PREDSEDN5K MESTNE KONFERENCE SZDL JANEZ ZEMUARIČ O IZPOPOLNJEVANJU ORGANIZACIJE IN METOD DELA SZDL MESTO IN VLOGA OBČINSKE IN KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL Več bralcev našega lista se je obrnilo na uredništvo z vprašanjem, kako se bodo (v zvezi s sklepi zadnjih kongresov in plenumov ZK in SZDL) uveljavili prelomni premiki in bistvene spremembe tudi v vsebini in oblikah dela občinskih in krajevnih organizacij SZDL. To vprašanje stopa prav danes še bolj v ospredje, saj smo pred delovnimi in volivnimi konferencami krajevnih organiza-cij SZDL, kakor tudi naše občin&ke organizacije SZDL, ki bo hkrati sprejela tudi svoja pravila. Zaprosili smo predsednika rc-publiške komisije za izdclavo osnutka statuta SZDL Slovcnije in prcdseanika mestne konfc-rence SZDL, tovariša Janeza Zemljariča, za intervju: 9 Kciko je s prizadevanji, da se vloga, nače!a, oblika, metode in vsebina delovanja SZDL prilagode sodobnim po-trebam članstva, kakor tudi nadaljnjemu poglabijanju so-cioiistične demokracije in kva-litetnega razvoja samouprav-Ijanja? Obsežno družbeno politično aktivnost SZDL spremljajo rc skoraj dve leti tudi zelo teme-Ijite razprave o njeni vlogi, načelih, na katerih naj teme-Iji, o oblikah, vsebini in meto-dah njenega delovanja v do-bi nadaljnjega poglabljanja samoupravljanja občanov. Z ncvim zveznim in repub-liškim statLtom SZDL, kakor tudi s široko razvitimi razpra-vami o občinskih praviMh SZDL, vsckakor odpiramo do-ločone možnosti za novo, bolj-šo kvaliteto oblik, metod ^n vsebine dela SZDL. ® Kako naj se torej v pri-hodnje razvija Socialistična zveza? Želimo, da se organizacija SZDL povsod razvija tako, da bo mogla prisluhniti željam m pobebam čim širšega kroga občanov, da bo povsod spo-sobna organizirati realno raz-pravljanje in odločanje o ak-tualnih sodobnih problemih, da bodo delovni Ijudje znali soočiti svoje individualne po-trebe in interese z družbenimi interesi in s stvarnimi mož-nostmi za njihovo uresniči-tev, da se bodo občani lahko v njej demokratično dogovar-jali in usklajevali različna mnenja, presojali samouprav-ne izkušnje, si pridobivali nove politične moči in širša druž-beno politična spoznanja ter se tako odiočali za napredne družbene akciie. 0 Kakšne pravice in mož-nosti želi SZDL konkretno nu-diti svojim članom? V novem zveznem in repub-liškem statutu in v občinskih pravilih se želimo izogniti vse-mu, kar bi občana podrejalo organizaciji SZDL in kar bi ustvarjalo kakršne koli mož- nosti, da postane organiza-cija sama sebi namen. V SZDL imajo in morajo ime-ti delovni Ijudje pravico izpo-vedovati svoje težnje, misli, po-bude in predloge o vseh vpra-šanjih družbenega življenja, izražati svoje sodbe in kritike glede delovanja državnih in samoupravnih organov in vseh nosilcev javnih pooblastil, so-delovati pri njihovem izbira-nju ter zahtevati in dobivati odgovore na vsa svoja vpra-šanja. Vsebina dela, oblike in na-čini delovanja SZDL morajo biti povsod taki, da bodo čim bolj razvijali in krepili demo-kratično zvezo občanov, ki s pomočjo SZDL in v njej ures-ničujejo svoje in družbene ci-Ije, skratka SZDL naj povsod občanom da maksimalne mož-nosti za izražanja in uresni-čevanje njihovih interesov. SZDL naj povsod omogoči občanom, da za svojo poli- tično aktivnost neovirano iz-birajo take oblike, ki bodo najbolj odražale dane razme-re in potrebe ter zagotavljale njihovo učinkovito politično delo in odločanje. 0 Kakšni so dosedanji kon-kretni uspehi teh prizadevanj? Tiste občinske organizacije SZDL (in tudi nekatere kra-jevne), ki so že doslej razvija-le razne nove in mnogo bolj učinkovite sodobne oblike de-la in aktivizacije članstva, kot so npr. javne tribune, druibe-ni centri, problemske konfe-rence. stalna posvetovonjrj in podobno, so razgibale tudi najširše množice prebivalstva in jih zainteresirale za reše-vanje raznih aktualnih pro-blemov naše družbene stvar-nosti. 0 Katere so najbolj značil-ne slabosti nekaterih krajev-nih organizacij SZDL? Nekateri odbori krajevnih organizacij SZDL so se vse preveč oklepali le zastarelih in preživelih oblik dela. Obrav-navali so izolirano samo ozke krajevne probleme, brez nji-hovega vključevanja v proble-matiko vse komune in mesta. Aktivna je bila le ozka sku-pina krajevnih družbeno po-litičnih delavcev brez poveza-ve s prebivalci. Delo je osta-jalo vse preveč monotono, ša-blonsko, neaktualno, neživ-Ijenjsko in zato neprivlačno za večji krog občanov. Razumljivo je, da taki kra-jsvui odbc: SZDL niso kos sodobnim problemom, o ka-terih si samoupravljalci v mar-sičem niso na jasnem ter si zato žele res konkretnih odgo-vorov in pomoči. Prav zara-di tega pa je takšno nesodob-no delo in prizadevanje neka-terih krajevnih organizacij Nadaljevanje na zadnji strani (Nadaljevanje s 1. strani) SZDL ostalo brez množičnega odziva in sodelovanja. Seveda je krivda za take za-stoje v nekaterih krajevnih or-ganizacijah SZDL tudi v pre-majhni družbeno politični po-moči. Zaradi tega naši krajev-ni politični delavci kljub svoji marljivosti in požrtvovalnosti niso mogli vedno in povsod žeti tistih uspehov, ki bi jih lahko, če bi se bolj elastično prilagajali novim potrebam članstva. Q Kje bo v prihodnje teži-šče družbeno političnega dela SZDL? Krajevne organizacije SZDL bodo tudi v prihodnje ostale oblika vsakodnevne družbeno politične aktivnosti občanov tam, kjer prebivajo. Seveda bo pri tem potrebno mnogo bolj iskati in razvijati nove oblike in metode dela, kot so npr. krajevni družbeni centri in po-dobno. Zapletenost družbenih pro-blemov in interesov zahteva od vseh nas znatne napore, če hočemo dvigniti naše sa-moupravljanje na višjo raven ter ga popestriti in obogatiti z raznimi bolj kvalitetnimi vse-binami in bolj učinkovitimi oblikami razpravljanja in od-ločanja. Zaradi tega se mi zdi, da krajevne organizacije SZDL ne bodo vedno in pov-sod mogle same uspešno od-govarjati na vsa vprašanja. 0 Kakšne nove oblike naj bi zlasti razvijala SZDL? Člani SZDL se sestajajo po področjih družbenega dela na katerih delajo. Na razne javne tribune in razprave npr. o kmetijstvu, kulturi, šolstvu, zdravstvu, socialnem zavaro-vanju, urbanizmu in komunal-ni dejavnosti itd. prihajajo sa-mo tisti občani, ki poznajo ta posamezna področja, živo ob-čutijo njihovo problematiko in žele aktivno prispevati k bolj stvarnemu in učinkovitemu re-ševanju teh vprašanj. Že dosedanja praksa je po-kazala, da so take razprave mnogo bolj učinkovite in plod-ne, saj so tudi bolj kvalifici-rane, zlasti kadar gre za pov-sem konkretne probleme druž-benih razmerij na posameznih področjih dela. 0 Pri novih oblikah dela SZDL gre torej predvsem za neposredno družbeno korist samoupravljavcev in za kva-litetnejše in bolj pestro delo članov SZDL. Aii se strinjate s tem? Vsekakor, saj pri tem ne smemc pozabiti, da se v takih in podobnih specializiranih oblikah delovanja najpopol-neje odraža res neposredna družbena korist samouprav-Ijalcev in tudi tistih, ki se za-nimajo za obravnavana vpra-šanja. Zaradi tega je tudi ra-ven njihovega dela tako po strokovni vsebini, kakor tudi po družbeno političnem po-glabljanju znatno višja. S tem je tudi moralno politična moč njihovih dogovorov znatno večja. Prav zaradi tega je nujno, da vsi nenehno iščemo in raz-vijamo take oblike dela kot so npr. stalne in občasne sekci-je, javne tribune, problemske konference in podobno za ob-ravnavanje raznih družbeno ekonomskih odnosov in siste- ma, kulturnih, izobraževalnih, vzgojnih, zdravstvenih, social-nih in drugih problemov. Takih oblik sodobnega dela z občani pa ne bodo mogle res uspešno razvijati prav vse krajevne organizacije SZDL vedno in povsod. 0 Kakšna je torej sodobna vloga občinske organizacije SZDL? Odgovor na to vprašanje je že podan v prejšnjih odgovo-rih. Občinska organizacija SZDL je osnova delovanja in orga-niziranja občanov. Zakaj? Politični temelj vsega naše-ga družbeno političnega siste-ma je samoupravljanje obča-nov v občini. Tu si občani za-gotavljajo materialne in dru-ge možnosti za delo, za ures-ničitev svojih pravic in svobo-ščin in za zadovoljevanje svo-jih potreb. Tu se predvsem vsklajajo individualne koristi z družbenimi. Ne smemo prezreti tudi po-membnega dejstva, da občani danes niso vezani samo na svoje krajevne razmere, tem-več čedalje bolj na življenje v svoji občini (in vsem mestu). Prav zaradi tega moramo omogočiti občanom, da bodo razvijali tiste oblike svoje sa-moupravne aktivnosti, ki so najbolj privlačne in uspešne. Te nove oblike in metode družbeno političnega dela pa se bodo nedvomno lahko mnogo bolj učinkovito razvija-le prav na območju celotne komune (in mesta). 0 Končno samo še eno vprašanje: katere so trenutno najpomembnejše naloge or-ganizacij SZDL? Pred nami je cela vrsta po-membnih družbeno političnih nalog. Na prvem mestu so pri-prave na delovne in volivne konference krajevnih in ob-činske organizacije SZDL. To delo bo lahko uspešno le, če bo opravljeno s teme-Ijitimi analizami dosedanjega dela in seveda, če bodo se-stavljeni ustrezni programi za bolj učinkovito uresničevanje gospodarske in družbene re-forme. Pred nami je tudi ureditev financiranja šolstva, izbira in razvijanje najustreznejšega ko-munalnega sistema v Ljub-Ijani, volitve v občinske, re-publiške in zvezno skupščino, nadalje razprava o samo-upravljanju, organizaciji de-\a in financiranju na pod-ročju zdravstva, komunalne dejavnosti itd. K temu mo-ramo dodati še razne konkret-ne probleme in potrebe ob-čanov na območju posamez-nih krajev, občine in mesta Ljubljane. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na nenehno usposab-Ijanje krajevnih organizacij SZDL za to, da se bodo še hitreje razvijale v nenadomest-Ijive organizme in tribune ob-čanov. Pavle ŠEGULA DELOVNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V teh dneh imajo osnovne organizacije ZK v delovnih skupnostih in na območjih krajevnih skupnosti svoje let-ne konference, ki pa imajo izrazito delovni značaj. Člani ZK tokrat na teh konferencah ne obravnavajo kritično le svojega preteklega enoletne-ga dela, temveč predvsem tu-di vse pereče probleme. Te-renske organizccije iščejo zla-sti nove oblike in metode svo-jega dela v skladu s sklepi zadnjih plenumov CK ZKJ in CK ZKS. Analizo vsebine in sklepov letnih delovnih konferenc ZK bomo objavili v eni izmed pri-hodnjih številk.