin, zato so poleg strojev prava paša za oči tudi grafično in obli- kovno popolni razstavni paviljo- ni. Heidelberg Heidelberg je letos nastopal pod sloganom HEI, ki je izpeljan iz besed Heidelberg in High. Ti- skarski stroji, ki so bili prikazani, pokrivajo področje majhnih in velikih formatov. Speedmaster XL 75 je najnovejši model v for- matu 50 x 70 cm in tiska s hitro- stjo 18.000 odtisov na uro na maksimalen format 60,5 x 70,5 cm in lahko potiska materiale od 0,03 do 0,8 mm. Spedmaster XL 75 je možno opremiti z dvanaj- stimi barvnimi agregati, ki lahko uporabljajo UV-lak, dvojno laki- ranje, hladno folijo. Na vlagal- nem sistemu velja omeniti tudi laserski kazalnik za hitro zame- njavo in namestitev sklada papir- ja, osvetlitev vlagalnega aparata, kamere na vlagalnem in izlagal- nem sistemu in prikaz na ko- mandnem zidnem monitorju nove upravljalne konzole Prinect Press Center. Ta poleg izboljšane ergonomije omogoča procesno vodeno menjavo naročil. Na po- dročju B1-formata je bil kot no- vost predstavljen Speedmaster XL 105-P z obračanjem, simul- tano menjavo plošč, v zadnjem tiskovnem členu z vgrajenim spektrofotometrom, ki omogoča merjenje odtisa brez ustavljanja stroja. Z dvema novima strojema Speedmaster XL 145 in XL 162 se Heidelberg seli v območje veli- koformatnih strojev. Oba stroja pokrivata formate od 6B in 7B in sta opremljena z najnovejšo teh- nologijo. XL 145 omogoča tiska- nje od 106 x 145 cm, XL 162 format od 120 x 162 cm s hitro- stjo 15.000 odtisov na uro na materiale debeline od 0,06 do 1,6 mm. Izboljšana Speedmaster SM 52 in Speedmaster SM 74 dopolnjujeta ponudbo. Posebno pozornost si zasluži Speedmaster SM 52 Anicolor, ki s konstrukci- jo kratke barvne poti omogoča tisk zelo majhnih naklad v ofse- tni kakovosti. Od menjave plo- šče do prvega odtisa, primernega za prodajo, so potrebne tri minu- te in 25 pol makulature. Poleg navadnih vlagalnih siste- mov Heidelberg ponuja možnost CutStar, kjer lahko namestimo na vlagalni sistem papir iz zvitka, ki pa ga stroj že na začetku tran- sportne mize reže na pole. Ome- niti velja tudi enostavno uporabo t. i. Jogwhell komandnega kole- sca, ki ga poznamo predvsem na konzolah v boljših vozilih za upravljanje dodatnih funkcij in je nameščen na izlagalcu tiskar- skega stroja. Omogoča hitro na- stavljanje parametrov, kot so de- lovanje ventilatorjev, ustavljanje pole, nastavljanje sušilcev. Vse parametre je možno shranjevati in uporabiti naslednjič. KBA Pri tisku na pole je KBA poka- zal stroje od formata A3 do veli- kih formatov z najnovejšo opre- mo. Z Rapido 106 je predstavlje- na najnovejša generacija Rapida ska na pole je predstavilo Roland 900 s standardizirano program- sko kontrolno opremo Process Pilot. Inline Color Pilot opravlja merjenje barv v procesu tiska v stroju, OK Balance skrbi za sivo ravnovesje. Rolandov Inline Fo- liler Prindor je sedaj na voljo tudi za Roland 500. Prikazana je bila tudi 96-stranska rotacija, ki tiska na širino zvitka 2860 mm. V ča- sopisnem tisku je omogočena popolno avtomatska zamenjava plošč - APL, ki jo zasledimo tudi na Lithomanu. Novosti sta siste- ma Hycon in Dyna Change. Z novim mehatronskim sistemom se močno zmanjša poraba maku- latur. Menjavo plošč pri največji hitrosti stroja omogoča sistem Dyna Change. Prikazani so bili naslednji stroji, v katere je vgraje- na različna tehnologija: G Roland 50 - XXL technolo- gy v formatu 36 x 52 cm, pet- barvni stroj z vgrajeno tehnologi- jo XXL, ki jo uporabljajo pri strojih največjih formatov. G Roland 200 z vgrajeno lakir- no linijo in sušilnim sistemom. G Roland 500 v formatu 50 x 70 cm, šestbarvni stroj z vgrajeno lakirno linijo in sušilnim siste- mom ter možnostjo vgradnje na- nosa hladne folije - InlineFoiler z brezalkoholnim vlaženjem. G Roland 700 HiPrint v for- matu 3B plus 78 x 105 cm, šest- barvni stroj z lakirno linijo, z 105, z 18.000 odtisi na uro in 15 različnimi naročili v eni uri v na- kladi 520 odtisov v formatu 106 cm. Z Rapido 105 universal so bile prikazane številne novosti. V formatu B2 je Rapida 75 nado- mestila Performo 74 in Rapido serije 74. Pri večjih formatih je bila prikazana Rapida 162 UV, osembarvni stroj za tiskanje em- balaže, kjer je bilo demonstrira- no akcidenčno tiskanje štiri bar- ve čez štiri barve. Z Genius 52 UV in Rapido 74 Gravuflow, 74 Karat v časopisni rotaciji Cortina je bil prikazan ekološko orienti- rani suhi ofset, prvič v širini osmih strani. Manroland Podjetje se je predstavilo z no- vim imenom Manroland (prej MAN Roland). Na področju ti- I vgrajenim sistemom nadzora nad vsako polo ROLAND InlineIn- spector, sistemom odstranjeva- nja makulatur ROLAND Inline- Sorter in različnimi sistemi avto- matske priprave QuickChange. G Roland 700 DirectDrive v formatu 48 x 104 cm, desetbarv- ni stroj, ki se pohvali z izjemno kartkim časom tehnološke pri- prave. G Roland 900 XXL v formatu 126 x 162 cm, format 7B, kar omogoča 20-odstotni večji izko- ristek, petbarvni stroj z vgraje- nim sistemom barvnega nadzora InlineColorPilot in sistemom avtomatske menjave plošč APL. Komori Komori je prikazal osem strojev od malega formata Spica 529P do velikih formatov System 38S, 16-stransko rotacijo, ki tiska iz zvitka in je vsekakor nova gene- racija strojev LS. Ena od novosti je KHS-AI, programska oprema za upravljanje in nadzor, ki omo- goča pametne samostojne rešitve CIP4 in jih shrani za prihodnje aplikacije. Komorijevo geslo je bilo Five Solutions. Solution I Extra Added Value (dodajanje posebne vrednosti); sem spada šestbarvni stroj Lit- hrone SX29 z možnostjo nanosa hladne folije, UV-lakirno enoto, sušilna komora s slepim tiskom ali izsekavanjem, sledi šestbarvni stroj Lithrone SX40 z lakirno enoto. Solution II One Pass High Pro- ductivity (visoka produktivnost z enim prehodom); prikazan je bil štiribarvni stroj Lithrone S40P, osembarvni Lithrone S40P in System 38S, 16-stranska rotacija in osembarvni Lithrone S40 Per- fector, ki je namenjen oboje- stranskemu tisku. Solution III On Demand Changeover (menjava plošč po potrebi); prikazana sta bila pet- barvna stroja Lithrone S40 in S29 z menjavo na zahtevo, ki bi- stveno skrajšuje čas za pripravo stroja. Solution IV; prikazani so bili stroja Spica, petbarvni Lithrone S40 in petbarvni S29, ki sta zmo- žna v eni uri izdelati pet različnih tiskovin, kar omogoča izjemno hitri samočistilni sistem, in že omenjena programska oprema KHS-AI. Solution V; pod zadnjo rešitvi- jo je bila predstavljena zaščita okolja. Komori si prizadeva tudi pri izdelavi svojih strojev in nji- hovi nadaljnji uporabi zmanjšati vpliv škodljivih emisij v okolje. Ryobi Ryobi je predstavil Ryobi 1050-5, petbarvni stroj s hitro- stjo 16.000 odtisov na uro. Kot opremo ponujajo Ryobi PQS In- line-System nadzor nad kakovo- stjo in komandno ploščo PCS. Modele 1050 ponujajo v različ- nih verzijah. Verzija S za velike formate od 1050 x 750 mm in verzija XL za največje formate od 1050 x 770 mm, ki lahko tiska do formata 1085 x 780 mm. Za formate A3 Ryobi ponuja stroje serije 520 z vgrajeno pre- mazno enoto, UV-sušilno enoto, infrardečim sušilnikom in NP- enoto. Model Ryobi 3304HA in 3304H odlikuje satelitski pe- tvaljni tiskalni sistem, ki zavzema izjemno malo prostora. Predstavljena je bila tudi no- vost, ki so jo razvili skupaj s pod- jetjem Toyo Ink. LED-UV si- KOIN/lO^1 JS vou your j environmental« ^ re9F,onE!blllt!« stem sušenja tiskarske barve je trenutno v tem delu okolju zago- tovo najbolj prijazen, saj je z uporabo LED-diod za 80 odstot- kov zmanjšana poraba energije, ne nastaja ozon, uporabnost LED-diod pa je kar 12-krat dalj- ša od navadnih svetil. Sistem so demonstrirali na stroju 750 za formate B2. Na vsem sejmu pa smo tokrat verjetno vsi pogrešali lepe hoste- se. Gregor FRANKEN Univerza v Ljubljani FIVE SOLUTIONS KOMORI b- sv - . m r m \ PET MOŽNOSTI I POSEBNA DODANA VREDNOST IV PRILAGODLJIV VEČBARVNI TISK I POSEBNA II VISOKA PRODUKTIVNOST V ENEM PREHODU III MENJAVA NA ZAHTEVO V OHRANJEVANJE OKOLJA P PRI ^OMO/p^ 9, (oto) I 'Vo/in-AO^ PROSYSTEM PRINT ICOIVIORI industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si DIGITALIZIRANA TISKARNA Na letošnji Drupi je Heidel- berg razstavljal na 8000 kvadra- tnih metrih razstavnega prostora prve in druge hale in tako prika- zal svojo megalomansko tiskar- no. Posebno pozornost namenja- jo tudi zaščiti okolja in obe hali sta pridobili certifikat sveta za za- ščito gozdov. Nagrado so dobili za racionalno izrabo energije, za- ščito ozračja in poslovne prakse, in tudi kot okolju prijazno pod- jetje. Heidelberg Druckmaschinen AG je na letošnji Drupi pokazal veliko novih rešitev v vseh pogle- dih ofsetnega tiska. Vodilo naj- večjega proizvajalca grafične opreme je vrnitev h koreninam, pri čemer so v ospredje postavili ofsetne tiskarske stroje. Njihov tokratni slogan je bil HEI Perfor- mance in HEI Value (HEI kot Heidelberg in »high« kot visok), kar bi lahko prevedli kot visoka gospodarnost. Osnovni cilj je za- gotoviti kakovost in uspešno po- slovanje kupcem. Vsi vemo, da so ofsetni tiskarski stroji Speed- master sinonim za kakovost pri tisku na pole, vendar to ni dovolj za zadovoljstvo kupca. Zato so največji poudarek namenili viso- ki ravni produktivnosti in pove- zljivosti različnih sistemov. Na sejmu vseh grafičnih sejmov je član upravnega odbora Jürgen Rautert povedal: »Mi ne govori- mo o povezljivosti znanja in iz- kušenj, mi jo ponujamo svojim kupcem!« Heidelberg je edini svetovni proizvajalec, ki ponuja celotno opremo, od grafične pri- prave, tiska do grafične dodelave s sistemi za podporo poslovnim funkcijam, pri katerih so vsi teh- nološki procesi povezani z infor- macijskim sistemom PRINECT (PRInt + conNECT). Ta popol- noma digitalizira vse tehnološke procese, temelječe na standardih PDF (Portable Document For- mat), PPF (Print Production HEIDELBERG NA DRUPI2008 Slika 1. Omrežena tiskarna z informacijskim sistemom Prinect. Format) in JDF (Job Definition Format). Tako informacijski si- stem Prinect omogoča Heidel- bergovim kupcem, da odločno odgovorijo na cenovne pritiske, ki jih narekuje trg. Heidelberg ponuja naslednje izdelke Prinect, ki standardizirajo tehnološke procese v grafični pripravi, tisku in grafični dodelavi: < PRINECT Image Control. Spektrofotometrična merilna glava prehaja v dveh prehodih čez celoten odtis; na zaslonu, ob- čutljivem na dotik, je prikazana meritev. Ti podatki so neposre- dno povezani z barvnimi conami v digitalnem barvilniku in tako se neposredno izvajajo popravki glede na referenčno sliko. Image Control je lahko hkrati povezan s štirimi ofsetnimi tiskarskimi stroji, tako da tiskar pred samim merjenjem izbere le tiskarski stroj, na katerega Image Control pošlje podatke o meritvah. Mer- jenje 160.000 barvnih polj na ti- skarskem stroju formata B1 po- teka le 25 sekund. Sistem omo- goča umerjanje (kalibracijo) ti- skarskega stroja od digitalne ob- delave podatkov prek CTP-osve- tljevalnika do odtisa za različne tiskovne materiale. Pred tiskom je treba izbrati dejanske pogoje in referenčno sliko. < PRINECT Inpress Control. Je optična merilna glava, ki je na- meščena na zadnjem tiskovnem členu. Pri tiskarskih strojih, na- menjenih obojestranskemu ti- Slika 2. Prinect Press Center. sku, sta nameščeni dve merilni glavi, in sicer ena na tiskovnem pred obračalnim mehanizmom, druga pa za zadnjim tiskovnim členom. Namenjena je za avto- matično popravljanje osnega, obodnega in diagonalnega sklad- ja barv (Auto Register) in spek- trofotometrični nadzor kakovo- sti tiska. S pomočjo merskih in nadzornih elementov meri odtise in opravlja neposredne korekcije nabarvanja in skladja prek Pri- nect Press Centra. Na voljo je na Speedmastrih XL 75, 105, 145 in 162. < PRINECT Inspection Con- trol PDF. Je sistem vizualnega nadzora nad tiskom. Namenjen je predvsem tiskarnam, ki se ukvarjajo s tiskom embalaže, s poudarkom na farmacevtski in- dustriji. Zasnovan je na dveh ka- merah visoke ločljivosti, ki po- polnoma omogočata nadzor nad odtisi v stroju. PDF-dokument omogoča hiter in zanesljiv nad- zor nad prvim odtisom pred odobritvijo tiska naklade. Tako se vsaka najmanjša napaka na od- tisu takoj odkrije in se lahko od- pravi že v začetni stopnji. S po- močjo slikovne analize nenehno (tudi pri najvišji proizvodni hi- trosti) primerja dejansko sliko odtisa z referenčno (PDF-doku- ment - črno-bela ali posneta barvna slika). < PRINECT Meta Dimension. Je programska oprema za rastrski računalnik (RIP), ki temelji na Adobe PDF Print Engine. Krmi- li izhodne naprave, kot so CTP- osvetljevalniki in tiskalniki za preizkusni odtis. < PRINECT PDF Toolbox. Je nabor orodij, vtičnikov (Plug in) za Adobe Acrobat, namenjen preizkušanju in izboljševanju PDF-dokumentov. < PRINECT Prepress Interface. Zasnovan je na CIP 4 PPF (Print Production Format). Gre za omreženo povezovanje tiskar- skega stroja z grafično pripravo, ki omogoča prenos podatkov z osvetljevalnika CTP za predna- stavitev barvnih con v barvilni- ku. To omogoča povezovanje tu- di starejših speedmastrov, ki imajo sisteme za računalniško kr- miljenje in vodenje tiska CP Tronicin CPC 1-04. < PRINECT Prepress Mana- ger. Je sistem za avtomatizacijo tehnoloških procesov v grafični pripravi. < PRINECT Press Center, slika 2. Je nov centralni pult za krmi- ljenje stroja in vodenje tiska ter hkrati naslednik krmilnega pulta Prinect CP 2000. V primerjavi s prejšnjim, ki je bil usmerjen sočasno opravlja določene pred- nastavitve in trenutne nastavitve na stroju. Novost je tudi izbolj- šan standardiziran izvor svetlobe. < PRINECT Pressroom Mana- ger. Je orodje za centralno upra- vljanje naročil, ki se izvajajo na tiskarskih strojih. Ponuja mo- žnost shranjevanja naročil v cen- tralno bazo in nadaljnjo možnost operativnega planiranja proizvo- dnje. Vključuje tako tehnične kot poslovne funkcije. < PRINECT Prinance. Je pro- gramska oprema za predkalkula- cijo, ponudbe, samo ponudbo in vse do izdelave digitalnega delov- nega naloga, ki temelji na forma- tu JDF. Slika 3. Sestav Auto plate XL in Speedmaster XL 162. predvsem funkcijsko, je Press Center usmerjen procesno, kar omogoča skrajševanje časa pri- prave. Odločilno vlogo pri tem igra sistem Intellistart, ki skladno opravlja vse delovne in tehnolo- ške operacije pri menjavi dela. Pomembna novost je tudi izre- dna ergonomija z novim, večjim, 19-palčnim delovnim zaslonom, občutljivim na dotik, in pri spe- edmastrih z visokim izlaganjem, dodatnim velikim zaslonom na sprednji strani, občutljivim na dotik, na katerem lahko tiskar < PRINECT Remote Access. Je spletni portal, prek katerega cilj- ni naročnik obojestransko ko- municira s tiskarno. < PRINECT Signa Station. Je programska oprema za elektron- sko razporejanje in montažo. < PRINECT Package Designer. Je program za kartonažersko gra- fično dodelavo, ki je integriran v Prinect Signa Station. V sistemu Prinect omreženo tiskarno ponazarja slika 1. Tokrat sta bila prvič predsta- vljena velikoformatna ofsetna ti- skarska stroja Speedmaster XL 145 in Speedmaster XL 162 cm. S tem so odgovorili konkurenci, ki je te vrste ofsetnih tiskarskih strojev ponudila trgu že prej. Ra- zumljiva rešitev v velikem forma- tu je tudi nov osvetljevalnik CTP za digitalno kopiranje ofsetnih plošč Suprasetter VLF 141 -190, zasnovan na preizkušeni termič- ni tehnologiji. Naloga tiskarja je le prinesti tiskovne forme do po- sameznih tiskovnih členov, za vse drugo pa skrbi sistem Intelli- start, ki opravlja tudi druge de- lovne in tehnološke operacije po določenem zaporedju pri menja- vi dela. Predstavili so tudi popolnoma nov sistem za samodejno hkra- tno menjavo tiskovnih form na ploščnih valjih Auto Plate XL; slika 3. Ime Auto Plate je pri ti- skarjih postalo sinonim za hitro, natančno in enostavno polavto- matsko menjavo tiskovnih form. Velike prednosti tega sestava se dobro zavedamo vsi tiskarji, ki smo še ročno vpenjali tiskovne forme na ploščne valje in uravna- vali skladje barv »na ključ«. Auto plate XL pa je samo logična nad- gradnja omenjenega. S tem sesta- vom se tiskovne forme menjajo hkrati v vseh tiskovnih členih. Menjavo vodi in nadzira sistem Intellistart, ki je vgrajen v cen- tralnem pultu Prinect Press za krmiljenje stroja in vodenje ti- ska. Ta opravlja vse delovne in tehnološke operacije po določe- nem zaporedju, ki so potrebne pri menjavi dela. Auto Plate XL je bil predstavljen na treh različ- nih strojih, in sicer v prvi hali, kjer je bil prikazan na dveh spe- edmastrih, pri XL 105-P in pri XL 75-P desetbarvnem ofsetnem stroju z obračalnim mehaniz- mom in lakirnim členom, ter v drugi hali, kjer je bil prvič pred- NAVLAŽENJE, NABARVANJE TISKOVNE FORME Slika 4. Barvilni sestav Anicolor: 1 - ra- strski valj, 2 - sestav treh valjev za do- seganje optimalnega ravnovesja tiskar- ska barva-vlažilna raztopina in čiščenje, 3 - zaprt sestav z rakljem, 4 - barvilni valj, 5 - slojni alkoholni vlažilni sestav Alcolor, 6 - ploščni valj. stavljen Speedmaster XL 162. Ta dva velikoformatna stroja sta prejela tudi ugledno mednaro- dno nagrado Red Dot Design: Product Design 2008 za odličnost v dizajnu proizvoda. Heidelberg je na Drupi 2008 predstavil tudi ofsetni tiskarski stroj v formatu B1, Speedmaster XL 105 z obračilnim mehaniz- mom, ki pomeni novo dimenzijo v smislu proizvodnosti in gospo- darnosti v obojestranskem tisku. Tehnološka operacija obračanja se izvaja popolnoma avtomatič- no s pomočjo na novo zasnova- nega variabilnega sestava Air Transfer. Ta omogoča obračanje pole, ki lebdi na zračni blazini, brez kakršnih koli vidnih po- škodb. Tudi izlagalni sestav omogoča izlaganje odtisov na zračni blazini, tudi pri maksi- malni hitrosti tiska 15.000 odti- sov na uro. V primerjavi s kon- kurenčnimi stroji za obojestran- ski tisk ta stroj omogoča do 40 odstotkov višjo proizvodnost, s tem da ohranja praktično enako tiskovno kakovost odtisa, kot jo imamo pri enostranskem tisku. V srednjem, izredno komerci- alno uspešnem formatu, je bil prikazan novi Speedmaster SM 74. Predstavljeni so bili od dvo- barvnih pa vse do desetbarvnih modelov z visokim izlaganjem. Ti stroji so lahko dodatno opre- mljeni z različnimi sestavi za laki- ranje in različnimi sušilniki ter podaljšanim izlaganjem odtisov. Velika prilagodljivost stroja omogoča tisk na tiskovne mate- riale debeline od 0,003 pa vse do 0,6 mm pri hitrosti 15.000 odti- sov na uro tako pri enostranskem kot pri obojestranskem tisku. Novi, impresivno oblikovani modeli SM 74 so namenjeni ti- skarnam s srednjimi in majhnimi nakladami, medtem ko je novi petbarvni stroj namenjen tiskar- nam, ki poleg procesnih barv uporabljajo še dodatno barvo ali pa lakirajo ob enem prehodu po- le skozi stroj. ANICOLOR Na sliki 4 je popolnoma na no- vo zasnovan sestav nabarvanja ti- skovne forme z vlaženjem. Vgra- dili so ga v najmanjši ofsetni ti- skarski stroj v formatu B3, Spe- edmaster 52. Gre za kombinacijo aniloks barvilnega sestava brez conske porazdelitve in slojnega alkoholnega vlažilnega sestava Alcolor. To je edinstvena rešitev, ki jo ponuja Heidelberg, saj ima vsa konkurenca aniloks barvilne sestave nameščene na ofsetnih ti- skarskih strojih manjšega oz. sre- dnjega formata, kjer je nabarva- nje tiskovne forme zasnovano po načelu suhega ofsetnega tiska. Očitno so se dobro zavedali pre- dnosti, ki jih prinašata vlaženje tiskovne forme in uporaba kla- sičnih tiskovnih form. Enaki premeri rastrskega valja, barvilca, ploščnega in gumivalja zagota- vljajo enakomerno obarvanje ti- skovne forme, kjer je šablonira- nje oziroma preslikovanje popol- noma izključeno. Glavni del bar- vilnega sestava je lasersko gravi- ran rastrski valj, ki se vedno na- barva z enako količino tiskarske barve. Ob njem je na zadnji stra- ni nameščen zaprt sestav z ra- kljem, ki odstrani tiskarsko bar- vo s površine celic rastrskega va- lja. Njegovo nabarvanje učinko- vito rešujeta konstantna reologi- ja, ki je pogojena s temperiranim barvilnim sestavom. Posledica tega je izredno enakomeren na- nos tiskarske barve na odtisu skozi celotno naklado. Tiskarska barva je na zgornji strani rastr- skega valja v kartuši. Na sprednji strani rastrskega valja sta dva gu- mijasta barvilna valja in en trdi vezni valj ter pod njima gumija- sti rakelj. Naloga teh treh valjev je doseganje optimalnega ravno- vesja med tiskarsko barvo in vla- žilno raztopino ter čiščenje bar- vilnega ter vlažilnega sestava. Barvilni valj sprejme tiskarsko barvo od rastrskega valja in tako nabarva tiskovno formo, ki jo predhodno navlaži slojni alko- holni vlažilni sestav Alcolor. Ta način nabarvanja tiskovne forme je odličen odgovor na majhne naklade, pod 500 pol, ki jih je ve- dno več tudi pri nas. Prikazan je bil tudi desetbarvni ofsetni tiskarski stroj z obračal- nim mehanizmom in barvilnim sestavom Anicolor, ki prav tako podpira posebne Pantone spot barve, z vsemi prednostmi oboje- stranskega tiska, visoke proizvo- dnosti in majhnim številom ma- kulatur. Novi Speedmaster 52 ostaja vodilni ofsetni tiskarski stroj v majhnem formatu v najra- zličnejših izvedbah opreme, vse od najenostavnejšega enobarvne- ga z nizkim izlaganjem do deset- barvnega z visokim izlaganjem. Manj opremljeni seriji strojev Speedmaster, SM 52 in Speed- master SM 74, nadomeščajo prejšnje modele strojev Printma- ster PM 52 v formatu 50 x 35 cm in Printmaster PM 74 v formatu 50 x 70 cm ter tako ponujajo no- ve možnosti v smislu velike spre- menljivosti. Z dodatnimi členi je možno z njimi vzporedno s ti- skom opravljati naslednje tehno- loške operacije: naslavljanje, la- kiranje z različnimi vrstami la- kov, številjenje, žlebljenje, izse- kovanje, dotiskovanje v tehniki knjigotiska. Ofsetni tiskarski stroji Printmaster GTO 52 osta- jajo v proizvodnjem programu nespremenjeni. Sedaj je na voljo le dvobarvni Printmaster QM 46, medtem ko so digitaliziranemu ofsetnemu tiskarskemu stroju Quickmaster DI 46 namenili, kot izjemno obetajočemu projektu na koncu prejšnjega tisočletja, prostor v zgodovini in ga od leta 2004 ni več v proizvodnem programu. Več kot očitno so spoznali, da of- setni tiskarski stroji niso osvetlje- valniki za digitalno kopiranje of- setnih plošč CTP in je bolje ter gospodarneje, če se tiskovne for- me izdelajo zunaj tiskarskega stroja. Ta segment tiskovin sedaj bistveno bolje in fleksibilneje na- domešča Speedmaster 52 s teh- nologijo Anicolor! Miran JOGER Srednja medijska in grafična šola Ljubljana VIRI Povzeto po gradivih podjetja Hei- delberger Druckmaschinen AG, Drupa 2008. : H'| PROGRAMSKA " OPREMA KNJIGOVESTVO (TISKARSKE BARVE DODELAVA IN EMBALAŽA TISKANJE TEKSTILA TISKANJE ELEKTRONSKO ZALOŽNIŠTVO TISKANJE EMBALAŽE PAPIR, KARTON IN HIGIENSKI PAPIRJI 1 DIGIT TISKA POLNJ DIGITALNO TISKANJE POLNJENJE «n m\ Grafitalia in Converflex '09 GRAFITALIA na isti lokaciji z CONVERFLEX IPACK-IMA in PLAST. a unique event Grafitalia in Converflex '09. Tehnologija, ki daje kakovost vašemu poslovanju. Strokovne razstave niso vse enake. Zlasti ne leta 2009. Na Grafitaliji in Converfleksu '09 bo zbranih največ najnaprednejših tehnologij v Evropi, ki bodo povečale konkurenčnost in donosnost vašega dela. Našli boste številne ponudnike, pester kakovostni izbor, inovačije, integracije in lahko se boste pogovorili s poznavalci. Z eno samo vstopnico boste lahko obiskali tudi vodilno razstavo na področju sinergije za izdelavo in procesiranje embalaže IPACK-IMA. GRAFITALIA Graphic Arts, Print Media and Communication CONVERFLE Package Printing and Converting Fieramilano, Rho - Milano - Italija 24.28. marca 2009 odprto od 10.00 do 18.00 Vstop na vzhodnem, južnem in zahodnem vhodu Prihranite si čas in se predregistrirajte na spletu www.grafitalia.biz ali www.converflex.biz Organizira CENTREXPO SpA - corso Sempione 4 - 20154 Milano - Italy tel. +39 023191091 - fax +39 02341677 _ ^ e-mail centrexpo@centrexpo.it - www.centrexpo.it CENTREXPO Promocija ACIMGA - ARGI - ASSOGRAFICI naUSL 1 VSAKA DVA TEDNA PATENTIRAMO ENO INOVACIJO - V POVPREC JU V ZADNJIH STIRIH LETIH. VSE TO SAMO Z ENIM NAMENOM: PONUDITI VAM NAJBOLJSE MOZNE BARVE IN LAKE. Samo številka, ampak za njo stoji Sun Chemical - največji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave resitve v pravem času. WWW.SUNEUROPE.COM SunChemicaT Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si CGS+: DEMOCENTER ZA VELIKE TISKALNIKE HP Zgodovina našega podjetja se začne v devetdesetih letih, z vzdr- ževanjem računalniškega sistema v podjetju SCT pnz pvz. Kasneje smo začeli razvijati programsko opremo Plateia. Ta deluje na platformi Autodesk AutoCad, namenjena pa je projektiranju cest. Iz programa Plateia so se ra- zvili še dodatni programski pake- ti, kot so Plateia Geo, namenjena geodetom, Elektra za projektira- nje daljnovodov, Canalis kanali- zacijskih in vodovodnih omrežij, Hidra odprtih vodotokov in Fe- rrovia za projektiranje železnic. Poleg programerskega oddelka v podjetju CGS že od začetka de- luje oddelek strojne opreme, saj so strojne potrebe uporabnikov programov Autocad zelo speci- fične. Stalni spremljevalec raču- nalniško podprtega projektiranja je seveda tudi izris načrtov. Veliko časa in pozornosti je bi- lo v preteklosti namenjeno ravno risalnikom. V začetku so bili pe- resni, kasneje so se pojavili bri- zgalni risalniki, ki so izris CAD- načrtov obrnili na glavo. V pod- jetju se lahko pohvalimo, da smo prodali enega prvih brizgalnih ri- salnikov HP z imenom Desi- gnjet. V terminologiji podjetja HP ime Designjet že dolgo ne pomeni samo risalnika za CAD- uporabnike, ampak označuje ce- lo paleto tiskalnikov, namenje- nih CAD-uporabnikom, foto- grafom, grafikom in tiskarjem. Pravzaprav paleta zajema prak- tično vse dejavnosti, ki so kakor koli povezane s tiskom. Tisti, ki ste obiskali letošnjo Drupo, ste se lahko prepričali, da HP postaja močno prisoten tudi na podro- čju tiska. Podjetje CGS že vrsto let sode- luje s podjetjem HP. Pred leti se je naše sodelovanje še okrepilo, postali smo HP preferred partner za tiskalnike velikega formata. Jeseni bomo pridobili še status servisnega partnerja za tiskalnike velikega formata. Vsako leto se udeležujemo letne konference, namenjene izključno tiskalni- kom velikega formata, kjer so predstavljene prihajajoče tehno- logije in novosti. Naša dejavnost zajema tudi pa- pir in druge medije za tisk. HP ima v svoji ponudbi več kot 60 različnih vrst papirja. Takšna pe- strost zagotavlja dobro pokritost aplikacij, obenem pa zahteva od prodajalca dobro poznavanje tehnike in tudi tehnologije izpi- sa. Z vsakim novim črnilom se pojavijo novi mediji, ki niso ve- dno združljivi z vsemi črnili. Le- tos smo se udeležili konference v Barceloni, ki je bila posvečena iz- ključno medijem velikega forma- ta. Predstavili so nam nove medi- je, ki jih razvijajo za tehnologijo tiska z lateksnimi črnili. Navdu- šil je tudi zelo nazoren in prakti- čen prikaz uporabe medijev. Po- kazali so izdelavo unikatnih zi- dnih tapet, umetniških slik na platno, opremljanje izložb, izde- lavo oglasnih sporočil v obliki plakatov, zastav, pingvinov, po- hodne grafike, izdelavo fotoalbu- HP Designjet Z6100 Produkcijski tiskalnik neprimerljive hitrosti in kvalitete Najpomembnejše tehnične lastnosti cffS 105.4 m2/h (največja hitrost), Tehnologija dvojnih tiskalnih glav: HP Double Swath, omogoča dvojno širino izpisa (45,7 mm) ob enem prehodu tiskalne glave. Edini tiskalnik na svetu z optičnim senzorjem za pomik papirja (odpravlja ^''Sgj^»^^ prekrivanje izpisa pri velikih hitrostih - Banding). J^f Ločljivost: do 2400 x1200 dpi Barve in upravljanje: 8 HP Vivera pigmentnih črnil (obstojnost do 200 let, vodoodpornost); edini tiskalnik v tem razredu z vgrajenim spektrofotometrom (samodejna izdelava ICC profilov in barvna kalibracija) HP DesignJet Z6100 je visokoprodukcijski velikoformatni tiskalnik, ki ponuja visoko hitrost ob izjemni kvaliteti izpisa (PANTONE certifikat). ■ HP DesignJet Z6100 je 2.3x hitrejši od Canon IPF 9000 in 4.7x hitrejši od HP DesignJet 5500 pri tiskanju v "Photo Quality" načinu. ■ V primerjavi s klasičnim offset tiskom je izpis cenejši vse do naklade 300 izvodov. ■ Izpis je tudi v zelo hitrih načinih tiskanja (fast mode, normal mode) že dovolj kvaliteten za prodajo. ■ Za tiskalnik je na voljo preko 50 različnih medijev. Tiskalnik HP Designjet Z6100 si lahko poleg ostalih tiskalnikov velikega formata iz programa HP, v podjetju CGS plus tudi ogledate in preizkusite! CGS plus d.o.o. Brčičeva ulica 13, Ljubljana Telefon: 01 53011 00 Internet: www.cgsplus.si 2008 Preferred Partner mov, poročnih fotografij in po- dobno. V prejšnji številki revije Grafi- čar ste spoznali razvojni in demo center za tiskalnike velikega for- mata v Barceloni. Tokrat vam bomo predstavili HP democen- ter za tiskalnike velikega formata v Sloveniji, v prostorih našega podjetja CGS plus, d. o. o., na Brnčičevi ulici 13 v Ljubljani. V njem si trenutno lahko ogledate in preizkusite naslednje risalni- ke: Photosmart 9180 Vrhunski fototiskalnik, ki za tisk uporablja pigmentna črnila. Tehnologija tiska je enaka kot DesignjetZ3100 pri velikoformatnih modelih Z- serije. Pigmentna črnila zagota- vljajo obstojnost, primerljivo s klasično fotografijo, več kot 200 let. Največja velikost tiska je A3+. Designjet Z3100 Kodno ime pri razvoju serije ti- skalnikov Z2100 in Z3100 je bi- lo Troja. Že to ime pove, da je želel HP s temi modeli prodreti tja, kamor še nihče ni. Modela se razlikujeta po številu barv. Z2100 uporablja osembarvno, Z3100 pa dvanajstbarvno tehni- ko izpisa. Dvanajsta barva je pravzaprav lak, s katerim doseže tiskalnik enakomeren lesk vseh barvnih nanosov. Uporaba pi- gmentnih črnil zagotavlja obstoj- nost izpisov tudi 200 let in več. Svetovna novost je serijsko vgra- jen spektrofotometer podjetja I- One za barvno kalibracijo obsto- ječih in izdelavo lastnih profilov. Rip programi, kot je Onyx, znajo uporabljati vgrajen spektrofoto- meter kot enoto za kalibracijo - na poljubno napravo izrišemo barvni klin, HP-tiskalnik ga pre- bere in izdela barvni profil. V našem democentru je Desi- gnjet Z3100 PS GP 24. Oznaka GP pomeni, da je tiskalniku pri- ložen tudi spektrofotometer za barvno kalibriranje monitorja. Designjet Z6100 Tiskalnik presežnikov, name- njen profesionalni produkciji na področju CAD-, foto- ali grafič- nega tiska. Uporablja tehniko osembarvnega pigmentnega ti- ska, vsaka kartuša vsebuje 770 mililitrov črnila. Tako kot pred- hodniki iz Z-serije ima vgrajen spektrofotometer za kalibracijo barv. Je edini tiskalnik na svetu z vgrajenim optičnim senzorjem za pomik papirja, kar omogoča tiskanje v obeh smereh brez pre- krivanja. V najhitrejšem načinu natisne CAD-risbe s hitrostjo 105,4 m2 na uro. Zaradi tehno- logije dvojnih glav, imenovane double swath, je izpis v enem pre- hodu širok kar 4,57 centimetra. Tiskalnik je na voljo v dveh širi- nah, in sicer 1067 mm oz. 42 col in 1524 mm oz. 60 col. Večji model ima standardno vgrajen navijalec za papir, pri manjšem je navijalec možen kot opcija. V našem democentru imamo ožji model, z navijalcem in vgrajenim postscriptom. Designjet T610 in T1100 Novo serijo tiskalnikov, name- njenih predvsem CAD- in GIS- uporabnikom, je HP označil s čr- ko T kot technical. Modela upo- rabljata šestbarvno tehniko izpisa z organskimi (dye) črnili. Poleg klasičnih CYM so tu še siva ter foto in mat črna. Z boljšimi od- tenki sivih barv je CAD-uporab- nikom omogočena uporaba črt v različnih sivih odtenkih, kar omogoča boljšo preglednost na- črta. Model T610 je namenjen manj zahtevnim oziroma manj- šemu številu uporabnikov. T1100 ima serijsko vgrajeno mrežno kartico in trdi disk 40 GB. V obeh modelih je standar- dno vgrajen jezik HP/GL2. Modela sta v dveh širinah, in si- cer 24 in 44 col. V democentru imamo večji model T1100PS z vgrajenim postscriptom. Designjet 4000 in 4500 To sta tiskalnika iz serije klasič- nih tiskalnikov z barvami CM- YK, vendar sta nepogrešljiva tam, kjer so potrebni hitrost, ro- bustnost, zanesljivost in nepretr- gano delovanje. S tema modelo- ma je bilo prvič v zgodovini in- kjet risalnikov doseženo, daje ce- na barvnega izpisa na inkjet ti- Nadaljevanje na strani 22 ^00BE INDESIGN GRAFIČNI ELEMENTI Brez uporabe grafičnih ele- mentov (vektorskih/bitnih) pri stavljenju in oblikovanju naj- različnejših tiskovin ne gre. InDesign ima več palet in menijev, s katerimi vnašamo, povezujemo in urejamo grafi- čne elemente v dokumentu. Tokrat bodo opisana orodja in načini za: - i zdelavo slikovnega okvirja, - vnos grafičnih elementov v dokument, - povezovanje in vgrajevanje grafičnih elementov v dokument, - prejanje slikovnih okvirjev in grafičnih elementov. Izdelava slikovnega okvirja InDesign nam ponuja več vrst okvirjev, v vsakega lahko vnašamo različne vsebine. Obstajajo slikovni, tekstovni okvirji in okvirji, katerih vse- bina ni vnaprej določena. Pred uvozom grafičnega ele- menta v dokument moramo vedeti, kam ga želimo posta- viti oz. kako bo vgrajen v be- sedilo. Slikovne okvirje lahko izdelamo in postavimo na stran različno: - pkvirje narišemo s pomo- čjo orodij za risanje pravo- kotnika, elipse in šestkot- nika, - p orodji za risanje slikovnih okvirjev, - pkvir lahko narišemo s po- močjo orodja za besedi- lo ter ga v slikovni okvir spremenimo s pomočjo priročnega menija; upo- rabimo funkcijo Content—► Graphic, - pkvir se nam nariše samo- dejno, ko uvozimo, kopira- mo ali povlečemo datoteko, v kateri je grafični element, v dokument. Vnos grafičnih elementov v dokument InDesign prepozna različne formate grafičnih datotek, v katerih so grafični elementi, kot npr. programov Adobe Illustrator (.ai) in Adobe Pho- toshop (.psd) ter formate .tif, .eps, .jpg, .gif... V dokument lahko vnašamo grafične elemente, tako da jih: - Popiramo (Copy+ Paste) v dokument; ta način je pri- meren za delo s formati Adobe lllustratorja ali Free- handa, kadar želimo v do- kument vnesti grafične ele- mente, sestavljene iz kri- vulj; slikovni okvir se naredi samodejno; - povlečemo in spustimo (Drag and Drop) v dokume- nt; izberemo grafiko (npr. v raziskovalcu), označimo enega ali tudi več grafič- nih elementov, ki jih InDe- sign podpira in prepozna, ter povlečemo in spustimo v dokument; - pvozimo s funkcijo Place (Vstavi). Funkcija Place je najpogo- stejši način vnosa grafičnih Pogovorno okno Place. elementov v dokument. Za vnos izberemo ukaz File—» Place ali bližnjico Comma- nd + D/Ctrl+D. Odpre se nam pogovorno okno Place, z nje- govo pomočjo poiščemo gra- fični element, ki ga potrebu- jemo. V spodnjem delu po- govornega okna imamo dve funkciji: Show Import Options in Replace Selected Item. S potrditvijo funkcije Replace Selected Item se bo grafični element samodejno vstavil v označen slikovni okvir in zbri- sala se bo njegova prejšnja vsebina. S potrditvijo funkcije Show Import Options se nam odpre še eno pogovorno okno, ki vsebuje dodatne funkcije in informacije o datoteki, ki jo uvažamo. Funkcije, ki so na voljo, so odvisne od vrste for- mata grafične datoteke (vek- torska/bitna). Odpre se pogo- vorno okno Image Import Options, najpogosteje s funk- cijama Image in Colour. Če pa uvažamo grafični element, ki vsebuje plasti, pa še funkcija Layers. V pogovornem oknu Image sta dve funkciji. Apply Photoshop Clipping Path; kadar uvažamo vektor- ski grafični element, je funk- cija aktivna. Takšen grafični element lahko tudi kasneje v InDesignu urejamo s pere- som. Alpha Channel; funkcija je aktivna, če uvažamo grafični element, ki vsebuje Alpha ka- nale (maske). V pogovornem oknu Colour pa so funkcije za barvni nad- zor nad uvoženimi grafičnimi elementi v dokument. Profile; kadar uvažamo gra- fični element, ki nima pripe- tega (priloženega) barvne- ga profila, bo v spustnem seznamu Profile izpisano Use Document Default; v tem pri- meru bo uporabljen delovni profil InDesigna, ki je nasta- vljen v Color Settings. Profil lahko s pomočjo nasta- vitev v pogovornem oknu Assign Profiles zamenjamo. V spustnem seznamu Profile lahko ustrezen barvni pro- fil izberemo, ki pa ga kasneje ne moremo spreminjati. Ko uvažamo grafični eleme- nt s pripetim (priloženim) barvnim profilom, se nam ta v spustnem seznamu izpiše, lahko ga tudi zamenjamo ali izberemo možnost Use Docu- ment Default. (Kadar upora- bimo zadnjo možnost, lahko barvni profil s pomočjo nasta- vitev v pogovornem oknu Assign Profiles tudi zame- njamo, drugače pa ne.) Renderig Intent; v spustnen seznamu izbiramo med šti- rimi upodobitvenimi modeli, s katerimi je določen način re- produciranja barv pri preho- du med različnimi barvnimi območji oz. prostori. Način dela z barvnimi profili in videz spustnega seznama sta odvisna od operacijskega sistema, verzije programa ter nastavitev v programu. Ikone za vnos Ob vnosu grafičnega ele- menta izberemo želeno dato- teko, ob kliku miške na vho- dno točko v dokumentu se nam kazalec pretvori v ikono za vnos (Loaded Graphic). r/ t* w Ikone se razlikujejo glede na položaj miške v dokumentu: kadar se s kazalcem miške postavimo v del dokumenta, kjer ni slikovnega okvirja ali je že napolnjen z besedilom; kadar se postavimo v slikovni okvir, se okoli ikone prikažejo okle- paji; kadar se s kazalcem miške postavimo bli- zu robov slikovnega okvirja, se puščica spremeni v belo. Povezovanje in vgrajevanje grafičnih elementov v dokument Z vnosom grafičnega ele- menta v dokument se ta dejansko ne vstavi v dokume- nt, ampak ustvarimo pove- zavo med dokumentom in datoteko, v kateri je grafični element. Program ima tudi funkcijo, s katero grafični element vgra- dimo v dokument (Embed File), vendar se moramo zave- dati, da s tem načinom pove- čujemo velikost datoteke. Pri povezovanju in vgrajeva- nju ter nadzoru nad grafič- nimi elementi v dokumentu si pomagamo s paleto Links. Paleta Links Vsi grafični elementi, ki smo jih vnesli v dokument, so raz- vrščeni v paleti Links. Paleta spremlja vse spremembe pri uvažanju, povezovanju in vgrajevanju različnih grafič- nih elementov v dokument. Zelo je uporabna, kadar ima- mo v dokumentu veliko gra- fičnih elementov, kajti na njej so poleg imena napisani tudi njen format, stran, na kateri se nahaja, prav tako pa nas opozarja, če nam datoteka manjka ali je bila zamenjana oz. spremenjena. Paleta Links je v delovnem prostoru; če ni prikazana, jo poiščemo v meniju Window ali na tipkovnici pritisnemo kom- binacijo tipk Shift + Ctrl + D. Na paleti je prikazan seznam z naslednjimi podatki: ime datoteke, stran, na kateri se nahaja, oznake, ki nas opo- zarjajo, če je prišlo do kakšnih sprememb pri uvoženih gra- fičnih elementih (prekinjena povezava, spremenjeno ime, grafični element s plastmi...), na zaslonu se izpišejo infor- macije tudi, če se z miško približamo seznamu. Na dnu 0® \ Link: ^rTS Relink.., Go To Link Edit Original Update Link Copy Link(s) To... med_teh_4.tif & 2 dodelava! .lil A 3l ivsd.tif 2 med_teh_2Jl.tif 2 priprava.tif 2 tiskl.tif 3 Save Link Version... Versions.,, Alternates... tisk5.tif 3 tisk.4nova.lif 3 Purchase This Image.., Reveal in Explorer Reveal in Bridge >-ja s-> s Embed File Link File Info... Link Information... Paleta Links. palete so štirje gumbi, prvi za vzpostavitev ponovne pove- zave (Relink), drugi za pre- hod na grafični element Go To Link, tretji za posodobi- tev povezave (Update Link) ter gumb za odpiranje gra- fičnega elementa v izvornem programu (Edit Original). Meni palete Links Meni palete je zelo obsežen in vsebuje koristne funkcije, ki jih uporabljamo pri povezo- vanju in vgrajevanju različnih grafičnih elementov v doku- mentu, nekatere od funkcij so tudi na dnu palete. Relink; funkcija, s katero označeni grafični element na paleti zamenjamo ali vzpo- stavimo povezavo, če je bila prekinjena. Go To Link; prehod na stran, na kateri je grafični element, vendar mora biti označen na paleti. Edit Original; izbran grafični element nam odpre v pro- gramu, s katerim je bil izde- lan, npr. format .tif v Adobe Photoshopu (v nastavitvah moramo določiti, da je to naš privzeti program). Funkcija je primerna, kadar želimo gra- fični element dodatno popra- viti ali urediti. Ko se vrnemo v InDesign, se bo grafični element avtoma- tično posodobil. Update Link; posodobitev povezave v primeru, ko je bil grafični element spreme- njen v izvornem programu. Funkcija je aktivna samo, če imamo na paleti prikazan znak Modify Link oziroma če so v dokumentu spremembe. Copy Link To; kopiranje dato- teka iz izvorne v drugo mapo. Reveal to (Explorer, Bridge); prehod in ogled v razisko- valcu. Embed File; funkcija nam omogoča vgrajevanje grafič- nega elementa v datoteko, funkcija je uporabna pred- vsem za manjše datoteke. S funkcijo Unembed File odpnemo vgrajen grafični ele- ment, z njim program zopet ustvari samo povezavo. Link File Information; v pogovornem oknu najdemo spisek podatkov o datoteki, njenem izvoru. Link Information; z izbo- rom grafičnega elementa na paleti ter z dvakratnim kli- kom z miško (ali funkcijo poi- ščemo v podmeniju) se odpre pogovorno okno, na katerem najdemo številne informacije; od lokacije do velikosti ter o formatu grafične datoteke, ki ga ima označen grafični ele- ment. Sort by Name, Page, Sta- tus; razvrščanje grafičnih elementov v paleti po abe- cednem redu, po straneh ter glede na to, kdaj smo jih vne- sli v dokument. Odpiranje dokumenta Pri odpiranju InDesignove datoteke program išče pove- zave z vnesenimi grafičnimi elementi. V primeru, da pove- zave ne najde, se pri odpi- ranju datoteke na zaslonu pojavi pogovorno okno Fix Links. Povezava z grafičnim elementom se prekine, kadar spremenimo ime, lokacijo, v izvorni datoteki izvedemo spremembe... Pogovorno okno nas opozori, koliko grafičnih elementov je bilo spremenjenih (Modified Links) ter koliko jih program ne najde (Missing Links). Urejanje slikovnih okvirjev in grafičnih elementov Po vnosu grafičnih elemen- tov v dokument lahko te sku- paj s slikovnimi okvirji še dodatno urejamo, povečuje- mo, rotiramo, sidramo. Gra- fičnim elementom dodamo sence, transparenco, meh- čamo robove, izdelamo pro- stostoječe grafične elemente, duotone ... Pri urejanju in izdelavi si pomagamo s številnimi orodji in paletami. Vsak grafični element je v programu InDesign povezan s svojim slikovnim okvirjem, ne glede na to, kako smo ga vnesli v dokument. Ko premi- kamo in prestavljamo slikovni okvir po dokumentu, se sku- paj z njim premika tudi gra- fični element. Za premikanje in urejanje okvirjev in grafič- nih elementov uporabljamo dve osnovni orodji s palete z orodji; orodje za označevanje in orodje za neposredno ozna- čevanje. Ko označimo okvir ali njegovo vsebino z orodjem za označevanje, izberemo oba, zato ga uporabljamo za ozna- čevanje in premikanje (okvir je modre barve). Ko označimo rob okvirja z orodjem za neposredno oz- načevanje, izberemo samo okvir, ne pa tudi njegove vse- bine. Kadar pa ga uporabimo znotraj okvirja, izberemo sa- mo grafični element (okvirje rjave barve). Na zaslonu se prikaže roka (orodje za ročno premikanje s palete z orodji), ki nam omogoča premikanje grafičnega elementa znotraj slikovnega okvirja. Grafični element in slikovni okvir, v katerega ga vstavlja- mo, pogosto nista enake veli- kosti. Kadar je grafični ele- ment prevelik za slikovni ok- vir, tega v celoti vidimo, tako da nanj kliknemo z orodjem za neposredno označevanje in zadržimo, pri tem se nam del, ki ni zajet v slikovnem okvirju, prikaže transparentno. Paleta info Osnovna naloga palete je prikaz podatkov o izbranem objektu, položaju na X- in Y- osi, višini in širini objekta. Če je izbrani grafični element, so prikazani še: format grafične datoteke, slikovna ločljivost izvirnika (Actual ppi) tertrenu- Orodji za izbor in premikanje slikovnega okvirja in grafičnega elementa. tna ločljivost pri dani povečavi ali pomanjšavi (Efective ppi), barvni model ter barvni pro- fil. Ob izbranem tekstovnem okvirju nam paleta ponuja po- datke o številu znakov, besed, vrstic in odstavkov. Pri izbrani liniji ali okvirju nam prikaže tudi podatke o barvi polnila in obrisa. Prikaz grafičnega elementa znotraj slikovnega okvirja. Paleta Control Najosnovnejše lastnosti sli- kovnih okvirjev in grafičnih elementov določamo s pomo- čjo funkcij na paletah Con- trol, Transform (F9) v priroč- nih menijih. Paleta Control je pod menijsko vrstico, funk- cije za urejanje grafičnih ele- mentov in okvirjev so vidne, ko je z orodjem za označeva- nje izbran slikovni okvir ali z orodjem za neposredno ozna- čevanje grafični element. Lega izhodiščne točke; ozna- čuje točko, okoli katere se rotira izbran grafični element ali slikovni okvir. Izbrana to- čka, ki jo izberemo v polju Proxy, odreja vrednosti v pol- jih X in Y. Horizontalna (X) in verti- kalna (Y) koordinata izbra- nega objekta; položaj označe- nega objekta glede na koordi- nate X in Y. Širina (W) in višina (H) izbra- nega objekta; okvirja ali grafič- nega elementa, ki se razlikuje glede na to, kaj je označeno. Horizontalna in vertikalna povečava/pomanjšava ozna- čenih objektov; okvirja ali grafičnega elementa, ki se razlikuje glede na to, kaj je označeno. v Lega izhodiščne točke (Proxy) V Širina |W) Horizontalna (X) in višina (H) Vključena ali in vertikalna izbranega izključena (Y) koordinata objekta proporcionalnost izbranega objekta Rotacija V Horizontalna in vertikalna Zvracanje objekta povečava/ objekta ali ali okvirja okvirja pomanjšava označenih objektov Določanje debeline oz. obrisa okvirja Oblike okvirja Označevanje slikovnega okvirja ali grafičnega elementa Prilagajanje grafičnega elementa in slikovnega okvirja Paleta Control. Povečava in pomanjšava bitnih grafičnih elementov Pri povečavi in pomanjšavi bitnih slik v InDesignu mo- ramo biti pazljivi. Ko poveču- jemo bitni grafični element, se spreminja tudi njegova ločljivost (to lahko opazujemo v paleti Info); pri povečevanju se slikovna ločljivost zmanj- šuje, pri pomanjševanju pove- čuje. Če dvakrat povečamo grafični element, se njegova ločljivost prepolovi. Če ga dvakrat pomanjšamo, pa se ločljivost podvoji. Če ga pove- čamo toliko, da ločljivost pade pod želeno vrednost za dano izhodno napravo ali proces (tiskalnik, tehnika tiska ipd.), se bistveno zmanjša kakovost (posterizacija). Toda tudi pri pomanjšavi ne smemo pre- tiravati, ker se pri pomanj- šavi pod 25% ob izhodu prav tako zmanjša kakovost (temne slike). Na splošno je bolje, da jih urejamo v Photoshopu. Sidranje grafičnih elementov Sidrani grafični elementi so tisti, ki jih vgrajujemo v teks- tovni okvir. Funkcijo upora- bljamo pri stavljenju takšnih tiskovin, kjer so grafični ele- menti del besedila. Grafični element se premika po doku- mentu skupaj z besedilom. V besedilu označimo belino ter vstavimo grafični element z ikono za vnos grafičnega elementa. Dodatno ga lahko urejamo s pomočjo pogovor- nega okna Anchored Object (Object —► Anchored Object). Prilagajanje grafičnega elementa in slikovnega okvirja Poleg lastnoročnega prilaga- janja nam program omogoča tudi zelo uporabno funkcijo Fitting, ki jo najdemo na paleti Control, v priročnem meniju ali v menijski vrstici (Object—* Fitting). Funkcija je aktivna samo, kadar imamo znotraj slikovnega okvirja grafični element; omogoča pa nasle- dnje načine prilagajanja: - Fit Content To Frame; gra- fični element zapolni celo- ten slikovni okvir, ne upo- števa proporca, zato lahko pride do deformacije; - Fit Frame To Content; pri- lagodi slikovni okvir glede na velikost grafičnega ele- menta; - Center Content; grafični element postavi v sredino slikovnega okvirja; - Fit Content Proportionally; grafični element proporci- onalno prilagodi slikovne- mu okvirju; - Fill Frame Proportionally; slikovni okvir proporcional- no zapolni z grafičnim ele- mentom. Izdelava Duotona) Duotoni (tritoni), ki jim rečejo tudi dupleksi (tripleksi), so črno-bele slike, natisnjene z dvema (tremi) barvami. Za izdelavo kakovostnih duoto- novje najbolje uporabiti pro- gram Photoshop, vendar jih lahko izdelamo tudi v InDe- signu. Eden od načinov je s pomo- čjo palete Swatches. Izbrani slikovni okvir (v katerem je črno-bel grafični element) označimo z orodjem za ozna- čevanje, izberemo in določi- mo barvo s palete Swatches. Nato z orodjem za neposred- no označevanje označimo gra- fični element ter s paleto Separations Preview preve- rimo barvne izvlečke. Paleto najdemo v meniju Window (Output) ali Shift + F6. Na pa- leti izberemo funkcijo Sepa- rations ter vključimo sa- mo barvne izvleček črne ter izbrane barve za duoton. Na koncu označimo objekt in potrdimo funkcijo Overprint Fill z menija paleta Attributes. Lastnosti, kot so transparen- ca (prosojnost), glajenje ro- bov, izdelava prostostoječega Duoton. grafičnega elementa, ureja- mo tudi z vektorskimi objekti, ki jih lahko tudi narišemo v InDesignu; ti načini bodo opi- sani v eni od naslednjih številk. Iva Molek Srednja medijska in grafična šola Ljubljana VIRI Kvern, 0. M., Blatner, D. Stvarni svet: ADOBE INDESIGN CS Mikro knjiga, Beograd 2005 Wood, B. ADOBE INDESIGN CS Kompjuter biblioteka, Beograd 2006 Adobe. OD ZAMISLI DO TISKOVINE Pasadena Ljubljana, 2003 Dabbs, A., McMahon, K., INDESIGN ESSENTIALS United Kingdom 2006 www.indesignmagazin.com Prilagajanje grafičnega elementa in slikovnega okvirja. Kumar, M. TEHNOLOGIJA GRAFIČNIH PROCESOV Center za poklicno izobraževanje Republike Slovenije, Ljubljana 2007 www.indesignsecrets.com september 2008 OSNOVNI PODATKI GOSPODARSTVO GRAFIKA ZALOŽNIŠTVO v mio EUR predelovalna dejavnost tiskarstvo knjige, revije in časopisi 2003 2004 2005 2006 2007 2003 2004 2005 2006 2007 2003 2004 2005 2006 2007 VSI PRIHODKI 17.760 19.492 20.610 22.636 25.519 334 346 355 385 434 309 338 351 370 399 Poslovni prihodki 7.136 250 284 Prihodki na tujem trgu 9.727 10.916 13.539 15.188 67 71 87 86 10 21 25 27 VSI ODHODKI 17.197 18.937 19.913 21.667 24.423 321 334 346 376 420 292 321 334 353 381 Poslovni odhodki 321 334 346 405 Stroški dela 3.221 3.464 3.601 3.740 3.992 75 79 83 84 87 75 79 88 91 94 ČISTI DOBIČEK 810 860 885 1.040 1.147 14 17 13 14 17 16 20 20 18 23 ČISTA IZGUBA 300 330 234 200 180 5 5 8 7 5 5 5 4 5 9 ŠTEVILO DRUŽB 6939 7201 550 578 584 591 390 394 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 210.809 209.360 206.427 206.408 209.415 5.001 4.805 4.808 4.762 4725 3.271 3.095 3.177 3.209 3200 RAZMERJA IN KAZALCI (v %) 2003 2004 2005 2006 2007 2003 2004 2005 2006 2007 2003 2004 2005 2006 2007 Delež prihodka na tujem trgu 54,8 55,8 58 60 60 20 20 20 22,6 20 3,1 5,9 7 7 7 Finančna neodvisnost (sredstva/kapital) 187 199 215 226 208 237 265 275 195 204 230 218 Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki) 103,3 103,4 103,5 104,5 104,5 103,8 103,9 102,1 102,5 103,2 104,8 105,8 106,1 104,7 104,7 Donosnost kapitala (čisti dobiček/kapital) 5,7 6,5 6,5 8,8 9.5 5,3 6,5 2,5 4,6 6,6 9,8 9,7 11,4 10,4 8,5 Donosnost sredstev (čisti dobiček/sredstva) 3 3,4 3,3 4,1 4,2 2,6 3 1,1 1,7 2,4 5 5,3 5,6 4,5 3,9 Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) 77.337 23.957 25.976 29.025 31.235 66.082 24.203 26.227 27.557 29.898 86.801 30.855 35.044 37.661 37.927 Čisti dobiček na zaposlenega (v EUR) 3.213 3.852 4.102 5.040 5.478 2.900 2.838 3.468 3.060 3.623 3.272 4.974 6.606 5.655 7.124 Čista izguba na zaposlenega (v EUR) 1.627 1.427 1.573 914 860 1.531 914 1.014 1.404 1.062 1.636 1.402 1.619 1.420 2.787 Vir podatkov: AJPES + CIS GZS ffl adobe creative suite 4 li design premium i Ä™EATIVE SUITE 4 'S Web premium n AOOBECREATiVF 5uite4 A PRODUCTION PREMIUM 23. septembra letos je vodilno programsko podjetje Adobe Systems Incorporated najavilo celovito rešitev za ustvarjalne medijske profesi- onalce, Creative Suite 4 Master Collection. Programska zbirka je namenjena za vrhunsko medijsko produkcijo, bodisi video, avdio, interaktivno, spletno, mobilno ali tiskano, bodisi brezžično (on-air), kabelsko ali na kateri koli napravi. Adobe CS4 Ma- ster Collection omogoča enkratno navzkrižno integracijo vseh obsto- ječih medijev, ker vsebuje vse v ta namen potrebne in medsebojno usklajene (standardizirane) Adobove aplikacije: InDesign® CS4, Pho- toshop® CS4 Extended, Illustrator® CS4, Acrobat® 9 Pro, Flash® CS4 Proffesional, Dreamweaver® CS4, Fireworks® CS4, Contribu- te® CS4, After Effects® CS4 Professional, Adobe Premiere® Pro CS4, Soundbooth® CS4, Adobe OnLocation® CS4, Encore® CS4, Adobe Bridge® CS4, Adobe Device Central® CS4 in Version Cue® CS4. Nove aplikacije in orodja omogočajo iskanje vsebine tudi znotraj vide- oposnetkov, učinkovito prepoznavanje in iskanje govora, prilagajanje različni velikosti zaslona in mobilnih telefonov, izvažanje dokumentov na film (?), DVD, spletni DVD, Blu-ray diske, prostorsko oblikovanje ipd. Njihov ožji izbor obsegajo proizvodi za posamezna področja dejavno- sti: Adobe CS4 Design Premium za ustvarjanje in grafično oblikovanje v tisku, na spletu in v mobilni telefoniji, Adobe CS4 Web Premium je namenjen izključno spletni produkciji, Adobe Creative Suite 4 Produc- tion Premium pa video, avdio in interaktivni medijski produkciji. Predstavitev novih Adobovih rešitev je bila pri nas že dva dni po uradni objavi, in sicer na tiskovni konferenci v Ljubljani, 25. septembra 2008. Če želite izvedeti podrobnosti, pa le obiščite spletno stran www.ado- be.com. Nadaljevanje s strani 16 skalnik manjša oz. enaka ceni iz- pisa na velike laserske risalnike. Črna kartuša ima 770, barvna 450 mililitrov. Tiskalnik porabi za CAD-načrt 0,18 mililitra čr- nila v fast draft načinu. Model 4500 ima vgrajen podajalec za dve roli, vsaka ima lahko do 175 metrov navitja. Standardna širi- na obeh modelov je 42 col. V na- šem democentru imamo Desi- gnjet 4000PS. Designjet 4500 skener Barvni skener velikega formata, skenira do širine 42 col oz. 1067 mm in debeline do 15,2 mm. Optična ločljivost je 508 dpi, programsko je možno nastaviti na 9600 dpi. Skener ima vgrajen PC-računalnik z DVD-zapiso- valcem. Osnovna platforma so Microsoft Windows XP, vendar jih praktično ne vidimo. Delo z računalnikom in skenerjem lah- ko poteka prek tipkovnice, še največkrat pa prek ekrana, obču- tljivega na dotik. Vmesnik je zelo intuitiven in se ga zelo lahko pri- vadijo tudi tisti, ki niso ravno ve- šči uporabe računalnika. Datote- ke lahko prenesemo z računalni- ka zapisane na DVD, lahko jih pošljemo na mrežni disk ali pa jih prek spletnega vmesnika pre- nesemo s skenerja. Skener ima nameščene gonilni- ke za vse HP-risalnike velikega formata in ga v takšni kombina- ciji lahko uporabljamo tudi kot kopirni stroj. Za večjo produk- tivnost lahko hkrati krmili do tri risalnike. Prodaja se v kombina- Designjet 4500 ciji z risalnikom Designjet 4500 ali Designjet T1100, kot Desi- gnjet 4500 MFP oziroma Desi- gnjet 1100 MFP. Namembnost našega demo- centra je dvojna. Omogočimo lahko preizkus naprav še pred nakupom, s simuliranjem težav lahko po nakupu omogočimo podporo v najkrajšem možnem času. Končni izdelek vsakega tiskal- nika je odtis na medij. V našem democentru nimamo na voljo sa- mo demotiskalnikov, temveč tu- di demopaleto medijev, name- njenih ravno tem tiskalnikom. Te medije je možno preizkusiti in ugotoviti, ali ustrezajo tehnič- no in tehnološko, kot je bilo za- mišljeno. Za večjo aplikativno uporabnost medijev smo naveza- li stike s priznanimi izdelovalci materialov za laminacijo, ki jih priporoča HP. Vse, ki želite preizkusiti naše ti- skalnike ali pa ste pri svojem delu naleteli na težave, vabimo, da po- kličete in se dogovorite za ter- min. Ponudimo lahko tudi izo- braževanje s področja tiskalnikov velikega formata, saj imamo nad democentrom računalniško učil- nico. Če so vaše težave večjega for- mata, kot jih lahko rešujemo v našem democentru, se lahko do- govorimo za obisk HP democen- tra v Barceloni. Andrej SUHADOLC ELEMENTI ALTONA TECHNICAL Tretja preizkusna forma Altona Test Suite je Altona Technical, namenjena zlasti za odkrivanje napak v zvezi s fonti in pokriva- njem (overprinting) pri procesi- ranju dokumentov PDF/X; slika 10 na strani 24. Preizkusna polja s tem v zvezi obsegajo skoraj vse možne kombinacije, kot jih predvideva format PDF 1.3, na katerem temelji tudi standard PDF/X. Predvsem polja za po- krivanje vsebujejo tak izbor kombinacij, ki ustrezajo večini situacij v praksi. Da bi ugotovili, ali določena naprava oziroma proces pravilno procesira to preizkusno formo, je najbolje, da je pri roki referenčni odtis, ki pa ga je treba seveda po- sebej nabaviti (za plačilo). Tiska- na dokumentacija vsebuje tudi namige o tem, kaj je šlo narobe, če rezultat ne ustreza referenci. Vendar referenčna dokumenta- cija ni nujna; treba je le zelo na- tančno slediti opisu posameznih preizkusnih polj v tretjem po- glavju dokumentacije, ki se dobi na spletu: 3 Structure in Detail - The Test elements of Altona Technical (altonatestsuite_do- cumentaton_eng.pdf). Opis vseh nadzornih polj prese- ga okvir in namen tega prispev- ka, zato se bomo zadržali samo pri najpomembnejših. 1 - fonti. Polje s fonti je v zgornjem desnem kotu in razde- ljeno v dve skupini oziroma stolpca. V petih vrstah stolpca na levi so fonti, kot jih predstavljajo natisnjene različice pisav (type- face) in so tudi priloženi (embe- dded) dokumentu PDF. Zapisa- ni so v petih formatih: Type 0 CID, Type 1, Type 2 CID, Type 3 in TrueType. Pisave v petih vr- sticah na desni pa so v resnici čr- no-bela slika (bitmapa, greyscale) levega stolpca, ki kaže, kako bi se morali fonti iz dokumenta nati- sniti. Tako zlahka odkrijemo na- pačno upodabljanje različnih fontov. Pri tem so najpogostejše naslednje napake: 7 Spiranje; razmiki med znaki ne ustrezajo referenci, so večji in/ali manjši ali celo »plešejo«. To se običajno zgodi, če izhodna naprava ne uporabi priloženega fonta v dokumentu PDF, mar- več lastnega ali tistega, ki je »zao- stal« v spominu za fonte (font cache). Običajno ima enako ime kot priloženi, a drugačno izved- bo ali proizvajalca. Napaki se izognemo tako, da izključimo spomin za fonte na rastrskem ra- čunalniku (RIP: font caching off) in uporabljamo izključno fonte, ki so priloženi dokumentom PDF. Pri uporabi Acrobata pa moramo izključiti tudi možnost »uporabi lokalne fonte« (Use lo- cal fonts : OFF). 7 Besedilo na levi strani preiz- kusne forme, ki razlaga pomen polj za preizkušanje pokrivanja, je postavljeno s helvetiko, ustre- zen font pa je tudi priložen do- kumentu PDF. Pogosto se doga- ja, da naprave ali procesi helveti- ko zamenjajo s kakšno podobno različico pisave oziroma ustre- znim fontom. To vodi najmanj do slabega spiranja ali do popa- čenega upodabljanja pisave. 7 Če katera koli vrstica v levem stolpcu popolnoma izgine, ob- stajata dva vzroka. Proces ali na- prava ni sposobna upravljati pri- loženega fonta; pomeni, da je za- starela, ker ne »razume« verzije PDF 1.3 ali interpreterja Post- Script 3. Drugi vzrok je format objekta. Fonti so na stran na- mreč uvoženi kot Form XObject (mehanizem PDF, ki spominja NADALJEVANJE IZ ST. 4/2008, STR. 27 Digitalni tisk po ISO 12647-7: ALTONA TEST SUITE na uvažanje dokumentov EPS), kar pa mnoge naprave in procesi ne razumejo ali napačno obrav- navajo. V takem primeru si po- magamo tako, da dokumenta PDF ne procesiramo neposre- dno, marveč ga najprej konverti- ramo v dokument PostScript 3, tega pa nato normalno procesira- mo. 2 - pokrivanje (overprinting). Preizkusna forma ima v 24 vrsti- cah po 36 ali skupno 864 posa- meznih nadzornih polj. Razde- ljena so v tri glavne kolone, v ka- terih so polja v 12 stolpcih. V le- vi koloni s stolpci od 1 do 12 so polja, pri katerih je bilo vključe- no pokrivanje (Illustrator over- printing mode enabled, OPM set to 1). Srednja kolona s stolpci od 13 do 24 ima polja za pokrivanje, vendar z izključenim Illustrator- jevim pokrivanjem (OPM set to 0). V tretji koloni pa imajo polja v stolpcih od 25 do 36 vključeno izločanje ozadja izpod grafičnih elementov. Kaj je Illustrator OPM? V Illustratorju je kratica OPM za funkcijo overprint mode, s ka- tero določamo, kako se procesi- rajo objekti v modelu Device- CMYK, ki so nad elementi iz procesnih barv. Funkcija ne učinkuje na slike ali prelive, zgolj na vektorske objekte, stavek in maske pa tudi ne na pokrivanje objektov v drugih barvnih mo- delih ali tistih, kjer je pokrivanje izključeno. Če je objektu Devi- ceCMYK določeno pokrivanje OPM = 1, se v objektu pod njim rastrski toni ne izničijo, marveč pri upodabljanju barvnih izvleč- kov subtraktivno mešajo z zgor- njimi. V nasprotnem primeru se v barvnih izvlečkih na tem mestu rastrsko upodobi samo zgornji grafični element. Denimo, da smo pravokotnik pobarvali s 50 odstotki cian in 100 odstotki rumene barve. Da bi dobili zeleno, je v barvnih izvlečkih za magento in črno ra- strski ton 0 odstotkov. Na pravo- kotnik smo potem narisali krog, ki ga pokriva s kombinacijo De- viceCMYK = 0C, 50M, 100Yin 0K. Rezultat je odvisen od nasta- vljene funkcije Illustrator OPM. Če je nedefinirana ali izključena (OPM = 0), 0 odstotkov ciana v krogu na istem mestu izloči tudi 50 odstotkov ciana v pravokotni- ku pod njim. Tako 50 odstotkov magente in 100 rumene upodobi oranžen krog, ker tudi izloči ra- strske tone, ki so bili v obeh barv- nih izvlečkih na tem mestu že prej, v pravokotniku, torej. Ra- strski toni v črnem izvlečku ne igrajo nobene vloge, ker jih ni ni- ti v pravokotniku niti v krogu. Nasprotno se zgodi, če je funkci- ja vključena (OPM = 1). Nič od- stotkov ciana v krogu se ignorira; že obstoječi rastrski ton na tem mestu izvlečka se ne izloči, med- tem ko se vsi izvlečki, kjer na tem mestu rastrski toni niso nič, ve- dejo kot poprej. To pomeni, da se sedaj na mestu kroga avtotipij- sko mešajo 50 odstotkov ciana in 100 odstotkov rumene v pravo- kotniku ter 50 odstotkov magen- te v krogu, kar da nekakšno te- mno rjavo barvo. Ozadje V vsaki koloni vrstice sestojijo iz dveh površin. Na njihovi levi strani ozadje tvori zaporedje še- stih pokončnih trakov s po 50 odstotki ciana, magente, rumene in črne, ki jih definira Device CMYK, na koncu pa je še 50 od- stotkov črne, ki jo definira funk- cija DeviceGrey; slika 11. Videz obeh črnih (sivih) trakov na kon- cu mora biti enak, da dobimo vtis, da je črni trak še enkrat širši od tistih v osnovnih barvah. Za- poredje procesnih barv se ponovi šestkrat, tako da je lahko v ospredju šest različnih pokrivajo- čih se elementov. Ozadje na de- sni strani vsake vrstice je iz zelo ozkih pokončnih trakov, v kate- rih se izmenjujeta posebni (spot) barvi po definiciji MyRed in MyBlue; slika 12. Tudi širina te- ga zaporedja je taka, da lahko v ospredje postavimo šest različnih elementov. Na levi strani vsake vrstice je torej poudarek na po- krivanju procesnih, na desni pa na pokrivanju posebnih barv. Ospredje Ospredje vsake vrstice tvori dvakrat šest enakih elementov nad obema ozadjema; slika 13. Vsi so rahlo poševni in v štiriind- vajsetih vrstah od A do X različ- no definirani v številnih barvah. Opis definicije je na levi strani vsake vrste. Prvi element je z de- finirano barvo zapolnjen pravo- kotnik, drugega tvori v isti barvi pet linij, tretji je kurzivna črka T, četrti vsebuje preliv v definirani barvi, peti črtež (bitmapo) v vseh barvnih izvlečkih, šesti pa je ma- ska v definirani barvi. Maska je posebna oblika bitmape z vklju- čenimi (ON) in izključenimi (OFF) piksli. Kjer so vključeni, se element upodobi v definirani barvi vrstice. Šest različnih elementov omo- goča nadzor nad pokrivanjem oziroma prekrivanjem vseh ra- Od zgoraj navzdol slike 11,12 in 13. PREIZKUŠANJE GRAFIČNIH PROCESOV you can' Canon *S Canonom lahko V današnjem konkurenčnem okolju vam Canon pomaga z visoko kakovostjo in hitrostjo na ravni lito tiska na širokem naboru medijev. Toda zavedamo se, da vsi, ki želite ostati korak pred konkurenco, potrebujete več kot le strojno opremo. Ne glede na to, ali izvajate integracijo digitalnega tiska ali pa želite razširiti svojo ponudbo, vam nudimo širok nabor programske opreme, izobraževanj in podpornih storitev. Te lahko prilagodimo vašemu podjetju in poskrbimo za rast vašega poslovanja. Za novo definicijo digitalnega tiska pokličite na 01 530 87 20 ali pišite na info@canon.si. RAST: Potegnite največ iz digitalnega tiska/Izkoristite vse prednosti digitalnega tiska Slika 14. V tem primeru tvorita elemente v ospredju cian in rumeni barvni izvleček. Natisnjena sta na ozadje iz procesnih barv. Učinek pokrivanja se vidi pri vseh, razen pri cian in rumenih trakovih ozadja, kjer prevladuje barva ospredja. Problematično je tudi pokrivanje sivih trakov DeviceCMYK Black in DeviceGrey Black, ki bi moralo biti enako, pa se v slednjem namesto črne pojavljajo tri osnovne barve (CMY). Slika 15. V tem primeru so elementi iz cian in rumene barve v ospredju definirani ta- ko, da ne bi smeli pokrivati, marveč izločiti ozadje. Tudi tu vidimo, da obstaja zadre- ga s črnima trakovoma DeviceCMYK Black in device Gray Black. Slednji je upodo- bljen temneje, četudi bi morala biti svetlost obeh enaka. Slika 16. Ta primer prikazuje korektno pokrivanje barvnih izvlečkov, ki je definirano tako, da se cian in rumena barva ospredja subtraktivno mešata s posebnimi (spot) barvami ozadja. Slika 17. Tudi na tej sliki vidimo korektno prekrivanje elementov v ospredju s poseb- nimi barvami v ozadju. Prvi so definirani tako, da v barvnih izvlečkih izločijo posebne barve pod seboj. zličnih grafičnih objektov: po- barvanimi (fill)), linijskimi (stro- ke), tipografskimi (text), večton- skimi (continuous tone), risanimi oz. črtnimi (bitmap) in maskami (mask). Analiza pokrivanja Prva stopnja Da se izognemo nadzoru vsake- ga izmed 824 polj, analizo začne- mo postopoma, in sicer: a) Najprej pregledamo, ali se v levi in srednji koloni v zvezi s po- krivanjem pojavljajo kakršni koli učinki. Če so vse tri kolone ena- ke, naprava ali proces pokrivanja ni sposobna procesirati. b) V drugem koraku pregleda- mo desno kolono: v nobenem polju ne smemo zaznati nikakr- šnega učinka pokrivanja. Če se ti v nekaterih poljih vseeno pojavi- jo, so verjetno posledica »inteli- gentnih« mehanizmov, ki skuša- jo optimizirati upodobitve. Niti v primeru preizkusne forme Al- tona Technical niti v primeru korektnega procesiranja doku- mentov PDF/X pa to ni niti po- trebno niti zaželeno. Tipičen pri- mer je pokrivanje s črno barvo, ki je na rastrskih računalnikih RIP navadno tako nastavljeno, da ta barvni izvleček vedno pokrije vse druge. c) Desne polovice vrstic v levi in srednji koloni s posebnimi barvami bi morale biti enake, ker je edina razlika med njimi vklju- čena ali izključena funkcija Illu- strator OPM, kar lahko učinkuje samo na objekte nad procesnimi barvami. Če se razlike pojavijo, pomeni, da naprava ali proces napačno interpretira pokrivanje objektov nad posebnimi (spot) barvami; slike 14, 15, 16 in 17. Druga stopnja Če v prvi stopnji odkrijemo za- drege s pokrivanjem barvnih izvlečkov, se moramo poglobiti v rešitev težave. Dokumentacija, ki je dostopna na internetu, na- vaja, kakšen bi moral biti videz nadzornih polj v vsaki vrstici leve in srednje kolone, kje bi se mora- li ospredje in ozadje zlivati, kje bi se moralo ozadje izločiti in kje obstaja kombinacija obeh. Opi- sovanje teh kombinacij daleč presega namen tega prispevka, zato raje poglejmo, kaj so v zvezi z Altono Test Suite prikazali na Drupi 2008. ALTONA TEST SUITE 2009 Že na začetku članka sem na- mignil, da sta tako brezplačna verzija Altona Test Suite 1.2 On- line Version kot tudi celoten uporabniški paket Altona Test Suite Application Kit 2003/05 zastarela; najmanj zato, ker sta barvni profil ISOcoated.icc pred kratkim zamenjala dva nova standardna profila: ISOcoated_v2_eci.icc in ISOcoated_v2_300_eci.icc. Razen tega sta oba paketa pri- merna za preizkušanje delovnih procesov PDF/X-3, ne pa tudi PDF/X-4 po standardu ISO 15930-7:2008. O tem so nastoj- nici BVDM (Bundesverband Druck und Medien e. V.), kjer so še vedno tržili zastarelo verzijo Altone, previdno molčali. Šele v pogovoru z drugimi poznavalci sem izvedel, da bodo novo, poso- dobljeno pripravili v prvem četr- tletju leta 2009. Temeljila bo na šestnajstih vse- binsko, barvno in oblikovno usklajenih referenčnih podobah za reprodukcijo, preizkusni in proizvodni tisk ter vizualno oce- njevanje Roman 16 bvdm Refe- rence images; slika 18. Dva DVD-ja z vrhunsko natisnjeno spremno dokumentacijo sta bila na Drupi že dobavljiva. Na njiju je vseh šestnajst referenčnih po- dob v različnih formatih in barv- nih modelih: 7 16-bitne slike v barvnih mo- delih RGB in eciRGB v2 pri lo- čljivosti 700 ppi, 7 8- in 16-bitne slike v barv- nem modelu CMYK za profil ISOcoated_v2_eci.icc pri ločlji- vosti 700 ppi. Predvidevam, da bodo tudi re- ferenčni odtisi preizkusnih form v novem uporabniškem paketu ustrezali veljavni seriji standar- dov ISO 12647, katerim delov- nim procesom PDF/X bo name- njena tehnična preizkusna forma ali forme, pa je vprašanje. Med- Merkur s svojo celovito ponudbo in logističnim servisom predstavlja zanesljivega partnerja tiskarski industriji. V svojem prodajnem programu ponuja premazne, brezlesne in samokopirne papirje domačih in tujih proizvajalcev, reciklažne brezlesne in premazne papirje, samolepilne papirje, embalažne kartone, ovojne in natron papirje, kuverte in vrečke za dotisk, enostransko premazne etiketne papirje ter grafične preparate, barve in plošče. Novosti v naši ponudbi! Etiketni papirji - Label Paper with IQ Etiketa lahko pripomore k uspehu izdelka, če se za pravi proizvod izbere prava vrsta papirja, se ga kakovostno potiska in oplemeniti. Glede na uporabo papirje delimo v 4 skupine: • mokromočni in lugoodporni etiketni papirji, • mokromočni etiketni papirji, • nemokromočni etiketni papirji in papirji neodporni proti lužinam, • metalizirani etiketni papirji. Papir za gibko embalažo Ponujamo širok izbor papirjev za gibko embalažo: PackPro 5.0 FLEXO, PackPro 5.2 FLEXO, PackPro 6.0 FORTE, PackPro 6.1 FORTE, PackPro 7.0 ROTOGRAVURE, PackPro 7.5 ROTOGRAVURE. Papir za gibko embalažo PackPro 4 HCI Opačen naravni papir je primeren za uporabo v farmaciji. Odlikuje ga zelo dober tek papirja pri tisku in dobra sposobnost zgibanja pri predelavi. Majhno raztezanje v prečni smeri zagotavlja identifikacijo s črtno kodo. Gramatura: 50 - 60. Poleg širokega izbora etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo vam nudimo skupaj s proizvajalcem tudi brezplačno svetovanje za izbiro pravega papirja. Slika 18. Nekatere izmed referenčnih podob bv- dm roman 16. V prvem stolpcu so barv- no nevtralne (hi-key, medium, low-key), v drugem in tretjem zgoraj barvno eno- lične, spodaj ba pastelna in barvno kon- trastna slika. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo tem ko je format PDF/X-4 že re- alnost, imata namreč Stephan Ja- eggi in Olaf Drümmer v tehnič- nem odboru ISO TC 130, ta po- kriva grafično tehnologijo, na za- logi še številne nove: PDF/X-4p, 5n, 5g in 5pg. Vsekakor nam ne bo dolgčas, ker v praksi zaradi neskladnosti strojne in/ali pro- gramske opreme vedno manj aplikacij neoporečno deluje. In če še ne veste: Adobe je od maja letos preizkušal beta izved- bo paketa za medijsko/grafično pripravo Creative Suite CS4. O tem so bili na Drupi 2008 previ- dno tiho, uradno svetovno pred- stavitev pa so izvedli 23. septem- bra 2008. Le kliknite www.ado- be.com. Marko KUMAR NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 6/2008 SINTETIČNI PAPIR IZVLEČEK Danes je na trgu veliko vrst različnega papirja, med njimi je tudi sintetični. Do sedaj je bilo razvitih nekaj vrst sintetičnega papirja in narejeno je bilo kar nekaj izboljšav na tem področju. Sintetični papir se uporablja v namene, kjer ima papir, izdelan iz samih ce- luloznih vlaken, določene pomanjkljivosti. V prispevku so na kratko opisani kronološki pregled razvoja sintetičnega papirja, postopek izdelave, vrste in lastnosti sintetičnega papirja ter po- dročje uporabe teh. Ključne besede: vlaknati sintetični papir, sintetični papirni filmi, polimeri, lastnosti. 1. ZGODOVINA SINTE- TIČNEGA PAPIRJA V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja se je na trgu pojavil papir, narejen iz poliami- dnih (najlon), poliestrnih (Da- cron®) in akrilnih (Orlon®) vlaken, mešanih s celuloznimi vlakni. Zaradi specifičnih značil- nosti in večje odpornosti se je uporabljal kot električni izolator, filter itn. (1). V poznih šestdese- tih letih je bil opazen razvoj pa- pirja, izdelanega v obliki poli- mernega filma, tako imenovani sintetični papirni filmi. V števil- nih raziskovalnih projektih so v tem času razvijali materiale, ki bi nadomestili nekatere vrste ti- skovnega papirja, izdelanega iz surovin rastlinskega izvora. Veči- na teh materialov je imela v pri- merjavi s papirjem, izdelanim iz naravnih surovin, izboljšane me- hanske, optične in tiskovne la- stnosti. Uporabljali so jih kot mape (mornarica, letalstvo), ovojnice, oglasne materiale itn. Prva komercialno sprejemljiva oblika sintetičnih papirnih fil- mov je bila na osnovi polistirena proizvedena v podjetju Nippon Art Company. Podobno velja za prvo zanimivo in uporabno sin- tetično papirno snov, proizvede- no v Crown Zellerbach Compa- ABSTRACT Today's market is flooded with numerous grades and types of papers, one of these are synthetic papers. Different types of sy- nthetic papers have been developed and various improve- ments have hitherto been made in this field. Synthetic papers can be used for applications where papers made from pure cel- lulose fibres have some deficiencies. In article a brief chronolo- gical overview of synthetic paper development, manufacturing process, types, properties and field of application of synthetic papers are given. Key words: fiber-synthetic paper, film-synthetic paper, poly- mers, properties. ny, Solvay in Cie, S.A. (2). Zara- di hitre rasti japonskega gospo- darstva in z njo povezane poveča- ne porabe papirja ter negotovosti glede zalog celuloze je leta 1968 izšla publikacija »Priporočila za pospeševanje industrije sintetične- ga papirja«, ki jo je izdala znan- stveno-tehnološka agencija Ja- ponske. To pa je vodilo do pra- vega »buma« pri razvoju sintetič- nega papirja. Razvitih je bilo kar nekaj metod izdelave sintetične- ga papirja. Rezultat vsega tega pa je bil, daje šest podjetij začelo in- dustrijsko izdelovati sintetični papir. Toda taje imel v svojih ro- snih letih kar nekaj slabosti pri ti- skanju in nadaljnji obdelavi in si ni pridobil pomembnejšega po- ložaja na trgu (3). Drastično po- višanje cene nafte in derivatov v sedemdesetih letih je močno zmanjšalo zanimanje za sintetič- ni papir, njegova cena pa ni bila več konkurenčna papirju, izdela- nemu iz naravnih vlaken (2). To je pomenilo precejšen udarec in- dustriji sintetičnega papirja in kar nekaj podjetij se je umaknilo s trga. Po daljšem mirovanju se je nekaj podjetij na Japonskem in drugod po svetu usmerilo v ra- zvoj sintetičnega papirja poseb- nih lastnosti, večje uporabnosti in našlo vrzeli na trgu. Tako so razvili sintetični papir, ki je zdru- ževal lastnosti tradicionalnega papirja in materialov, izdelanih iz sintetičnih polimerov (poli- merni filmi). Skratka, izdelali so papir, ki naj bi prevzel vlogo pa- pirja visoke kakovosti (3). Prvi poltransparentni material z izboljšano odpornostjo na osnovi polipropilena je razvilo podjetje Union Carbide okrog leta 1970. Njegove tiskovne la- stnosti so bile podobne lastno- stim naravnega papirja. Nov ma- terial, poznan kot Ucar, so poi- menovali sintetični papir. Najve- čja ovira pa je bila njegova pol- transparentnost. Da bi izboljšali njegove tiskovne lastnosti, so v sintetično maso dodajali titanov dioksid in cenejša mineralna pol- nila. To je vodilo do izdelave pa- pirja z večjo neprosojnostjo (opaciteto) in izboljšano belino, kar je zadostilo večini zahtev za tiskanje. Tako je Yupo Corpora- tion, ki je bila združba podjetij Oji Paper Company in Mitsu- bishi Chemical Corporation (ne- koč Mitsubishi Petrochemical Company), julija leta 1971 zače- la proizvajati sintetični papir z imenom Yupo. (4). V zgodnjih osemdesetih letih so v Kostariki, Haitiju in otoku Man prvi izdelali bankovce, ki so bili natisnjeni na sintetičnem pa- pirju. Bankovci iz Kostarike in Haitija niso bili kos tropskemu podnebju, saj črnilo ni tvorilo dobre vezi s podlago. Bankovec za en funt je bil na otoku Man v obtoku do leta 1988. Reserve Bank iz Avstralije je leta 1988 iz- dala jubilejni bankovec za 10 AUD. Vseboval je dvosmerno orientiran polipropilen (biaxially oriented polypropylene - BOPP). Ta substrat, poznan kot Guardi- an, so razvili in proizvajali v Se- curency Pty, ki je bil skupni pro- jekt avstralske Reserve Bank in belgijske multinacionalke UCB. Med julijem 1992 in majem 1996 so bili vsi avstralski ban- kovci zamenjani s polimernimi, prav tako novozelandski, deseti- na držav pa je izdala enega ali več takih bankovcev. Leta 2004, to- rej dvanajst let od prve izdaje po- limernega bankovca, sta ga le dve državi popolnoma sprejeli, saj uporaba sintetičnega papirja za bankovce zahteva razvoj tudi no- vih varnostnih zaščit (5). 2. VRSTE SINTETIČ- NEGA PAPIRJA Med razvojem so bile podane različne definicije sintetičnega papirja. Ena je naslednja: sinte- tični papir je produkt, podoben klasičnemu papirju, pri katerem je skeletna struktura polimerni TI »A» VI PAP VIDEM KRŠKO d.d. • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI f« Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.: +386(0)7 4811 100 Fax: +386(0)7 49 21 115,49 22 077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si Slika 1. SEM posnetki: levo vlaknati sintetični papir, desno sintetični papirni film. material. Ta definicija izključuje možnost zamenjave z izdelki, pri katerih so celuloznim vlaknom dodani polimeri v obliki veziv v papirno maso ali na površino v obliki folije in laminata (2). Sin- tetični papir mora vsebovati vsaj 20 odstotkov sintetičnih snovi, ki so sposobne vpiti črnila, in mora imeti količnik maksimalne absorpcije vsaj 50 odstotkov. Prav tako mora navzeti črnila, ki imajo zelo majhno adhezijo, in na videz mora biti kot naravni papir. Sintetični papir, ki ga tre- nutno proizvajajo, je zelo podo- ben tradicionalnemu. Lahko je premazan (mat ali sijajni) in se lahko tiska z različnimi tehnolo- gijami. Pri sintetičnem papirju, ki je danes dostopen na trgu, razliku- jemo med papirjem iz samih sin- tetičnih polimerov in brez sesta- vin naravnega izvora in papir- jem, ki so sestavljeni iz naravnih in sintetičnih vlaken. Najpogo- steje uporabljeni polimeri so po- listiren, polipropilen, polietilen visoke gostote, poliester in poli- vinil klorid. Sintetični papir lah- ko vsebuje tudi različne dodatke, kot so polnila, veziva itn. (4, 6). Slika 1 prikazuje SEM posnet- ke 100-kratne povečave vlakna- tega sintetičnega papirja in sinte- tičnega papirnega filma. Razlikujejo se po metodah iz- delave in po obliki osnovnega materiala: ß papir iz sintetičnih materia- lov v obliki neskončno dolgih vlaken (npr. Tyvek) ali v obliki kratkih vlaken (npr. Neobond), tako imenovani vlaknati sintetič- ni papir in ß materiali, ki jih iz polimer- nih sekancev izdelajo s talilnim oblikovanjem brez raztezanja (npr. Polyart) ali z dvosmernim raztezanjem v obliki dvosmerno orientiranega večplastnega pa- pirja (npr. Yupo) in jih imenuje- mo sintetični papirni filmi (4). Sintetični papirni filmi so bolj razširjeni in razvitih je bilo kar nekaj metod za izdelavo tovr- stnega sintetičnega papirja. Ima- jo podobne lastnosti in videz kot tradicionalni papir, čeprav je na- čin priprave popolnoma različen (ekstruzija polimera), njihova struktura pa je struktura poli- mernega filma. To so plastični filmi, ki so obdelani tako, da pri- dobijo nekatere lastnosti narav- nega papirja, kot so neprosojnost (opaciteta), sprejemljivost za ti- skarske barve in podobno (2, 3). Proces izdelave sintetičnih pa- pirnih filmov poteka z metodo izdelave v masi. Sintetičnemu polimeru se dodajo polnila in drugi dodatki v maso, nato pa PREGLEDNICA 1. PRIMERJAVA TRADICIONALNEGA IN SINTETIČNEGA PAPIRJA (8) TRADICIONALNI PAPIR SINTETIČNI PAPIR OSNOVNE SUROVINE POZICIJA IZDELKA PRIMERNOST ZA TISKANJE PRIMERNOST ZA PREDELAVO Lesna celulozna vlakna 95 %, druga Velik delež polimerov, majhen delež rastlinska vlakna 5 %. Masovna proizvodnja integrirana v moderno družbo. Dobra Dobra PAPIRNA INDUSTRIJA PRIHODNOSTI polnil. Ima posebne lastnosti, ki so bližje plastičnim materialom kot papirju. Pomanjkanje porozne strukture in podobnost plastičnemu materialu otežujeta tiskanje. Ponekod slaba, ker je papir sesta- vljen iz mineralov, ki imajo zelo ra- zlične lastnosti. Potrebne so spre- membe v tehnologiji izdelave. Za izdelovanje tradicionalnega papirja S tradicionalnim papirjem lahko tek- se uporablja izpopolnjena tehnologija na že razvitem trgu. To je prednost, ki pa je omejena zaradi vedno večje okoljevarstve ozaveščenosti. muje le na nekaterih področjih upo- rabe. Zaradi visokih stroškov proi- zvodnje bo sintetični papir težko po- stal popolnoma konkurenčen. sledi talilno oblikovanje (ekstru- diranje). Pri postopku talilnega oblikovanja se polimer segreje, polimerna talina se iztisne skozi šobno odprtino in ponovno str- di. Izdelava lahko poteka na dva načina, brez raztezanja (polimer- na talina se strdi s hlajenjem) in z dvosmernim raztezanjem (poli- mer se začasno ohladi, ponovno segreje in razteza v vzdolžni in prečni smeri). Med raztezanjem se lahko, ali pa ne, tvorijo mikro- praznine. S kemično ali fizično obdelavo površine ali s premazo- vanjem površine papirnemu fil- mu izboljšamo primernost za pi- sanje in tiskanje, izboljša pa se tudi neprosojnost in belina. Proces izdelave vlaknatega sin- tetičnega papirja poteka z zame- njavo dela celuloznih vlaken s sintetičnimi na enaki strojni opremi, kot se izdeluje običajni papir, dodajo pa mu tudi vezivo. Drug način izdelave pa je izdela- va ekstrudirane koprene po talil- nem postopku. Sintetični poli- mer se stali in brizga skozi luknji- co šobe, na zraku strdi in tvori vlaknato tvorbo - kopreno iz pretežno naključno porazdelje- nih kratkih vlaken. Koprena iz vlaken se na nekaterih delih to- plotno obdela, vlakna pa se zmehčajo in povežejo med seboj. Za to vrsto papirja je značilna ve- lika hrapavost in je zato manj primeren za tiskanje in pisanje (3). Nekatere trgovske znamke sin- tetičnih papirjev so: Polyart (Arjobex, Francija), Te- slin (PPG Industries, ZDA), Ty- vek (DuPont, ZDA), PeachCote (Nisshinbo Industries, Japon- ska), Hop-Syn (HOP Industries, Taivan), Yupo (Yupo Corporati- on), Polylith (Granwell), Pretex in Neobond (Papierfabrik Lahn- stein GmbH) (5). 3. LASTNOSTI SINTE- TIČNEGA PAPIRJA Sintetični papir je bistveno bolj trden kot običajni. Poleg tega je odporen proti mehanskim po- škodbam, temperaturam, večini kislin, vlagi in maščobi, je vodo- odporen, je bolj dimenzijsko sta- bilen ter ima izboljšano neprepu- stnost za svetlobo. Kot pri vsa- kem papirju sta togost in razte- zna trdnost višja v vzdolžni sme- ri, medtem ko je raztržna trdnost višja v prečni smeri; izjema so dvosmerno orientirani sintetični papirni filmi, ki ima podobno raztržno trdnost v obeh smereh (5, 7). Večina sintetičnega papirja ne vsebuje toksičnih in ekološko škodljivih substanc, kot so težke kovine, azbest, svinec, živo sre- bro, kadmij, mehčalec (ftalat ester), beta hidroksi kislina (BHA), poliklorirani bifenil (PCB), fenol, formaldehid itn. Nekatere vrste sintetičnega pa- pirja se lahko 100-odstotno reci- klirajo in pri sežigu ne sproščajo strupenih plinov. Večina sinte- tičnega papirja je okolju prijazna in se izdeluje v skladu z vsemi okoljevarstvenimi predpisi (3). Pri sintetičnem papirju, izdela- nem iz velikega deleža sintetičnih polimerov in z majhnim deležem polnil (po navadi je to kalcijev karbonat), so osnovne funkcije papirja zadovoljive, imajo pa ne- kaj nezaželenih lastnosti, ki jih je treba odpraviti. Mirica DEBELJAK Diana GREGOR SVETEC Univerza v Ljubljani NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 6/2008 Grafično ekološki center Vrhunski materiali fn storitve za sitotisk in tampotisk Prodaja barv m ostalih mal«tolov (nwüre. raka, tampon l prtfti«i«i proteVAjnlrav; Eksperti» n lansiranje barv in napenjanje wt Strotovna pomoč pn rečeva ryu tehnologih pioblenw v proizwckijt. GREC 0,0.0. LJUBLJANA, www^ret.si TIPOGRAFSKI! GESLOVNIK - DOPOLNITVE afna (at symbol, at sign) tipografsko znamenje (@); povezava naslovnika in strežnika v naslovu elektronske pošte; v anglosaksonskem območju upora- bljeno kot trgovsko znamenje akcent (accent) znamenje za naglas; navadno nad črko (slovenski jezik), pod čr- ko ali kjer koli okoli črkovnega znaka ali tudi čezenj ASPIC (ASPIC) avtorjeva simbolna predpriprava vmesne kode; vrsta kodiranja, upošteva posamezne standardizacije med založniki in tiskarna- mi; danes znan bolj obsežen kodni sistem; glej SGML iskalnik (browser) softver, usposobljen za iskanje posebnih datotek v okviru svetov- nega spleta/interneta VEČ POIŠČI NA www.graficar.si G 31 NADALJEVANJE IZ ST. 4/2008, STR. 34 TISKOVNA IN REPRODUKCIJSKA KAKOVOST PAPIRJA 2.3 Linijatura rastra in kakovost papirja Tiskovni materiali zelo vplivajo na izbor linijature amplitudno moduliranega rastra (AM), odlo- čilno predvsem hrapavost, ki naj- bolj vpliva na prirastek rastrske pike. Povečanje obsega rastrske pike, linijatura rastra in obarva- nje so lastnosti, ki najbolj vpliva- jo na splošno kakovost odtisa. Prirastek povečujeta nastanek kvadratnih pik v rastrski struktu- ri, predvsem pa njihovo število pri višjih linijaturah. Zaradi več- jega števila rastrskih pik je večja tudi dolžina kolobarjev okoli njih, zato se fine in frekvenčne rastrske strukture povečujejo bolj kot grobe; slike 4, 5, 6. 2.4 Navzemanje tiskarske barve Navzemanje tiskarske barve lahko merimo kot enobarvno ali večbarvno. Pri enobarvnem na sliki sedem merimo, koliko ti- skarske barve se navzame na eno- to površine, pri večbarvnem pa določamo, kako prva tiskana barva navzema drugo. Navzema- nje je odvisno od: G absorpcije v kombinaciji tiskarska barva/tiskovni papir, G velikosti in števila por v papirju, G omočljivosti papirnih kapilar s tiskarsko barvo, G reologije tiskarske barve, G hrapavosti površine, LPI L/cm 85 34 100 40 120 48 133 54 150 60 170 68 200 80 časopisni papir M F S-ne premazan sp papir SC-sijajno glajen, nepremazan papir M FC-mat premazan papir LWC-mat premazan papir LWC-slJaJno premazan papir MWC-dvojno mat premazan papir ■ MWC-dvojno sijajno premazan papir H WFU-nepremazan mat papir L WFU-nepremazan sijajni papir WFC-mat premazan fini papir WFC-sijajno premazan fini papir • • • • # • • • ♦♦♦♦ • ••• ♦♦♦♦ • • # * •A • • 16% / 31% 15< 0,181 mm 50% 0,471 mm 34% 0.116 mm Slika 5. Dolžina kolobarja okoli rastrske pike pri različnih tonskih vrednostih in linija- turi 60 L/cm. 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Rastrska tonska vrednost % — FM-Raster — AM-Rasler 60L/cm — AM-Raster 48L/cm Slika 6. Primerjave med frekvenčnim FM- in amplitudnim AM-rastriranjem pri linija- turah 48 in 60 L/cm. Slika 4. Priporočene linijature, izražene v centimetrih (L/cm) in palcih (LPI), za posa- mezne vrste tiskovnega papirja. Pri istem papirju pomeni višja linijatura tudi večje povečanje rastrskih pik. G lastnosti ofsetne gume. 2.5 Vsota rastrskih površin Reprodukcija s štirimi barvni- mi izvlečki povzroča, da se na od- tis lahko nanese preveč tiskarskih barv, ki med izdelavo in uporabo mažejo tiskovino (v najslabših primerih odtis močno preseva skozi kakšen papir, tiskarska barva se ne posuši, maže roke ipd.). Sto odstotkov cian, ma- gente, rumene in črne da skupno rastrsko površino 400 odstotkov, kar je odločno preveč. Vsota vseh štirih rastrskih tonov na istem mestu odtisa sme biti od 250 (ča- sopisi) do 350 odstotkov (kako- vostne knjige). Da bi to dosegli, uporabljajo dva postopka: barv- no in sivo nadomeščanje. Barvno, natančneje kromatič- no nadomeščanje UCR (angl. Under Colour Removal) je izve- dljivo povsod, kjer so sive barve. Ta razmeroma nevtralna obmo- čja nadomestimo samo s črno barvo. Sivo, natančneje akromatično nadomeščanje GCR (angl. Gray Component Replacement ali Re- moval) je izvedljivo samo v digi- talni reprodukciji. Pri tem po- Slika 7. Navzemanje tiskarske barve na nepremazanem (levo) in premazanem pa- pirju (desno). stopku se s črno nadomesti siva komponenta vseh barvnih učin- kov, ne le bolj ali manj nevtral- nih. 3. VLAŽILNA RAZTOPINA Vlažilna raztopina mora biti či- sta in temperirana. S tem je neo- porečna za emulgiranje, da lahko zadovoljivo navlaži tiskovno for- mo. Pri vrstah papirja, ki vsebu- jejo kot polnilo kalcijev karbo- nat, moramo upoštevati nasle- dnje smernice: G kislost: pH = 4,5-5,5; G trdota vode = 5-15 dH°; G temperatura vlažilne razto- pine v koritu = 10-15 °C. Pri vseh papirnih vrstah vlaži- mo s tem manj vlažilne raztopi- ne. Pri tem upoštevamo nasle- dnja priporočila: G valje pravilno nastavimo in jih redno čistimo, G vlaženje z začetnih desetih odstotkov med tiskom zmanj- šamo na tri, G skrbimo za optimalno vodno- barvno ravnovesje. 4. VROČE SUŠENJE 4.1 Temperatura sušenja Pri vseh papirjih za vroče suše- nje (heatset) velja osnovno pravi- lo: v sekundi mora biti izmerje- na temperatura na površini pa- pirnega traku po sušilnem kana- lu med 120 in 140 °C. Pri hitro- sti tiska 60.000 izvodov na uro potrebujemo zato desetmetrski sušilni kanal. Pri višjih temperaturah sušenja pride do povečanja hrapavosti in znižanja sijaja, pokanja v zgibih in mehurjenja (blistering). Pri- poročljivo je, da papirni trak po sušenju v kanalu ne preseže tem- perature 150 °C. Profil sušenja v kanalu določa vpliv na kakovost tiska in ga moramo za vsako vr- sto papirja prilagoditi (slika 8). 4.2 Ohlajanje tiskanega traku Ohlajanje papirnega traku vpli- va na kakovost in na lastnosti te- ka papirnega traku. Temperatu- ra papirnega traku je po preteku čez hladilne valje med 18 in 23 °C, pri čemer se je vezivo v papir- ju pravilno ohladilo in se je ohra- nil primeren sijaj. Najbolj po- membno je, da papir počasi in postopoma ohladimo, s tem pa zagotovimo optimalno sušenje tiskarske barve. Zatorej moramo že na prvem hladilnem valju od- vzeti razmeroma veliko toplote, da se barvni film na površini čim hitreje stabilizira in ne pride do odmazovanja pri zgibanju in izlaganju (slika 9). 4.3 Tiskarske barve Tiskarske barve na osnovi ra- stlinskih olj označujemo kot ekološke barve. Pogosto povzro- čajo težave pri čiščenju in so pro- 155 °C SC / / / profil M FS t. WC \ segrevanje odparevanje ohlajanje Slika 8. Temperaturni profili sušenja pri različnih vrstah papirja. Prečni prerez skozi sušilni kanal. hladilni < Slika 9. Ohlajanje traku na hladilnih valjih. Grafični prikaz kaže dober (zeleno) in slab profil (rdeče) ohlajanja. Pri konfiguraciji s šestimi valji na prvem ne smemo odvzeti več kot 30 odstotkov toplote. blematične tudi pri emulgiranju z vodo. Odlikujejo pa se z do- brim tiskovnim sijajem, kije pra- viloma višji kot pri tiskarskih barvah, ki bazirajo na mineralnih oljih. Zaradi težavnega ravnovesja med vodo in oljem lahko tiskar- ske barve, ki bazirajo na rastlin- skih oljih, povzročajo različne te- žave v zvezi z obarvanjem, navze- manjem barve na barvo, maza- njem, tiskovno neenakomerno- stjo (mottling) in stabilizacijo oziroma usidranjem (fizikalno sušenje). To še posebno velja pri tisku premazanih papirjev. Stabilizacija tiskarskih barv vpliva na naslednje tiskovne zna- čilnosti: G odmazovanje, G tiskovna neenakomernost, G tiskovni sijaj, G mehansko vidni učinki, G mazanje (packanje). Tiskarska barva se lahko na od- tisu hitro ali počasi stabilizira. Ta proces v pravilu pospešujejo tiste vrste papirja, ki vsebujejo kalci- jev karbonat kot premazni pi- gment in SB-lateks kot vezivno sredstvo. Prehitro usidranje ti- skarske barve lahko povzroča probleme pri čiščenju ofsetne gume, odlaganje pigmentov, zni- žanje sijaja, poslabšanje površin- ske trdnosti ipd. V takem prime- ru tiskarsko barvo zamenjamo s takšno, pri kateri vezivo počasne- je penetrira v papir. Kot alterna- tivo lahko tudi upočasnimo ti- skanje, ker se s tem zmanjša tudi potrebna količina vlažilne razto- pine. 4.4 Emulgiranje Za to, da se tiskarska barva pre- več emulgira v vlažilno raztopi- no, so možni naslednji vzroki: LASTNOSTI PAPIRJA G nabarvanje in navlaženje ti- skovne forme nista uravnoveše- ni, G tiskarska barva in vlažilna raztopina sta pri emulgiranju razdvojeni, G veliki delci tiskarske barve ostajajo v vlažilni raztopini. Glede lastnosti tiskarskih barv za vroče sušenje velja: G v tiskarsko barvo emulgira 25-65 odstotkov vlažilne razto- pine (slika 10), G v vlažilno raztopino ne sme emulgirati več kot pet odstotkov tiskarske barve. 5. ZAKLJUČEK IN SPLOŠNE SMERNICE 5.1 Nepremazani in časopisni papir G Poraba tiskarske barve je dvakrat večja kot pri premaza- nem papirju, G prirastek rastrskih tonskih vrednosti je približno pol večji kot pri premazanem papirju, G čezmerno vlaženje lahko po- vzroči težave pri navzemanju ti- skarskih barv, tiskovni kakovosti in teku papirnega traku, G pri zelo lepljivi tiskarski bar- vi (tack) in premočnem vlaženju nastopijo težave z odlaganjem pi- gmentov, G določene vrste papirja lahko pod vplivom vode in vročine me- hurijo. 5.2 Glajeni papir SC G vsak presežek vlažilne razto- pine zmanjša kakovost tiska in je lahko vzrok tudi za težave z odla- ganjem tiskarskih barv, G pri lepljivi tiskarski barvi (tack) in premočnem vlaženju nastopijo težave s potiskljivostjo, G določene vrste papirja lahko med tiskom pod vplivom vlage in vročine mehurijo. 5.3 Sijajno in mat premazani papir G Poraba tiskarske barve je pri sijajno premazanem papirju od 1,1 do 1,7 g/m2, G poraba tiskarske barve je pri polmat premazanih vrstah papir- ja za približno petino večja kot pri sijajno premazanem papirju, G poraba tiskarske barve je pri mat premazanih vrstah papirja za približno tretjino večja kot pri si- jajno premazanih vrstah, G povprečen prirastek srednjih rastrskih tonov je pri sijajno in mat premazanem papirju okoli 15 odstotkov, G povprečen prirastek rastrskih tonskih vrednosti je pri papirju LWC in WFC za četrtino ali tre- tjino večji kot pri sijajno ali mat premazanem papirju, G čezmerno vlaženje se takoj negativno odrazi na kakovosti ti- ska, G previsoka temperatura pri vročem sušenju škoduje kakovo- sti tiskovine, G še posebno LWC-in MWC- papir je bolj občutljiv na vplive vlaženja in relativne vlažnosti, kar se še zlasti negativno odraža pri sušenju. Leopold SCHEICHER Inštitut za celulozo in papir Ljubljana te? A v. ■ ■ B G Poraba tiskarske barve je pri- bližno pol večja kot pri premaza- nem papirju, G prirastek rastrskih tonskih vrednosti je približno tretjino ve- čji kot pri premazanem papirju, W Slika 10. Emulgiranje vlažilne raztopine v tiskarsko barvo: uravnoteženo emulgira- nje vlažilne raztopine s tiskarsko barvo A, neuravnoteženo emulgiranje vlažilne raz- topine s tiskarsko barvo B in premočno emulgiranje vlažilne raztopine s tiskarsko barvo C. GRAFIČAR REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 5/2008 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Peter Puhan Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.graficar.si Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica: fotografija Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 22,00 EUR. Posamezne številke po ceni 4,60 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. iste barve! People & Print Nova KBA Rapida 205 za super velike formate Več XXLplus možnosti Ob novem superjumbo ofsetnem stroju KBA se tiskarjem plakatov in oglednih kartonov zaiskrijo oči. A tudi v proizvodnji embalaže in knjig ponujata Rapida 205 (format 151 x 205 cm) in Rapida 185 (format 130 x 185 cm) nove možnosti. Z integrirano napravo za vzdolžno rezanje ICS se lahko velike pole razrežejo v knjigoveške in precizno izlagajo za dodelavo. Rapida 205 omogoča gosodaren tisk plakatov v nevsakdanjih formatih, kot je 40/1 superposter, za tisk klasičnih formatov 18/1 zadostuje že Rapida 185. Oba stroja sta avtomatizirana in uporabniško prijazna, prav tako kot moderni ofsetni stroji srednjih formatov. Na željo dobavijo ob lakirnem in perforirnem členu tudi številno dodatno opremo, ki še poveča uporabne možnosti svetovno uspešnih velikoformatnih ofsetnih strojev KBA. Želite več podrobnosti? Zadostuje telefonski klic. Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0 E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG