Xz Vellkovca. 33. dec. (Pervi shod učiteljev zavoljo društva za napredo vanj e.) V sredo preteč. I., 19. decembra, smo se tii zbrali skorej vsi učitelji naše dckanije in dva iz Doberlevasi, da bi vpeljali društvo, kterega lepi nainen bi bilo napredovanje, naj se učitelji naši zmiraj boljše izurjajo in se boljšajo naše sole. Učiteljeva naloga je velika! Kako hudo in težko je pri tem delu! Da se pa vse prav in vestno storiti more , potrebno je zmirej boljšega izurjenja v svojem stanu. Zatorej srao tudi tukaj iziekli željo, da naj se napravi ueiteljsko društvo, m res zg-odilo se je tako. — Okoli 10. ure dopoldne omenjenega dne se zberemo v izbi 4. razreda velikovške glavne šole in pretresamo marsiktere reči. Sklenilo se je tudi nazadnje, naj bo tak shod vsak mesec enkrat. Vselej naj dva učitelja, ktera se popred volita, vsak eno pedagogično jima iiapovedano nalo^o v očitni seji izveršnjeta. Drugi družniki naj pa iijuno izdelovanje na resčeto vzamejo in svojo kritiko delajo. Po tem je bila volitev društvenega voditelja in zapisovavca. Za voditelja je bil izvoljen g. Bogomir Nikl, podučitelj v 3. razredu, in za pisarja Janez Z i m a, podučitelj v 1. razredu na glavni Holi v Velikovcu. — Dalje se je pogovarjalo o tem, ktere pedagogične knjige in časopise naj si uaročimo. Naročili se bomo tadi na ^Učiteljskega Tovarša". Vsak družnik (kterih je 14), plača na mesec 50 kr. Prihodnji shod je 9. janaarja 1867. 0 tem drugikrat kaj. *) Učitclji! le krepko na noge, da pokažemu svetu, kaj je na.ša nakiffa in kako se ta da k sreči vsega človeštva izpeljevati! (nSlov".) Iz pod Grintovca. Kaj praviš, ,,Tovar8*, kako je to, da so vsi prelepi nkazi, ki zadevajo šolo in učitelja, tako inalo rodovitni, da učitelji sim in tje še ne vemo, ali imamo še kaj pravice do nvoje zaostale plače, ali ne. Tudi jaz imam pri srenji še nekaj goldinarjev shranjenih za boljše čase, to je, za take čase, kedar sc bodo učifeIjem enako c. k. vradnikom ua tanko plačevali njihovi dohodki. Jaz menim, da učiteljeve plače nikakoršna druga postava ne bode vredila in stanovitno vresničila, kakor tista, ki poreče. ^Ve srenje na tležcli se sim ter tje ne znate, ali tudi nočete po zaaluženji plačevati svnjih učiteljev, zato bote od sedaj za naprej plačevale pri o. k. davkih toliko več, kolikor dajete sicer učitelju. Učitelj pa bo vsaki mesec iz *) Prosimo, povejte tudi nTov." kaj o tem hvalevrednem napredovanji I Vr.dn. deržavne ali deželne denarnice dobival nvojo odineijeno plačo". Dokler takega ukaza ne bo na svetlem, bodo učitelji imeli vedno svoje dolžnike pa tudi dolg-ove pri evojih upnikih. —c. Iz Iijubljane. M. M. ,,Freiepadagogi8cheBlatter"inienuje se šolski list, ki je v novem letu na Dunaji začel izhajati. V svojem programu pripoveduje g. vrednik A. Chr. Jessen (^Jesen), da je nesreča v poslednji vojski I. 1. nasledek pomankljivega ljudskega izobraženja v Avstriji. Šolstvo se pa le more predrugačiti (reformirati) po učenikih, kteri dobro vedo, kaj in kako. Svet je tedaj začel skerbeti za dobra učiteljska izrejališča (^Schullehrer - Seminarien.) Dunajsko niesto je to kaj lepo začelo. Slarejši učilelji se vendar ne morejo po seminarjih učiti; njiin so pripomučki do daljnega izobraženja bukve, posebno pa pedagogični listi, ki razumevajo čas in njegove tirjatve, ki govore serčno in doslednje. Iu takšen šolski list hučejo biti ,,Svobodni pedagogični listi;" borili se bodo za resnico in nravnost, in se resno poganjali za uapiedek. Njih vtemelitelji so neodvisni možje, ki ne gledajo ne na levo, in ne na desno, in izrekovaje svoje misli, ne pričakujejo vnanje koiisti, pa se tudi nimajo bati škode. Tedaj pričakujejo naročnikov in sodelavcev od vseh i/.verntnili učenikov. ki bodo v njene predale shranjevali svoje skušnje, in bodo tako nlišali eden drugega govoriti in ceniti. Program obeta po svojih predalih umogoverstnega blaga: 1. Vvodne članke, ki pretresujejo pedagogiko svojega časa; šolske vrcdbe in prenaredbe. 3. Učene razprave izi antropologije v poduk učenikom, da mladost izrejajo, a ne dresirajo iti mehanično urijo. 3. Šolsko tvarino; pred vaem nove znajdbe v učenosti, ktere šolo zadevajo. 4. Dopisc iz domače šole iu od domačih učenikov, zlasti pa iz nemških krajev. 5. Pedagogičen razgled ali pubirke W. domačih in tujih šolskih listov. 6. Slovstvo, zlasti pedagogično, pa tudi spise za inladino i. dr. 7. Raznoverstnega blaga v preinišljevanje in razvedrenje. l/.hajajo ti listi od novega leta vsako saboto na celi poli in ve- Ijajo za cesarstvo na l/4 leta 1 gold. Rea, kaj lep in mnogoversten program! —Po navadi se pa reče: ,,Kdor veliko obeta, slabo spolnuje". Bomo vidili, kako se bode uresničil ta pregovor nad tera listom. Za danes preglejmo pervo številko tega lista. Vvodui članek ji je: Odgoja pri Jezuitih. (,,Die Padagogik der Jesuilen*.) Reči se inora, vrednik pozna svoj čas in ideje, ktere ga pretresajo; tudi rnoramo priterdiH, da dobro pozna Jezuite in njih ravnanje, kakor namreč poreden fautalin ali lažnik dobro pozna tistega, ki inu je zasluženo zau.šnico dal, ali ki ga je nesramne la/.i prepričal. — Poslušajmo pa raji g. vrednika, kaj nam pripovedaje v zelo obširnih in zapletenih stavkih 1 Uvoje važnih obravnav je bilo v du- najskem mestnem zboru; se celo vnanji svet jih je pazljivo poslušal, namreč zasrran izrejališea za ueitelje in upora zoper jezuilarske naselbine. Te različne reči se vendar v bistvi strinjate, ker Jezuiti, kamor pridejo, ljndstvo izrejajo, njih odgoja pa je zlasti v Avstriji kaj bridki sad obrodila; tedaj bojimo se jih, branimo se jih! Stoletja in stoletja so Jezuiti učilništvo v Avstriji po svnje vravnovali, in sedaj ko je kervava in silna potreba, da se učilništvo zboljša (reformira), in da se ta jezuitarski duh odžene proti nevarnosti novih jezuitarekih naselbin. Ker je temu tako, ne more tedaj vse eno biti, ako se to jezuitarsko načelo podpira in vterjuje z novim kardelom pravih jezuitov, sicer pridejo k nam kakor begunci, pa so vcndar dobri za rabo; od te strani proti namreč upiranje in sovraštvo do vsakega zboljševaiija šol, ktero bi se ne vjemalo s sedanjim šolatvom. Možje pa, ki se toliko trudijo za zboljševanje šol —¦ (ti 80 namreč dunajski liberalci v mestnein odboru, ki hočejo osnovati brezverni [konfesslonslosesj pedagogium in šole tergati cerkvi iz roke; ki tedaj sami nejeverci hočejo tudi nejevero v šolo vpelja(i) in se na postavni poti za to borijo; kaj mar taki možje se ne bodo brigali za te neznane prišelce in bi jih imeli kar za tujce, ki so k nam pribežali! ker je znano , da je/.uilarska vojska — in v tem se slavno razločuje od drugih vojakov — ni nikdar pri niiru, in kjer se vstanovi, in kamor jih veter zanese, dela neprestaiio in nevtrudljivo za narnen, kteri je v tem redu (jezuiti namreč delajo za svojo lastno in za izveličanje svojega bližnjega) — pred veem pa se trudi za izrejo rnladine, spodriva in spodkopuje svoje nasprotnike, — kteri se ž njimi v mi.sli in načelu pri odgoji ne vjeinajo more drugače biti). Prav je tedaj storil mestni odbor (dunajski), da se je ustavil zoper naselbine pedagogov — ker vsi jezuiti so pedagogi (to so menda tndi vsi pravi svečeniki , ki gorijo za čast božjo in zveličanje neumerjočih dus), ker dolžila ga je deržava, da prestopa svoje okrožje, ko je hotcl vpeljati šole za daljno izobraževanje ueenikov, (menda pa ne le v vednosti, temuč tudi v vnemarnosti do vsake vere). Kamor pridejo Jezuiti, nevtrudljivo delajo, m njih vpliv se tako hitro ne zgubi, tedaj je. odbor po pravici se upiral zoper njih naaelbino; ko bi bil to storil le iz demunštracije, upravičeno bi bilo. Vendar 6e so Je/.uiti odpravljeni in se jih ubranimu, zmaga še ui gotova; če liočemo šolstvo zboljšati, treba se je znebiti tistega jezuitarskega duha , ki je v Avntriji <ako globoko vkoreninjen, in je tako v navadi, da so sc ga mnogi čisto iiavzeli, dasiravno bi se sramovali, ko bi jih kdo piijatlc jezuitov imenoval. Tako pišejo ^Freie Blatter" v vvodnem članku, in taki duh veje iz tega ,,Jeaena". — Sola v Avslriji je že preveč veina, to je tisti jezuilizem, ki vlada po šolah; odpravili kc mora, sicer ni mogoče hoI zboljšati. »Strašno so liberalci boječi, ker njih (isoče se boji kakih 3 •— 4 jezuitov! Bilo je v začetku letošnje vojske, ko so vsi liberalni listi, kakor na visjo komando začeli pisati zopei° katoliško cerkev; v jeseni pa se pu vseh liberalnih listih razlega krik in vik zoper jezuite; sedaj naj pa kdo pravi, če niso otroci teme modrejši, nego otroci Inci v svojem ravnanji. Društvo (frajmavrarsko') zapoveduje, njih pisači pa po nebrojnih časopisih vsi na eukrat glas povzdigujejo; koliko pa je na prinier Ijudi, ki bi dobre liste, ki v katoliškem duhu pišejo, hotli podpirati! *) Liberalna stranka skuša pa pred vsem učitelje na svojo stran pridobiti, obeta jim hribe in doline ; učeniki pa večidel brez premislika potegnejo za stranko, ktera jim obeta višjo plačo, dasiravno jih dostikrat le za nos vodi; tako si je tudi, kakor vidimo, izvolila ,,Freie padagogische Blatter" za svoj list in učenike si pridobila, da trosi z njih pomočjo svoje nauke dalječ na okoli in globoko med ljudstvo; vni taki pisatelji so vedoma ali nevedoma pomagači prekucijske stranke, in taki listi se potem izboru (elite) učiteljev ponujajo, ter se ponašajo, da so odviani, in se nikomur nočejo prikupovati. Ł!) Naj za dane« povemo še to, da bojo nti svobodni listi" hodili k Diesterwegu v solo, ker že v pervem listu so prinesli dva lista od tega sicer izverstnega pedagoga, pa nevernega racionalista. — Milodarna vstanova s 36 gold. 40 kr. letnih obresti, ki jo je izsluženi normalkini vodja, c. k. šolski svetovavec in častni korar, preč. g. Jan. IVep. Schlaker vstanovil za učiteljske vdove, jeodi.avg. 1866. I. do tega časa 1867. 1. razpisana, da se bo drugi vdovi podelila. Ako je kje kaka vdova, ki ne vživa nikake druge vstanove in hoče za to prositi, naj s pričali dokaže, da je revna, da lepo živi, in da je nje mož naj manj deset let pošteno služil za učitelja malih šol na Kranjskem. Prošnje naj se oddajajo pri preč. knezoškofijskem konzistoriji v Ljubljani do konca prihodnjega inesca. — Vsled okrožnice preč. Ijublj. konzistorija 13. okt. 1.1863 s št. 1716/269 se tudi letos razpisuje šest Metelkotovih daril po 50 gl. učiteljera za to leto. Preč. okrajui šolski ogledniki naj tedaj naznanjajo učitelje, ki skerbno obdeljnjejo slovcnski jezik in pospešujejo tudi sadjerej o. — Zlati križec za zasluge od Njih veličanstva sta prejela preč. Janez Skofic, fajmošter v Suhoru iu čast. g. D. Demšar, učttelj v Senožečah — pervi za svoje zasluge za občinski prid in za zasluge za cerkev in šolo, drugi tudi za zasluge za občinski prid , ker je .bil poslednji čas srenjski župan in že 36 let — pridni seno/.eški učilelj. Slava! — Dobili srao že davno naznanjenc ,,Pesmi za mladoHt, naj več za deške in dekliške šole. Eno- dva- in triglasno poslavil Anton Nedved, c. k. učenik godbe. Veljajo v mehkih platnicah 30 kr. Na Dunaji. V ces. kralj. založbi šolHkih bukev. 1866. Ti napevi so sicer pi-idjani k uasim ^Beiilom", prodajajo pa nc tedaj tudi v posainnein vezku, in imajo prav lično natisnjeni te le pesrai z napevi: 1. pred šolo: ,,Pustite k meni otiočice!" 3. po šoli: nZa vse, kar smo we naučili", 3. veseli učenec: ,,Veselo venelo kar v šolo hitirn", 4. jutranja molitev: nVesel in zdrav eem zbudil *) To skuša tndi nTovarš" , kteri ima iz mcd duhovnih pisateljev le samo enega stanovitnega. Vredn. se", 5. večerna molitev: ^Minul je zopet mi en dana, 6. lahko noč: wSvetlu solnce se je skrilo", 7. hoja za Jezusom: ^Otrok po poti gre", 8. češčena si Marija: ^Ko v jasnem pasu primiglja", 9. kje sein doma: „ V nebesih sem doma", 10. mlado jagnje: ,,MIado jagnje lepo belo", 11. angel varh: ,,Po svetu angel hodi", 13. zlati čas: „0} zlati čas, oj zlati čas!" 14. tri lepecvetice: ,,Prelepo cvetejo cvetice spomlad*, 14. kaj cvetice pravijo: wNa trati zeleni cvetice cveto" , 15. studenček: ,,Iz jiod skale, 'z poke, niale", 16. solnce vse oživlja: ,,0j solnčice Ijubo, kak siješ lepo !" 17. zjutraj: ,,Solnce milo prisvetilo", 18. večerne misli: ,,Lepo miglja večerni žar", 19. zvonikarjeva: ,,Ko se zaznava", 30, večerna pesem: ,,GIejte že solnce zahaja", 31. Marija pomočnica : VO Deviea, pomočnica!" 33. zvezde: ,,Tukaj gori se neznani" , 33. večcrno eolnce: ,,Kak lepo se solnce ozira", 34. pomlad : ,,P6mlad mila odklenila", 35. na sv. telesa dan: ,,Trosimo cvetice", 26. huda ura: ,,Solnce vroče se je skrilo", 37. zima: VV dolinah po hribih", 38. naše življenjeje popotvanje: ,,Popotvanje bratje", 29. vcčerna rosa: ,,Povsod je tiho", 30. kaj imam: ,,Očesi dve imam", 31. pastirska pesem: wNa (rati zeleni", 33. ribica: ,,Tam siva gora mi stoji", 33. Bog za vse skerbf: ,,Na zemlji miške najli ni", 34. predica: nLe predi, dekle!" 35. popotnikova pesem: ,,Popotnik pridem čez goro", 36. na goro! 37. cesarska pesem. V predgovoru pravi g. skladatelj: ^Spoznavsi, kako potrebne so sol.ske pesmi za uašo mladost, sem se veselo lotil tega dela , in sem zložil izvirne napeve k pesmani, ki so v dveh šolskih ,,Berilih". Upara, da bode ta mala zbirka lahkih in prostih pesmic dobro došla učiteljem in mladini pevcera. JVe razlagam tukaj, kako potrebno je .šol«ko petje; namo to opornnim, da se s šolskim petjem naj bolj budi veselje do petja in do godbe, da se ž njim obrazuje duh in serce, in da ee ž rjim zelo povzdiguje cerkveno in Ijudsko petje". Učitelji, vidite! zopet iinamo lepo pomoč za naše šole. — Casopis ,,Primorec" v Terstu je prišel v večji obliki na svetlo. Voščimo mu obilo bravcev! — G. A. Marušičev časnik ,,Doraovina" je tudi že na svetlem. Prav lepih rečf nam obeta! — Slovenski rodoljubi na Štajerskein bodo v Mariboru izdajali uov list z imenom ,,Slovenski gospodar". Izhajal bo dvakrat na mesec ua celi poli, in bo veljal za celo leto 3 gold. Naročnina naj se pošilja g. dr. Mat. Prelogu, odgovornemu vredniku (ega lisfa. Sloveneki listi rastejo tedaj kakor gobe iz tal. Bog daj vsem dovolj sprctnih pisateljev pa dovolj naročnikov! — V Ljubljanski višji gimnaziji je izpraznjcna ia razpisana profesoreka slunba za klasično filologijo in Hlovenščino z 943—1050 gold. dohodki in s pravico 10 letnih doklad. Upamo, da na to mesto pride kak spreten domačin, kteiih hc nam ne manjka. — Kranjski deželni odbor je za naj bolj.šo priročno knjigo za slovenske župane razpisal 300 gold. darila. Rokopisi naj se pošiljajo do konca mesca aprila 1.1. Taka knjiga bo koristila tudi pri šolskem pod- uku. Sedaj še tudi nimamo ilobre šolske knjige, ki bi učence nčila umnega gospodarstva; kaj pa, ko bi slavni deželni odbor po /.gledu marskega tudi (o knjigo vzel pod Bvoje krilo! — Ravno kar je v g. Egerjevi (iskarnici v Ljubljani prišla na svetlo zanimiva knjiga: ,,Slovenci, kaj čemo?" Spisal dr. Jože Vošnjak v Slovenski Bistrici. Cena 35 kr. Drugo več o njenih dobrih sostavkih. — Nova postava o vojaščini zapoveduje 13 letno vojaško službo, in sicer 6 let o vojskinem času pod zastavo, 6 let pa v reservi. Tudi učilelji niso oprončeiii. toda ti bodo samo 3 leta služili, in bodo potem 9 let v reservi; pa tudi v teh treh letih lahko dobe odpust. Ako pa pristopijo prostovoljno, služijo saino eno leto, in so potem 11 let v reservi.