Xz Vellkovca. 33. dec. (Pervi shod učiteljev zavoljo društva za napredo vanj e.) V sredo preteč. I., 19. decembra, smo se tii zbrali skorej vsi učitelji naše dckanije in dva iz Doberlevasi, da bi vpeljali društvo, kterega lepi nainen bi bilo napredovanje, naj se učitelji naši zmiraj boljše izurjajo in se boljšajo naše sole. Učiteljeva naloga je velika! Kako hudo in težko je pri tem delu! Da se pa vse prav in vestno storiti more , potrebno je zmirej boljšega izurjenja v svojem stanu. Zatorej srao tudi tukaj iziekli željo, da naj se napravi ueiteljsko društvo, m res zg-odilo se je tako. — Okoli 10. ure dopoldne omenjenega dne se zberemo v izbi 4. razreda velikovške glavne šole in pretresamo marsiktere reči. Sklenilo se je tudi nazadnje, naj bo tak shod vsak mesec enkrat. Vselej naj dva učitelja, ktera se popred volita, vsak eno pedagogično jima iiapovedano nalo^o v očitni seji izveršnjeta. Drugi družniki naj pa iijuno izdelovanje na resčeto vzamejo in svojo kritiko delajo. Po tem je bila volitev društvenega voditelja in zapisovavca. Za voditelja je bil izvoljen g. Bogomir Nikl, podučitelj v 3. razredu, in za pisarja Janez Z i m a, podučitelj v 1. razredu na glavni Holi v Velikovcu. — Dalje se je pogovarjalo o tem, ktere pedagogične knjige in časopise naj si uaročimo. Naročili se bomo tadi na ^Učiteljskega Tovarša". Vsak družnik (kterih je 14), plača na mesec 50 kr. Prihodnji shod je 9. janaarja 1867. 0 tem drugikrat kaj. *) Učitclji! le krepko na noge, da pokažemu svetu, kaj je na.ša nakiffa in kako se ta da k sreči vsega človeštva izpeljevati! (nSlov".) Iz pod Grintovca. Kaj praviš, ,,Tovar8*, kako je to, da so vsi prelepi nkazi, ki zadevajo šolo in učitelja, tako inalo rodovitni, da učitelji sim in tje še ne vemo, ali imamo še kaj pravice do nvoje zaostale plače, ali ne. Tudi jaz imam pri srenji še nekaj goldinarjev shranjenih za boljše čase, to je, za take čase, kedar sc bodo učifeIjem enako c. k. vradnikom ua tanko plačevali njihovi dohodki. Jaz menim, da učiteljeve plače nikakoršna druga postava ne bode vredila in stanovitno vresničila, kakor tista, ki poreče. ^Ve srenje na tležcli se sim ter tje ne znate, ali tudi nočete po zaaluženji plačevati svnjih učiteljev, zato bote od sedaj za naprej plačevale pri o. k. davkih toliko več, kolikor dajete sicer učitelju. Učitelj pa bo vsaki mesec iz *) Prosimo, povejte tudi nTov." kaj o tem hvalevrednem napredovanji I Vr.dn. deržavne ali deželne denarnice dobival nvojo odineijeno plačo". Dokler takega ukaza ne bo na svetlem, bodo učitelji imeli vedno svoje dolžnike pa tudi dolg-ove pri evojih upnikih. —c. Iz Iijubljane. M. M. ,,Freiepadagogi8cheBlatter"inienuje se šolski list, ki je v novem letu na Dunaji začel izhajati. V svojem programu pripoveduje g. vrednik A. Chr. Jessen (^Jesen), da je nesreča v poslednji vojski I. 1. nasledek pomankljivega ljudskega izobraženja v Avstriji. Šolstvo se pa le more predrugačiti (reformirati) po učenikih, kteri dobro vedo, kaj in kako. Svet je tedaj začel skerbeti za dobra učiteljska izrejališča (^Schullehrer - Seminarien.) Dunajsko niesto je to kaj lepo začelo. Slarejši učilelji se vendar ne morejo po seminarjih učiti; njiin so pripomučki do daljnega izobraženja bukve, posebno pa pedagogični listi, ki razumevajo čas in njegove tirjatve, ki govore serčno in doslednje. Iu takšen šolski list hučejo biti ,,Svobodni pedagogični listi;" borili se bodo za resnico in nravnost, in se resno poganjali za uapiedek. Njih vtemelitelji so neodvisni možje, ki ne gledajo ne na levo, in ne na desno, in izrekovaje svoje misli, ne pričakujejo vnanje koiisti, pa se tudi nimajo bati škode. Tedaj pričakujejo naročnikov in sodelavcev od vseh i/.verntnili učenikov. ki bodo v njene predale shranjevali svoje skušnje, in bodo tako nlišali eden drugega govoriti in ceniti. Program obeta po svojih predalih umogoverstnega blaga: 1. Vvodne članke, ki pretresujejo pedagogiko svojega časa; šolske vrcdbe in prenaredbe. 3. Učene razprave izi antropologije v poduk učenikom, da mladost izrejajo, a ne dresirajo iti mehanično urijo. 3. Šolsko tvarino; pred vaem nove znajdbe v učenosti, ktere šolo zadevajo. 4. Dopisc iz domače šole iu od domačih učenikov, zlasti pa iz nemških krajev. 5. Pedagogičen razgled ali pubirke W. domačih in tujih šolskih listov. 6. Slovstvo, zlasti pedagogično, pa tudi spise za inladino i. dr. 7. Raznoverstnega blaga v preinišljevanje in razvedrenje. l/.hajajo ti listi od novega leta vsako saboto na celi poli in ve- Ijajo za cesarstvo na l/4 leta 1 gold. Rea, kaj lep in mnogoversten program! —Po navadi se pa reče: ,,Kdor veliko obeta, slabo spolnuje". Bomo vidili, kako se bode uresničil ta pregovor nad tera listom. Za danes preglejmo pervo številko tega lista. Vvodui članek ji je: Odgoja pri Jezuitih. (,,Die Padagogik der Jesuilen*.) Reči se inora, vrednik pozna svoj čas in ideje, ktere ga pretresajo; tudi rnoramo priterdiH, da dobro pozna Jezuite in njih ravnanje, kakor namreč poreden fautalin ali lažnik dobro pozna tistega, ki inu je zasluženo zau.šnico dal, ali ki ga je nesramne la/.i prepričal. — Poslušajmo pa raji g. vrednika, kaj nam pripovedaje v zelo obširnih in zapletenih stavkih 1 Uvoje važnih obravnav je bilo v du- najskem mestnem zboru; se celo vnanji svet jih je pazljivo poslušal, namreč zasrran izrejališea za ueitelje in upora zoper jezuilarske naselbine. Te različne reči se vendar v bistvi strinjate, ker Jezuiti, kamor pridejo, ljndstvo izrejajo, njih odgoja pa je zlasti v Avstriji kaj bridki sad obrodila; tedaj bojimo se jih, branimo se jih! Stoletja in stoletja so Jezuiti učilništvo v Avstriji po svnje vravnovali, in sedaj ko je kervava in silna potreba, da se učilništvo zboljša (reformira), in da se ta jezuitarski duh odžene proti nevarnosti novih jezuitarekih naselbin. Ker je temu tako, ne more tedaj vse eno biti, ako se to jezuitarsko načelo podpira in vterjuje z novim kardelom pravih jezuitov, sicer pridejo k nam kakor begunci, pa so vcndar dobri za rabo; od te strani proti namreč upiranje in sovraštvo do vsakega zboljševaiija šol, ktero bi se ne vjemalo s sedanjim šolatvom. Možje pa, ki se toliko trudijo za zboljševanje šol —¦ (ti 80 namreč dunajski liberalci v mestnein odboru, ki hočejo osnovati brezverni [konfesslonslosesj pedagogium in šole tergati cerkvi iz roke; ki tedaj sami nejeverci hočejo tudi nejevero v šolo vpelja(i) in se na postavni poti za to borijo; kaj mar taki možje se ne bodo brigali za te neznane prišelce in bi jih imeli kar za tujce, ki so k nam pribežali! ker je znano , da je/.uilarska vojska — in v tem se slavno razločuje od drugih vojakov — ni nikdar pri niiru, in kjer se vstanovi, in kamor jih veter zanese, dela neprestaiio in nevtrudljivo za narnen, kteri je v tem redu (jezuiti namreč delajo za svojo lastno in za izveličanje svojega bližnjega) — pred veem pa se trudi za izrejo rnladine, spodriva in spodkopuje svoje nasprotnike, — kteri se ž njimi v mi.sli in načelu pri odgoji ne vjeinajo more drugače biti). Prav je tedaj storil mestni odbor (dunajski), da se je ustavil zoper naselbine pedagogov — ker vsi jezuiti so pedagogi (to so menda tndi vsi pravi svečeniki , ki gorijo za čast božjo in zveličanje neumerjočih dus), ker dolžila ga je deržava, da prestopa svoje okrožje, ko je hotcl vpeljati šole za daljno izobraževanje ueenikov, (menda pa ne le v vednosti, temuč tudi v vnemarnosti do vsake vere). Kamor pridejo Jezuiti, nevtrudljivo delajo, m njih vpliv se tako hitro ne zgubi, tedaj je. odbor po pravici se upiral zoper njih naaelbino; ko bi bil to storil le iz demunštracije, upravičeno bi bilo. Vendar 6e so Je/.uiti odpravljeni in se jih ubranimu, zmaga še ui gotova; če liočemo šolstvo zboljšati, treba se je znebiti tistega jezuitarskega duha , ki je v Avntriji