326
Poučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
240.
Tiskarstvo na Poljskem in Ruskem.
Na Poljsko je dospelo tiskarstvo tudi j&ko zgodaj, in to z Nemškega. Prva latinska kmiga ]e bila natisneua v Krakovem uže 1465. 1, a prva poljska, za katero se sedaj ve, pod naslovom ^Agenda košcielna" tudi v Krakovem 1505. 1. pri Halleru. Morda je bilo še prej ve6 ali manj knjižic tiskanih, ali do nas ni prišla nobena. Leta 1517. je bila natisnena v Krakovem prva hebrejska knjiga, a 1540. 1. nuva zaveza v hebrejskem jeziku. Prvo poljsko biblijo je natisnil 1561. 1. Nikolaj Scharffenberg. Najbolje sta se proslavila s tiskanjem knjig Andrej La-zarz in Janez Januszewski. Ta Januszewski je bil vrlo učen človek. Iz prvega je bil poslanik in državni tajnik, pozneje se je okanil javnega življenja in se posvetil znanosti in tiskarstvu, Razen Krakovega je bilo v šestnajstem stoletji tiskarjev tudi po drugih poljskih mestih, zlasti v Za* moišču, Lublinu, Poznanju (1577 1.), Varšavi (1580.) 1. i. t. d. V obče je bilo takrat več poljskih tiskaren, nego jih je dandanes.
V pravo Rusko je dospelo tiskarstvo šele v šestnajstem stoletju. No knjige, namenjene cerkvi na Ruskem, tiskali so uže pod konec petnajstega stoletja, in to najpreje v Krakovem, kjer je bil Svetopolk Fiol u-strojil tiskarno s cirilico in je 1491. 1. natisnil v cirilici dve knjigi cerkveni, namreč: „Oktoiha in „Časoslovu. To sta prvi knjigi tiskani v staroslovenskem jeziku; dandanes sta zelo redki, zato pa tudi dragoceni. No ti knjigi sta bili osodni za tiskarja. Krakovski škofje zatožil Fiola, da širi pravoslavje. Mož t»e je sicer opravičil, ali vender se je tako preplašil, da se je preselil s svojo tiskarno v Levoč na severnem Ogerskem, kjer je umrl  1525   1.
327
«
V  početku šestnajstega stoletja so se tiskale knjige staroslovenske tudi v Tergovištu na Rumunskem. V Pragi pa je od 1517. do 1519. 1. tiskal svoj prevod sv. pisma Fr. Skorina rodom s Polocka na Belem Ruskem. 1525. 1. se je preselil v Vilno, kjer je več knjig natisnil. Leta 1562. je bila ustrojena tiskarna v Nesvieži na Litvi, kjer so trije Rusi, kateri so bili prestopili na Lutrovo vero, natisnili v beloruskem jeziku Lutrov katekizem i. t. d.
V   Veliko Rusijo je prodrlo tiskarstvo šele pozneje. Vzrok so temu nekaj neprestane vojske s Tatari, Kateri so bili Rusijo podjarmili, nekaj pa oddaljenost njena od ostale Evrope in pomankanje občenja.- Car Ivan Vasi-Ijevič (1547. 1.) se je trudil jako skrbno, da se širi vsake \r8te znaje, zato je želel tudi tiskarstvu narediti pot v Rusijo. Zaradi tega je najel čez 120 ^umetel-nikov in obrtnikov na Nemškem, mej njimi tudi tiskarje. Ali kedar so ti ljudje krenili na pot v Rusijo, bili so od nemških vitezov in od hanseatskih mest, katerim takovo podjetje ni bilo po godu, ali pograbljeni, ali razpršeni, nekateri tudi pobiti. Tako so ondaj Nemci širili prosveto. Vsled tega se je mogla prva tiskarna v Moskvi ustrojiti šele 1553. 1. ob stroških carjevih in s pomočjo patrijarha Makarija. Stavca sta bila dva meniha. Knjiga rApostol" je prišla iz te tiskarne šele 1564. 1. Ker pa so prepisači 8 to tiskarno izgubili svoj zaslužek, nahujskali so ljudstvo, češ, da je tu zgol čarodejstvo in krivoverstvo, in razjarjeno ljudstvo je navalilo na tiskarno in jo razbilo. Tiskarji so pobegnili v Poljsko in so nadaljevali svoje delo. Jeden njih se je preselil 1580. 1. h knezu Ostroškemu v Ostrog in je natisnil glasovito ^ostroško biblijo", prvo popolno izdajo stare in nove zaveze v staroslovenskem jeziku.
Moskovska tiskarna je bila pozneje obnovljena, ali premeščena v carsko stolico »Aleksandrovsko slobodo". Po smrti čara Ivana IV. je bila tiskarna nazaj v Moskvo prepeljana,'ali za domačih nemirov je zgorela. Car Vasil Ivanovič Šujski jo je dal zopet obnoviti 1606. 1. Ta tiskarna je bila kmalu na dobrem glasu zaradi svojih lepih tiskovin. Ker so v njej tiskali večinoma samo cerkvena dela, bila je postavljena pod nadzor patrijarhov. Za Petra Silnega pa, ko je bila uprava cerkvena postavljena pod sinod, prišla je pod njegovo roKo tudi ta tiskarna in prozvana bila za sinodalno. Peter je popustil staroslovensko azbuko, katera se je odslej upotrebljala samo v cerkvenih knjigah, in ustrojil je rusko azbuko -ali graždansko cirilico. Tudi je bilo do njega tiskarstvo privilegij ali posebna pravica države in metropolita. No 1707. L je Peter odpravil to pravico in dovolil privatnim ljudem 'ustrojati tiskarne. In kmalu je bilo tiskaren po vseh večih mestih velikega njegovega carstva.
241.
Tiskarstvo na slovanskem jugu.  Tiskanje jugoslovanskih knjig na Italijanskem.
Pogledimo tudi na slovanski jug, kako je bilo tu 8 -tiskarstvom. Ni minilo dvajset   let,   odkar je bila v Mo-
gunci natisnena prva biblija, in uže ti je v Benetkah Andrej Paltašič, rodom Kotorec, tiskal knjige po novem načinu, kakor se je naučil od nemških tiskarjev, kateri so bili v Benetke dospeli. Paltašič je tiskal večinoma rimske klasike. Kolikor moremo razbrati iz ostaline njegovih knjig, delal je Paltašič v Benetkah od 1473. do 1487. 1. Leta 1478. je stopil v družbo z Dobrovni-čanom Boninijem; no videti je, da se je ta družba kmalu razdrla, ker uže 1482. 1. ga nahajamo v družbi z Okta-vianom Schotom.
Ako bi se komu čudno zdelo, da je ta Hrvat v Benetk prišel in tu se nastanil, treba imeti na umu, da se je to mesto v onem času moglo smatrati za pol slovansko. Kajti potem ko je bila propala samostalnost srbska in bosenska, postale so Benetke nekako središče srbsko-hrvatske znanosti in umetelnosti. Zlasti je bivalo v Benetkah mnogo Dobrovničanov, mej njimi tudi že omenjeni Bonini, ki se je udružil s Paltašidem, Ali kmalu se je preselil v Verono in ustrojil ondi svojo posebno tiskarno. V Veroni pa mu nekako ni bilo po godu, ker 1484. 1. ga že nahajamo v Bresciji, kjer je več knjig na svetlo dal, in tu je umrl okoli 1495. 1.
V istem času, to je od 1480. do 1490. 1. tiskal je v Padovi neki Slovenec, ki se je podpisaval „Matheu8 Cer-donis de Windischgretz.u Dve knjigi od njega sta do nas dospeli, obe latinski. Ne ve se, ali je še kaj več tiskal in doklej je živel.
S tega nam je jasno, da so prvi jugoslovanski tiskarji tiskali zgol latinske in nekatere italijanske knjige* Leta 1483» pa je prišla na svetlo staroslovenska glagolska knjiga, namenjena hrvatski službi božji. Najstarejša ta hrvatskemu narodu namenjena knjiga je glagolski „Misal po zakonu rimskega dvora." Jeden odtisek te zelo redko knjige ima knjižnica hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. Nima pa naslovnega lista, črke so izredno lepe. Kje je bila knjiga natisnena, ni naravnost povedano, sodijo pa, da v Benetkah. Kdo je bil ta veliki narodni dobrotnik, kateri je tj knjigo za tisek priredil, in po čigavi na-ročbi, ob čigavih stroških je bila tiskana, tega nam leto pisci niso zapisali. Vsakako je vrlo znamenito, da je prva hrvatskemu narodu namenjena knjiga bila misal v narodnem jeziku. To je najboljši dokaz, koliko so takratni Hrvatje cenili narodno službo božjo, ker so naj-preje poskrbeli za narodni misal. Dandan9s imajo Hrvatje samo še malo ostankov narodne službe božje.
Ta misal je bil več potov na novo natisnen. V Senji 1509. 1. po prizadevanji Senjskega naddijakona in vika-rija Silvestra Bedričiča; tiskal ga je neki Gregor. Te knjige nimamo celega odtiska. Potem je bil misal tiskan v Benetkah 1528. 1. po trudu patra Pavla Modruškega. Jeden odtisek te knjige ima vseučiliška knjižnica v Zagrebu. Pozneje so ta misal tiskali na Reki 1531. 1. po prizadevi škofa Simna Kožičiča; potem v Rimu 1631. 1., 1706. 1. in 1741. 1. Ti poznejšnji misali so spisani hrvatski. Knjižnica jugoslovanske akademije ima odtisek
328
takega   misala,   ali   zadnjih   listov mu   manka,   torej De vemo, kje je bil tiskan.
Deset let po prvi glagolski knjigi so začeli tiskati knjige s cirilico. Leta 1493. so natisnili v Benetkah v tiskarni Andreja de Thoresanis de Asula cirilski „Časo-slov". Prav tega leta je začel na Cetinji v Črni Gori Makarij tiskati s cirilico „Oktoih" ali „osmoglasnik". To so prve staroslovenske na jugu s cirilico natisnene knjige. Kedaj in kje je omenjeni Makarij se poprijel tiskarstva, tega ne vemo. Gospodar Črne Gore Jurij Crnojevič, ki je 1485. 1. Cetinjski samostan sezidal, zvedel je, da Makarij premišlja, kako bi osnoval tiskarno na Cetinji, in takoj mu je priskočil na pomoč. Razen osmoglasnika je natisnil Makarij tudi „psaltir" in še več knj'g, ali dandanes se zna samo za „Evangjelje", katero je bilo dotiskano okoli 1500. 1.
Dve leti na to, to je 1485. 1., dovršil je tiskar Da-mian, rodom]iz Milana, v Benetkah prvo hrvatsko knjigo, kaetro je naslovil „Evangelia et epistole cum prephatio-nibus et benedietionibus per anni circulum". Te knjige imamo danes, kolikor se ve, samo dva odtiska : eden je v knjižnici novorosijskega vseučilišča v Odesi, kamor je dospel po smrti profesorja Kucharskega, ki ga je kupil bržkone takrat, ko je potoval po slovanskem jugu; drugi odtisek ima knjižnica c. k. gimnazija v Zadru. Črke so gotske, kakeršne so se iz prvega povsodi upotrebljale. Jezik v knjigi je za čudo lep in čist, slog skladen pa tudi naraven. Ta štiristoletni spomenik hrvatske knjige je lahko vzporediti z vsakim pisanim spomenikom, katerega koli naroda evropskega razen Grkov in Rimcev. Da se o tem vsakdo uveri, priobčujemo en primer, vse od besede do besede, samo pravopis je premenjen.
„U ono vrime, buduči se velika množstva skupila iz gradov greduči ka Isusu, on jim reče po prilici: Izajde ki sije sijati sime svoje. I kada sijaše, niko pade kon puta i potlačeno jest, i ptice nebeške ga pozobaše. A niko pade svarhu Kamika i izniknuvši usahnu, jere nimaše otavine ni mokrine. A niko pade meju dračje i zajedno izniknavši dračje pritisnu žito i zaduši je. I drugo pade na dobru zemlju i izniknuvši učini plod stokrat veče. Ovo govoreči vapiaše : Ako ima uši od sli-šanja, poslušaj."
Sedaj pa kčsec nemškega jezika iz glasovite Her-bersteinove knjige, katera je na svetlo prišla v prvi polovici šestnajstega stoletja, in čudite se razločku.
„Wie gemaingelichen allle Volker von Geschlacht sich jres alltn heerkhumens beruhmen vnd erfreyen, Aiso hab auch ich mit gro»ser begier mich vnderfangen meiner voreltern Namen vnnd wie die nacheinander ge-porn sein, zuerkundigen vnd zubesehreiben, Gleichwol solehe begiert mir spat zukhumen ist, das ich mich in leben meines Vatters, auch Friderichen von Herberstain der Eltern mit erkhuudigen mtigen.
(Dalje prihodnjič.)