409
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Kanin ja 12. dec. J. V. — Kakor je mnogim znano, da nas (Ipavce) je letos suša zlo pritiskovala, ravno tako naj bode znano, da je naša bolna mamka — ljuba vinska tertica — se sopet ozdravila in nas z lepim grojzdjem jako razveselila. Zato upamo , da nas taka huda osoda, kakor je Italijo, ne bo zadela. Ker je vino veliko bolje od lanskega in vendar se po nižji ceni prodaja , ga na vse strani kar hitro iz dežele vozijo. Vsak pameten človek ve, da le iz zrelega grojzdja žlahna kaplja priteče; tedaj je naše komisije predstojnik gosp. Borgi očitne hvale vreden zato, da se ni dal od nekterih nečimcrnih vinorejcov omajati, ampak da je sklep dotičnih županij zastran časa bendime (tergatve) možko branil. Skoraj vsem je res težko djalo viditi, da je treba bilo nekterim svojoglavcem pred časom potergano grojzdje po žandarjih jemati; zarobljeni so go-dernjali rekoč: ,?to ni prav, da kmet ne sme svojega pridelka pobrati, kadar bi hotel", al pametnim se je še težje zdelo, da še zdaj v dobi večje omike se ne manjka bedakov, ki ne spoznajo, da le dobro zrelo grojzdje jim časti in dnarja donaša. Oj I da bi se pač ??Novice" pridniše brale, in da bi Vertovcova „Vinorejaa in 7,Kemijaa kmetijstvo dobro pokvasile — bi ne bilo tako! Toda tolažimo se s tem, da akoravno naše ljudstvo še dovolj razumno ni, je vendar saj na poti omike. Dobro znamenje je že to, da je že slehernega mladenča in mladenko sram, ako brati ne ume ; toraj mnogi, ki so zavolj kakoršnega koli uzroka v pervi mladosti šolo zamudili, zdaj po hvalevredni prizadetvi gosp. duhovnikov in učiteljev ob nedeljah skerbno v šole hite, da bi se saj nekaj naučili.    V soseskah pa, ki še ni-
410
majo sol, se, kar je mladine, eden od drugega brati uči. V našem kraji so o tem nar lepše hvale vredni gorjani na Otelci (kjer je pokojni gosp. Y7idrič blizo 40 let marljivo pastiroval, in zdaj vredni naslednik gosp. Makuc za blagor njemu izročenih močno skerbi). S tem pa kratko nikar ne ponižujem potrebe sol, temoč le v radost domoljubov omenim, da v našem kraji tudi, kjer še redne šole ni, si marsiktera glavica lepe bukve prebiraje um bistri. Saj tudi tukaj (v Kamnjah) je mnogo večje mladine brati umelo, preden je še šola vredjena bila, in ravno taki (raz-umnisi) so šole nar bolj želeli, in se o spolnjeni želji močno radovali. Menda tudi drugod tako je , da um nisi ljudje omike nar bolj želijo.
v
Iz Lutnierka na Staj. Tergatev se v naših goricah ni tako obnesla, kakor smo se nadjali; le tretji del več kot lani je vina, ki je po dobroti enako onemu od leta 1854. Pa že dolgo ni bilo toliko kupca za-nj kot letos; eden drugemu je podajal vrata; celo izOgerskega so prišli letos kupci, ki so sicer le bele vrane v naših goricah. Cena iz-perva je omahovala med 70 do 80 gold. , pa kmali se je podražila na 90 do 100 gold., marsikter stertin se je pa prodal tudi po  110 gold.                  Wochenbl. d. st. LWG.
Iz Tersta 16. dec. Po ukazu Cesarjevem od 28. nov. se ima, kar se je že davnej namerjalo, tisti del ladijo-staje, ki je med poslopjem deželnega poglavarstva in med poslopjem pomorske osrednje oblastnije, in se „Mandrachiou imenuje, nemudoma na deržavne stroške zasuti, da se pridobi nove suhe zemlje in veliko prostora za poslopja na nji, brez ozira na to, kaj se bo na tem mestu pozneje zidalo. Razun tega veleva Cesarjev ukaz, da tudi tiste dela, s kterimi se imajo bregovi morja od konca St. Karlovega pomolka noter do pomolka Porporelskega poravnati in ktere se vežejo z zgorej omenjenim zasipom , se imajo na deržavne stroške doveršiti.
Iz Gradea se o povzdigi umnega kmetovanja piše ,5Oest. Volksf." med drugim, „da se v šolah za poduk kmečke mladine v kmetijstvu premalo skerbi. O tem oziru je bilo za kmečke fante nekdaj bolje, ko jim ni bilo treba še v šolo hoditi in so se doma od očeta kmečkih del vadili. Sedaj sedi prebrisani fant 6 let v šoli in se uči lepega ??frakturpisanja" in prav zvitih „Gesellschaft-Rechnung" in Bog ve kaj še vsega; kako pa naj se drevo cepi ali terta sadi, pa le malokje sliši. Upati je, da tudi o tem bode kmali bolje, ker slišimo, da so se male, prav po domače pisane bukvice podale c. k. ministerstvu, ktere uče poglavitne nauke v kmetijstvu, s kterimi se bo dal tudi djansk nauk , mladini primeren, združiti. Potem še le bo napredovalo kmetijstvo,  ko se bo cepilo že v mlade glavice".