|---- b O m O V I h A	-----,
j
So stvari na svetu, za katere ne veno,ali jih je rodil jasen un ali le sen. 1onauona, ob kakršniko ; li priliki nau z neznansko svetlobo napolnijo sroe in užgo vanj globoko, živo sled. Ta sled ostane v nas ;	,
nosino jo s seboj in marsikaj v življenju dobiva posile j drugačen smisel m drugačen pomen za nas.
Kokaj podobnega sen doživel mrzle zimske noči v izgnanstvu. I.enadoua se ni je utrgala nit spanja in j skoraj presenečen sera odprl oči. Sobico, v kateri som i živel takrat, je zalivala hladna svetloba,kaj ti od zunanje strani je pritiskal na šipe zimski rocsec svoj široki o,braz. daleč nekje je ropotal kmečki voz,v so sednji sobi je nekdo kašljal in, kadar je od časa do časa zamrznil krog in krog sleherni curek življenja, i sen čutil iz doljnjega nadstropja enakomerno tiktaka j nje budilke. Ves svet je spal, Sano jaz nisem mogel. ;
Ves svet	je počival pod	giugo strujo sanj, ki jo je	,
j	srebrila	nesečina, sano	noj obraz se je dvignil iznad
nje, v molčanje noči.
Upiral sen oci v p,ros tor, toda vsi predmeti so se ni zdeli kakor v meglo potopljeni. Gledal sen jih,
!	ne da bi	jih videi. Kar	sen videl zares, ni bilo nič	|
|	predmetnega; bilo je iz	sanj in sponina rojeno, bila	!
jo povest, ki jo jo šepetalo srce.	j
r
-----------------------------2----------------------------------,
Videl sen zimsko pokrajino v rožnate:- jutranje.- soncu. Kupe deviškega snega ob razvoženi cesti in nodre sence ned nagrmadenimi grudami. Na desni plan s ,te:eno nitjo zasneženega potoka, ,na levi gozd. Živo zelenje smrek ped mehkimi kapa mi snega, rdečkastega debla borovcev in ter.no zeleni ribnik, še ves v senci. Nekoč sem hodil tod. V prav takem veselem ju tru, s prav tako svetlo modrim nebom in z vrsto svečanih gor skih očakov na obzorju. Bil je čas po božiču, ko po vaseh še j diši po praznikih, toda na prisojnih rebrih sijejo že trdi , I beli srčki teloha iz tal.
Gledal sem to podobo nekdanjih dni in v živi bolečini se mi je stisnilo srce.	___	__	...
domovinaI
Zaželel sem si nazaj v ta svet, ki sem ga tako zelo potreboval za svoje, čisto svoje življenje. Zaželel sem-si-na«** jih ljubljenih pomladanskih noči z južnimi zvezdami in topli mi viharji. Fotoki dero med mladimi travami, vode klokotaj o v temnih globelih, divje gosi tožijo ponoči nad rodnim me->-stom. Zahrepenel sem po domačih večernih zarjah, po jutran -jih meglicah, po dišeči pomladanski prsti in po tihih stezah, vodečih skozi hladne, z roso oblito gozdove. 1.
Tedaj se mi je zazdele, da čujem od vrat sem čuden šum. Obrnil sem se in pogledal. Da, čez prag se je izpod vrat pocedilo potleh nekaj črnega in počasi zdrselo proti sredini sobe. Temna proga je bila videti mastna in nabrekla.Kakor ka ča se je potegnila od vrat do.srede sobe, kjer se je enako -merno razlezaia, kakor bi se nekaj natakalo v lužo.
Vstal sem in stopil bliže, široki obraz zimskega meseca se je bil že odmaknil od okna in oko ni moglo razpoznati#kaj je na tleh. Fočenil sem. Kes se je neka gosta tekočina leno vlivala v sobo. Iomočil sem prst vanjo in, ko sem ga dvignil v mesečno luč, me je stresla groza. Trst je bil ves krvav.
Tišina okrog meno se je zgostila. Težka in brezšumna je polnila sobo, ko sem strmel v široko lužo krvi prodeseboj.Bi lo mi je, kakor bi me bila trda roka prestavila iz poprejšnje igre domišljije v edino piavc. resničnost. In od prvega tre nutka dalje sem vedel vse. Vedel, sem zlasti, od kod in zakaj ta kri. In čudna, strašna je bila prosesija podob, ki so se zvrstile mimo mojih oči.
Videi sem velik vojaški kamion in talce na njem. Fo pet ir; pet jih postavljajo pred puške in vojakom v železnih cola -------------------------------------------—jr__________________
dah se rahlo tresejo roke. Kri škropi zidove in prašni tlak je ves krvav. Eden izmed talcev je namočil suknjo padlega tovariša v larvi in jo treščil oficirju v obraz: "Eli se še niste napili naše krvi?"
Videl sem vaško ulico, pokrito s trupli. Ob vodnjaku dva otroka, ki se še v smrti držita za roko, kakor sta sse bila držala na svojem brezupnem begu. Enemu je bajonet prebodel vrat in sence, drugega je ubila krogla. Belo oko prvega se prazno upira v sonce.
Videl sem na stol privezano dekle na tovarniškem dvori šču. Oficirjeva pištola ji je raztreščila glavo. Zdaj sedi tu, mrtva, za zgled in svarilo, in velike mesarske muhe sse pasejo po njeni Krvi.
Videl sem...
Čamnomaščevanje ! Videl sem naše može in fante,dekle ta in otroke, vrste kmečkih^delavskih očetov in mater»sinov in hčera v trpljenju, kakršnega še ni doživela slovenska zen -lja. In ko se je ta prvava procesija pomikala mimo oči duha, sem se zavedel, da se je prižgala v nojem srcu luč nekega nikdar doslej tako živega občutka. Vsak izmed teh bledih obrazov mi je nenadoma blizu in drag, Kakor bi me bila zdru žila z njimi skupna bolečina globoko ranjene duše. Sleherno to iznakaženo, v poslednji sen zamaknjeno glavo bi raa vzel v drani in jo stisnil k sebi. Ubogi vi, pragi, sveti naši mrliči!
Domovina!
Da, toda zdaj ne več domovina letnih časov .travnikov , polj in gora. Kič več samo domovina osebnega veselja in sre če. Hoja domovina se je razširila, poglobila in počlovečila Roke mučenih, poklanih, postreljenih, ubitih in vseh padlih so to noe posegle po meni in me trdneje kot kdaj prej priklenile na domačo prst. Žgale so me rene, ki jih mrtvi niso več čutili. Pekle so me krivice, nji:.; prizadejane. Iz v vse prelite krvi, iz solz in gorja, iz utajenega srda,ki mi je vse nekdanje Človeško lice preoral, iz vsega tega se je to noč rodila v meni doslej neznana slast. In vedel sem;postal sem član velike, tisoč in tisočobrazne družine.
Zunaj je potemnel svet. mesec se je nagibal za gore,er ne strehe so so risale na izsvotljenem nebu. Čudno miren sem zopet legel. Se sem upiral oči v okno, toda pogled ni več j-asona razlikoval predmetov od sanjskih podoh. Samo en obcu-
tek je živo-tlel v ...eni: Kadar koli. te... hwdii:-spet je- naši zemlji s ne . bo^ nikoli več san. • Sleherna misel »sleherni ze ib srca bosta povezana s-’ trupli naših žrtev, , ki bedo jod sladka slovenske rušo spale svoj večni sen. Umrli so, padli so,bojevniki in mučeniki, toda njihov sen o svetlejšem, o Človeka vrednem živi jenu,- ni Umrl. Ta sen živi, ta sen ieri v nas- po stal'-je za nas snisel odmerjenih nam dni, obveza in tudi d-1 znest.	• - •
-Ferde Kozak-'
K
" FAVA LABODKA VLAKA SL0VZL1J3
La svečani seji predsedstva Slovenskega narodno osvobo dilr.e^a sveta v osvobojeni Ajdovščini, i e’ tila 5. maja postavljena Larodna vlada Slovenije.
Ukaz o imenovanju I\ are dna vlade Slovenije:
F redsedstvo--Slovenskega narodno osvobodilnega sveta i-menuje sledeče Kar o on o vlado Slovenije:
KpLdriČ Boris, predsednik vlade Brecelj dr.Larijan, podpredsednik . Folic Zoran, notranje .zadeve Bokom dr. Jože, pravosodje Kozak dr.Ferdo, prosveta Bebler dr.Aleš, finance Leskošek Franc, industrija ir. rudarstvo • Vavpetič dr.Lado, trguvir.a in oskrba Hribar Janez, poljedeljstvj Fajfar Tone, gozdarstvo Tomšič Vida, socialna politika Ahčin dr. Larijan, narodno zdravje Kambič dr.^iha, gradnje Snoj-Franc, lokalni premet
Ajdovščina, dne 5.ma ja 1045-.
Za predsedstvo SLGS-a:
Sekretar:’
France Lubej 1.r.
I rodsednik:
J ..sip Vidmar.l. r.
5
A T L A L T SKi, K L fi T A ( Ob četrti obletnici )
14.augusta 1941.
Skrajna deklaracija ■-predsednika ZDA in ministrskega predsednika g.Churchilla, predstavnika kraljevske vlade Združenega kraljestva, ki sta se sestala in smatrala za potrebne, da objavita potom nje določene skupne principe | nacionalne politike njihovih respaktivnih držav, na kate-
|._rih principih gr a d srnjo-—W -àraave- svoje zelje v boljšo—bo—
j deenost sveta.
I	1. Ijihcve države ne zahtevajo nikakih teritorialnih
in drugih povečanj.
2.	he žele videti teritorialnih izprememb,ki bi ne odgovarjale svobodno izraženim'ždijam doticnih narodov.
3.	Spoštujejo pravico vseh narodov, da si izbere-j o obliko vladavine, pod katero bodo živeli, želijo, da bi se povrnile suverene pravice ir, samouprava tistih,katerim sc bile te pravice in samouprave nasilno odvzete.
4.	Smatrajo za potrebno, da bodo spoštovale svoje la stne obveznosti, da bodo pomagale sodelovanju vseh držav, velikih ir, majhnih, zmagovitih in premaganih ob enakih po go jih v svetovni trgovini in s ve to vri ih surovinah, potrebnih za njihovo ekonomsko blagostanje.
5.	Žele doseči na ekonomskem polju najpopolnejše sodelovanje vseh narodov v cilju, da se zavarujejo v vsem boljši pogoji dela, ekonomski napredek in socialna varnost
6.	Predvidevajo, da se bo po končanem uničenju nacis tiene tirarii je vzpostavil mir, ki bo zagotovil vsem narodom sredstva za varno življenje znotraj lastnih mej in mir, ki bo vsem ljudem vseh držav zagotovil bodočnost,da bodo preživeli svoje življenje brez bede ir, strahu.
7.	Tak mir mora dati vsem ljudem možnost,da brez zaprek prebrodijo morja in oceane.
8.	FreprlČani ‘šo pdaTT5cčfo"morali vsi narodi sveta" IzT realističnih,kakor tudi iz duševnih razlogov opustiti upo rabo sile. ker se bodeči mir ne more ohraniti,Če narodi , ki pretijo ali bi lahko zagrozili z napadom od zunaj,prič-no z oboroževanjem na suhem,v zraka in na mor ju,so p.repri cani,da je razorožitev takih narodov veliko važnosti do te daj ,dokler se ne vzpostavi širši in trajni sistem obče var nesti.
Cton Zupančič:
—- k d'V'., š K ž -----
Zi, kar nas jo kovačev, ni tene vsi kvvali,
kovali svuja srca, kovaii svuj značaj', uakc zvena nam duše, tono poslušali...
Zakaj?	• ■
Morda pod kladivi se na... oglasi kedaj srce, ki v njen to pravi troh, ki pelo to, vatilo kot zvon, •	.
da tono krog njega se zbrali1 .Vsi:	'	,
• črnci rudarji iz Idrijo, iz Trbovelj, iz plavžev gorenjskih, iz Koplje, iz Borovelj, oči 1 atre zine teli kane n ar ji , devinski'opal jer.i ritarji, p.olnagi nosači iz luko tržaške - četa, k.t da kiparju ušla je izpod dleta -zidarji iz Bene, mizarji šentviški, Solkanci, drvarji jo lunah, šoto vozeči Ižanci, vi, sključeni tkalci od stativ, stre ja?ji smrdljivci, zaviti v eresia ostri duh, vi mlinarji, ki nan meijete loruh, ti', noš, ki or ješ ir. sejes, se družno z volu.;, potiš, ti, Štajerski viničar, ki nan vince mediš, ti, s svincem v pljučih, z ceni gasnocimi, stavec,
v	vrtince mirno zreči savinjski plaveč,
Vipavec trtljavi, zamišljeni triski kolon,
vi	vsi, ki poznate otiske zapestnic, spor., tudi vi, pozorno sklonjeki naprej, brodarji v bodočnost, v ptzerja nova brez meji
Zato borno mi kovači kovali, truo kovali, tenko poslušali, da ne bo mod nami nepoznan, ko j ride čas, ko sine dar., da vstane, plane kladivar, klauivar silni iz nas.
oo - .o o
-------NAŠI a £ J L i K. I ------------
Trst, Gorica, Ca love c , Beljak, Monošter!
kaj bo z vani, mejniki naši? Vsa stiri leta ni nihče j govoril c vas, sano slovenski narod je nejrestano mislil i na te svoje stare, večne mejnike, le sano ta štiri leta, slovenski narod misli na te svoje.spomenike, cd kar tu živi, od kar Se zaveda samega sebe. Vključil jih je v svojo domovino, ne včeraj, temveč ža nekoč, davno. In ko je v teh letin prelil toliko svoje dragocene krvi, ko ga ni nihče spraševal, koliko šteje, se..zdaj, ko si je zasadil 'trdno j svoje mejnike, zbirajo okrog àjega in zahtevajo dokazov in celo statistik. Ke prinašajo mu odlikovanj, nagrad za rje-c gove daritve, statistik zahtevajo, dokazov. Celo premaganci prihajajo, pane ponižno, kakor se spodobi premaganegau nasilniku, temveč, ko jim je odpovedalo orožje in nasilje, so se spomnili statistik, in so se pri tem, kakor se pivški človek nasloni s komolcem na mizo pri čaši vina, naslonili na naša mesta: slovenski narod ni bilo mogoče premaga ti v gorah z orožjem, z nasiljem, tu, pri mestih ga pa bo mogoče. Lesta so njegova rana. S statistikami se da dokaza ti, da so mesta tuja po narodnosti; in ker mesta ne morejo živeti brez zaledja, je treba tudi polja, travnike, gozdo ve, gore, doline, vasi, skratka vso pripojiti mestom.
Stara pesem, slovenski narod jo dobro pozna, Laros, nekoč sploh nismo imeli svojih slovenskih mest, celo Ljub ljana pred dobrimi ste leti ni bila slovenska. To. «prvi svetovni vojni so nam zaradi Trsta, ki ni bil "naš",vzeli vse Primorsko, zaradi Celovca sc Koroško in zaradi Laribc ra so nam hoteli vzeti vso Štajersko; vzeli so nam radgon ski kot zaradi "nemške" Radgone; in zaradi Sobote in Lendave sc nam hoteli vzeti Prekmurje; rabski kot so nam vze li zaradi Monoštra ir zaradi razvodja. In tako so nam hoteli vzeti vso. Sloveni jo, enostavno zaradi mest. In žara«.., di teh mest in mestec, ki da niso naša, kjer da imamo samo mar. j sino, se začenja stara pesem znova.
Starc p:sem. Slovenski narod ni bil gospodnji narod in r.i imel svojih mest. V naših mestih so živeli tujci.SLo venski narod pa je garal po dolinah in gorah za te tujce.
Ia je prišel čas, kc je slovenski narod z.Čel gojiti svo-
8
jo kulturo, in s to kulturo je slovenski narod začel osvaja ti mesta urugo za drugim. Ali smo pred dobrimi sto leti ime li kako večje svoje mesto? L,e. Ali smo jih imeli pred to vojno? Imeli smo jih, in dokaj smo jih imeli.
Ampak v mnogih je še vedno bilo neKaj tujega. In člove ku, ki se je mudil v njih, se je zdelo, da cd nekod zaudarja po nečem starem, zasmrajeno-, tujem, nadvse zoprnem, ha, vedno je v njih zaudarjalo po neprezračenesti. Ulice so sicer govorile slovenski, po dnevi celo. To- dnevi je dehtelo po nečem slovenskem, po njivah, po- travnikih, celo po gorskih rožah, dehtelo je pc kmečkih-domovih, po revščini, po slovenski pohlevnosti, ponižnosti, dehtelo je po tistem ved nem slovenskem življem, ki se je počutilo srečno le nekje | daleč zunaj, v vaseh,'v gorah, v mesta pa komaj upalo stopi ! ti. - ko se je pa zmračilo, ko sc se kmečke množice porazgu bile po vaseh, po gorah, se je oglasilo tiste zoprno, tujo, naia sovražne. Takrat je po vseh mestih zaudarilo po tistem starem, gnilem, zatohlem, kafer bi obstal zunaj pri ;aknu,ki so ga na dolgo zaprti sobi pravkar odprli. In slovenskega člo veka, ki je moral prek noči ostati v mestu, je obšla tručL-r.ost, i lasno st, kakor bi bil nekje daleč na tujem, 'od koder nikdar Voč ne bo našel poti domov.
< Kako strašno je bilo nekoč živlejenje v slovenski domovini, kako brezupne za našega-Človeka, kc mu je vedno zaudarjalo po tem zatohlem. In to zatohlo je ostalo po naših mestecih vse do te vojne. Kismo mogli, ne znali docela ^rez raciti slovenske domovine, ha, celo zahotelo se je nekomji, da bi se naša mesta, in to vsa, spet zasmradila, kakor se zasmradi luža sredi travnika. In vsa ta Štiri leta ' so se premnogi trudili, kako bi tisto, osvežujoče, ki je bilo pev ■ sod, ir. • ki je prihajalo od'nekod v ta mesteca, zatrli in ka ko-'bi v naša mesta'navlekli samo gnilobo. Ubijali so,stre -Ijali v imenu gnilobe in tega smradu. Ir. hoteli so' slovensko osvežujoče, ugonobiti tudi po vaseh, po gorah ir. slover.s ka domovina naj bi' so spremenila v eno samo zatohlo kotlino, kjer lahko samo še golazen živi.
ha, statistike, dokazi, kritike...
brez skrbi. Slovenski nerod ima edinstvene dokaz« za
!
svojo samobitnost, za pravico^do samostojnega življenja in j nič manj dc vseh teh krajev, čeprav, je tam morda samo naša manjšina.
- 9 -
Tisoč lot in se več se je ned slovenskima .ljudstvom vršilo eno sano nasilje, dan za dnem, leto za laton. Tisoč let so z vseh strani pritiskali na slovensko'ljudstvo, prihajali nadenj, ga ubijali, mu jemali jezik, ga usuznjevali in trebili, Kakor se trebi pragozd. Slovensko ljudstvo ni bilo pragozd,bi lo je dovolj kulturno ker sicer ne bi vzdržalo tega strahotne ga uničevanja, Zko ja slovenski nared vzdržal ta naval,aka.se je vendarle po. vseh teh krajih ohranila naša manjšina, ali ni ta manjšina pomembnejša, kakor tista z nasiljem .prišla in z nasiljem ustvarjena večina? Slovensko ljudstvo ni nkdra z na siljem izpodrinilo niti enega človeka. Ta zato naš človek, ki 'je danes tu in tam morebiti v manjšini, predstavlja v resnici veliko, veliko ir. močno večino. Kjer koli živi en sam naš člo vek, ta ni nikogar ubijal, ta ni nikogar spodrinil, ta ./'živi tam tisoč let, ukoreninjen, spojen z zemljo. In če jih živi deset, jih'je za sto, za petsto in. nemara čelo za tisoč dru -gih. 'Zakaj vsi ti drugi so tja prišli, prišli pred nedavnem ; prišli z orožjem v 'roki in našega človeka ne samo spodrivali, temveč t&di ubijali, ako se jim je zdelo potrebno,ake so mislili, da jim jo na poti. In ako ga niso ubili, ga niso,ker je bil preveč spojen z zemljo, z našo zemlje. Do te svoje zemlje, ki jo je v dolgih tisočletjih, v zadjih štirih letih pa narav nost v potokih slovenska kri vso prepojila in blagoslovila,dc te zemlje mi danes imamo polno pravico.
Kas boj s. Švabi, z Italijani, z Madžari ne traja samo po sledi/ja leta, kakor nekateri mislijo, haš boj traja tisoč let, en sam strašen boj, v katerem nekoč, ko so ga bili naši predniki, ni bilo videti konca, ki pa se danes, v naše odrešenje , vendarle končuje. Kakšno statistike pa naj prinesemo? Ko vendar živimo v enem samem boju, celih tisoč let v enem samem krvavem boju za svojo svobodo, za svojo samostojnost? Mi nismo nikdar sklepali miru, mi bomo šele danes sklenili mir s svoji mi sosedi, ako so voljni priznati našo svobodo. Danes se bodo zaprle meje, ko tujci ne bodo več prihajali k nam z orožjem,ua bi nas trebili. Mi 'hočemo miru, hočemo ga z vsemi sosedi, kakor hitro so voljni odložiti orožje, s katerim so nas do danes ubijali in si delali svojo večino.-Mi p.otrebuje£o miru,mi hoče mo živeti kot dobri sosedje z vsemi, a samo pod enim. pogojem; da nam priznajo to našo sveto zemljo, za katero je bilo v enem samem tisoč let trajajočem boju prelite toliko naše dragocene krvi. Zahtevamo pa vse' tisto, in. samo tisto, do česar imamo
I
I
!

IO
ì sveto pravice.; a ne po današnjih statistikah, ko je na tisoče, da, stotisočo naših ljudi politih in iztrebljenih po teh kra-! • jih. Fo statistikah pač, a ne .po tistih, ki jih dela vojna,ten | več po tistih, proden se je vojna začela. Take statistike se j naia ni bati, zakaj naš boj je dolg, dolg kakor nobena vojna na svetu. In po tej statistiki bi ni segli celo tako daleč,da bi sc naši sovražniki zgrozili. Tato so Trst, Gorica, Celovec,Ee I Ijak, Radgona, LonoŠtor tako naša mesta, kakor vsa druga, ki ; so pri nas. Ired več ko sto leti sta bila Celovec in Beljak I skoraj bolj slovenski kakor Ljubljana. V teh stoletjih Slovan ! ski narod ni nad nikomer v Ljubljani napravil niti najmanjše-: ga nasilja, in vendar.ja Ljubljana postala že davno popolnoma i slovenske mesto. Slovenski narod si je svojo večino zbojeval s svojo kuplturo, ne pa z nasiljem. ìli imamo svojo večino, ve like in lepo večino. Ta naša večina živi po vaseh, po gorah , dolinah. Le spadajo gore, polja, travniki, vasi, doline, reke, ceste k mestom, mesta spadajo k pokrajini.
!	(Iz "Ljudske Travice")
Kajuh :
- SLOVEL SKL IZSEli -
Samo milijon nas je,
milijon umirajočih med mrliči,v
milijon, ki pijejo mu kri biriči,
en sam milijon,
ki ga trpljenje krotoviči
in vendar ga nikoli no uničil
Liko li in nikdar'.
Zato koranismo trhlo bilke, ki po toči ovene, ker mi nismo le številke, smo ljudje.'
Ldino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo, da bi v uporu vse pobralo...
C , če l judi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi^nas že kdaj odnesel plaz.
Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo!
ì
— I\ ijlli J lalO-ll 0	_,i*i Kì4j_i1'1 JolVU —
^alo je ljudi mod nami, ki ti razmišljali, kakšno bo nccšo kmetijstvo j. o vojni; kako bo treba obdelovati tol je, vinograd in sadovnjak. Kes, da ni mogoče vsega vnaprej vedeti, vendar moremo vsaj slutiti, da to precej drugačno.
la članek se nanaša v glavnem na razmere v vinorodnih krajih, Ki so po zasedbi Italije prvi občutili gospodarsko krizo, nadi lege dežele se naša vina po gradaciji niso mg la kosati z onimi iz notranjosti, fot, ki se je odprla ne-' posredno pred svetovno vojno v Ljubljano, Gradec,Junaj in frago, je meja zaprla, foleg toga pa so začeli laški trgov ci in cole domačini v naša mesta uvažati vino iz ltalijo.Iz vzeti ni bilo niti podeželje, čeprav je bile domačega vina dovolj. Severezapadna Frimorska se je močne oprijela las -kih vin, ne oziraje 'se na kakovost, temveč samo na moč in ceno, četudi se bila ponarejena. Teleg tega je 1932. dežel na uprava vpeljala užitninski davek. Vsak vinogradnik je moral plačati od hi vina 20 lir, Če ga je prodal ali doma porabil. Žganjekuha je bila posameznikom g rep ovedana.Trgov ci in k.on sunne zadruge, ki sc prò j blago usjljevale na kr a dit, so postajale previdnejše in so dolžnike, ki se jim ni so zdeli dovolj trdni, začele celo terjati.
Tasto-pila je propagandna doba za žitno bitko. L e kat ai so se dali premotiti in so sejali izključno pšenico, mali posestnici so s preveliko gotovostjo računali na drugi pri delek, ki pa ni bil rodno povoljen; škodo so trpeli sami . mržava je razp lsama tudi nagrade. Toda predpisana površina je bila taka, aa so jo bili deležni le veleposestniki.Usta novijene so bili tudi gospodarske in kmetijske zadruge, ki so prva leta še dobro uspevale, petem pa. so nekatere radi sraboga vodstva* ali nepoštenja propadle, druge pa pod na -silici... pritiskom državnega nadzorstva, katerega sc vodili po večini upokojeni višji lažmi častniki. Odborniki so le glodali, nadzorstvo je pa zadruge izkoriščalo ir. slep arila veČina zadrug je morala likvidirati z velikimi izgubami,ki so jih potem morali plačevati člani.
I o razr.ih občinah, so imeli tudi zavarovalnice za zi -vinske nezgode, ki so jih upropastiii slični vzroki.
dadi denarne krize se je mnogo ljudi oprijelo prekupčevanja z živino; nekateri sc imeli koncesijo, drugi pa
IS - —
skrivaj, lekateri so šli ras za zaslužkom, ker niso jk&U drugih dchodbkcv; dosti pa jih jo tile, ki so imeli lepa posestva, pa so najemali za domača dela tuje noži, ker jih jo gnal pohlep po denarju, ked njimi so bili tudi taki, ki so jemali s seboj svoje mešetarje, da so lažjo in ceneje kupovali. l\aj<* bolj podlo pa je bilo to, da so zvijačno zahtevali od prodajalca - pod pretvezo, da je živina belci a - naj vzame živino nazaj, ali pa da mu vrne gotovo vsoto denarja: tega so se brezvestnimi posluževali zlasti v primerih, ko jim ni kazalo dovolj profitirati pri njihovem umazanem poslu, -ko je pris-. le do tožbe, je stroške trpel prodajalec, ker so bili živino zdravniki navadne naklonjeni prekfepčevaicom.
V nekaterih krajih sc se kmetje zanimali tudi za sadjar stvu. slasti sc se zavzeli za nove zvrsti breške v, katerih ]i± delek pa je zahteval ; reco j stroškov. Vendar so nekateri iztržili zanje lope denarje.' leda Konkurenca je bila. velika in se včasih ni splačal«, niti obirati niti voziti na trg,.
mi sme na tem, da se vrnzme domov in se moramo žo zdaj pripravmjati na novo življenje, nove razmere, -avihari si bo treba rokave. Obdelovanje zemlje in kmetovanje sploh bo treba izboljšati. Kjer se bo le dalo,!«., treba vpeljati stroje . da nabavo strojev in drugih kmetijskih potrebščin,pa tudi za' vnovčen je pridelkov, to treba ustanoviti zadruge. Vsi virerò j ci bi bili obvezani dati v zadrugi grozdje odnosno mošt, kar ,ti se plačalo na podlagi sladkonera. Tako bi se kakov st vina izenačila in odpadle bi delo s pretakanjem in polnenjem 'in s tem združeni stroški pojedin in popotnic (bariglic). Ve mo pa, da bi bil s tem udarjen ponos nekaterih, ki pridelajo posebno dobro kapljico in so vajeni vabiti sorodnike, prijatelje in kupce v klet, kjer so toči in pije iz velikih sodov. Toda, časi so spreminjajo.
1 otratna bo tudi obnova zadružnih zavarovalnic, ki ti s svojim koristnim in poštenim delovanjem vršile propagando in zanimanje, mùso ponesrečeno živali naj- bi se prodalo doma po sporazumni ceni med živinazdravnikom in odborniki, opluh bi mo p ala zadruga- skrbeti 'za to, da prekupčevalce Čim bolj onemogoči, kar jo v korist proizvajalca in potrošnika, la delov nega Človeka ne to man j itale pošteno zasluženega kruha.
sadjarstva se bo treba bolj oprijeti. Gojiti so bo spia calo zlasti češnjo, breskve in hruško zgodnjih zvrsti.To gre v premet, ko drugod še ni sadja. Jabolk pa pridelajo na Kra-
njsken in Štajerskem dovolj in boljših kakovosti. Tudi tu bo do potrebne zadruge: za nabavo potrebščin, poiskan je trga, za sortiranje, hladilnice, zaloge in za druge probleme, ki jih zadruga lažje in koristnejše reši, kot vsak posameznik zase.
lomen umetnih gnojil je v naših krajih premalo poznan.Do gnano pa je, da umna uporaba teh snovi poveča pri gotovih ra stlinah pridelek za 50 - 100$. 1 ozirom na dejstvo, da ne.ra «polagamo z velikimi površinami orne zemlje, je gnojenje z u metnimi gnoiili zadeva, s katero se bo treba do dobra seznani ti.
ludi gospodarska poslopja so problem, za katerega se bo treba bolj zanimati. Stare vasi so t\ile zidane v sred j e vesten.. slogu, preveč na goste, prav na kupu. manes'bomo ta sistem sKusali odpraviti zlasti v vaseh, ki sc požgane ali porušere, '1'eziti moramo za tem, da stoji vsaka kmetija sama zase, leče na od sosedove. Graditeljem novih hiš in gospodarskih poslopij pij, ki bi ne imeli prikladnega prostora na razpolage, bodo morali sosedje na pomoč. Težko je odstopiti košček zemljišča, zlasti če je blizu doma, toda v takih okoliščinah jc treba ši rckogrudno s ti. Zatraniti bo treba pretiravanje cen. oovraštvo med sosedi mora izginiti. ToŽbar jen je v ^nuj '. kova poslopj a naj ustrezajo potrebam in namenu, in dolžnost nas vseh beai , da pomagamo vsakemu, ko jc v sili in stiski. Dobrota je sicer sirota, tona človeka plemeniti in mu življenje sladi.

-Daks Jogan -
ZDRAVIC..
Komur mar za reč je našo, dvigni se, pa primi čašo !
Od navdušenja razvneti to zuravico conio poti:
Zemlja naša,
ta-le časa je nalita Tebi v čast'. Bom Te brani,
da častita, ponosita neu bos last!

TUJSKI T ii O k 3 1
! . '
I
Kako vnovčiti pridelke onih predelov, v katerih radi oddaljenosti in nepripravnih prvotnih zvez nimajo ustrezajo če cene, jc eden najvažnejših pretlenov vsake dežele.
V	zadnjih letih pa se je v oliveniji razvila posebna panoga gospodarskega življenja, tujski promet, ki cheta ta probj-om razrešiti v dovolj visoki meri. Ta gospodarska veja pa ustvarja še druge pogoje za gospodarski razvoj dežele in obširne možnosti za dvig socialnega stanja v naši ožji domo vini.
V	teh oneh, ko'nam'je misel na ucm vsak. dar. bolj nemirna radi stpnjevanega hrepenenja in nestrpnosti ,ne bo od več, če na kratko označimo nekaj Činjenic, na katerih bo' marsikdo presodil, koliko se dajo prilike umeače okolice čim izčprnejše okoristiti z njimi.
1 araščar.je mest in njih industrializacija je napravila meščana in delavca pravega jetnika zidovja. Ogromne stano -vanj s ko kasarne ga neprestano vežejo na močno omejen prostor, ki je izrabljen dc take akrajnosti, da mora celo družinski razgovor teči pod glasom, drugače vedo. naslednje jutro njega vsebino vse stranke v hiši. Ko pride na ulico, zid,v pi sami ali tovarni spet zid, vsepovsod zid. Ta zid mori meščana dan za dnem, leto za letom. la ne samo zid: radi st.-rje vanoga razveja industrije je ozračje vedno bolj z a dimljam , v starih predelih mosta, ki sc higijenske običajno zanemarjeni, pa naravnost dušeče. lomen jkan je sonca in svežega zraka nudi nežnost razvoja najrazličnejsito bakterijam in bolezens kim bacilom, dosledno pa slabi telesno odpornost in povzroča , da se mladina krhko razvija.
Sodobni meščan je spoznal, da je zdravje in smiselnost življenja nujno povezano s prosto prirodo; zato je začel is kati najrazličnejša sredstva, da se naravi čim bolj približa in njenim osvežujočim silam povrne. Opravičenost teh teženj so tudi priznale oblasti v taki meri, da so z najrazli ene jŠimi ugodnostmi omogočile meščanom obisk v naravo. in zadnjo čase pred vojno so se zlasti ob sobotah in nedeljah in drugih p raznikih zgrinjale na mestnih kolodvorih ogromno množice ljudi hlepečih src: ven, na deželo, v naravo.
Te množico pa se ne vsujejo r.a podeželje kar brezsmiselno, temveč imr vsak že ve k ali manj določeno območje,kjer
upa, da bo. njegovim željam in potrebam -najbolj ustreženo.
Fa ne samo domačini, tudi tujci prihajajo k nàia prav ra di. Saj je v svetu Slovenija znana kot jugoslovanska ovica: inane ja še eno znatno prednost, to' je 'morje.
Za razvoj tujskega predmeta ima naša dežela izredne pogoje. Že lega sama je izredno ugodna, kaša zemlja je sotočje najrazličnejših silnic: tu je najugodnejše izhodišče v vso Srednje Zvropo; tu je osrednje torišče treh indoevropskih ras: slovanske, germanske in romanske; tu se stapljata dve osnovni evropski kulturi: vzhodna in zapadna. Za pestrost na šega ozemlja je poskrbela tudi narava sama: tu sovpadata celinsko in namojjao podnebje. Kadi tega se letni časi v vseh svojih značilnostih najizraziteje uveijavjajc: pomlad v svojem bujnem zelenju in opojnem cvetju, poletje z zmerne topli no in doveijno vlago, jesen v bogatstvu prelivanja barv dozo rmvaječih p. lo do v in listja, ter zima, ki nudi s svojimi pese bnimi čari zdravja in počitka človeku in prirodi, kaša zemlja je obogatena s tolikimi naravnimi lepotami, da je tujsko mu prometu omogočena nezmanjšdna razgibanost v vseh letnih časih: morje, jezera, reke in poteki, slapovi, idilične doli ne, gore, podzemeljske. Jame,itd. Koliko priložnosti, da doma čina in tuj sa privabimo in navdušimo 1
Alio te naravne lepote povežemo še z zgodovinskimi in u metniškimi znamenitostmi, z raznimi ljudskimi običaji, s poživitvijo smisle za narodne noše, z verskimi slovesnostmi, s prosvetnimi in športnimi prireditvami, pridemo z lahkoto do spozannja, da nam ne bo pretežko vsakega obiskovalca kakršne gakoli kraja za naš», deželo navdušiti, da- ji bo ostal zvest prijatelj in goreč prepagator njenih lepot.
V Sloveniji je obstojala za povzdigo tujskega prometa . posebna organizacija Tu jsko-proue tna zvezr , ki j e:., im:, la svoje podružnice po vseh večjih mestih, pa tudi drugih manjših krajih, ki so bili zalujski promet pomemVni. 'Ta organizacija jo imela ozke stike z Avtomobilski..; klubom, s Slovenski,., pia n inskim društvom, alpinskim .plezalnim društvom “Skala" , z raz nimi znanstvenimi, prosvetnimi, športnimi.in drugimi organizacijami, da so v skupnih posvetovanjih smotreno usmerjali svoj.- delovanje v čim večji razmah tujskega- prometa. Ta erga nizacija je oskrbovala propagandni tisk (brošure, slike, lepake) , obenem pa dajala p»doželju z načrt in nasveti pobudo za ustvarjanje okoliščin, da so ta gospodarska panoga čim bolj razraste in ukorenini. Trirejala je in organizirala ra
zna potovanja in izanimiveaprireditve tako za tujca, pa tudi za domačine. la ljubljanskem velesejmu je imela stalne svojo propagandno razstavo.
Io mestih in" letoviških krajih pa tudi po vaseh so se snovale posebne združbe: Clep sevalna društva z naloge vzbudi ti ned prebivalstvo:.; v svojem območju smisel in ljubezen za naravno lepoto. In ponekod sc ta društva izredno uspela: ces t^ in ulice s., postale ciste in snažne, zasadili so Smiselne drevorede, uredili parke, zunanjost hiš in poslopij sploh je zablestela v svežih skladnih barvah, po oknih in balkonih je zažarelo cvetje, obnovili so starinske kapelice in znamenja, vrt.vi so se prerodili v okusnosti prenovljenih ograj in v potresti in koristnosti načrtne ureditve, izginila so zanemarjena in nehigi jenska stranišča in gnojišča in, ped up livarn na stajajoče dostojnosti incapato na planem, se je v ljudeh raz živela gorečnost v lepotnem in zdravstvenem pravcu izpopolni ti tuai notranjost njihovih poslopij, kokateri mestni pr.del1 li so bili kakor okdrani, ir: v marsikatero vas si prišel kakor v kak letoviški park.
I.i izgovora: lahko tam, kjer je kaj pod palcem.Jesti se da napraviti tudi brez stroškov, lo smisla je treba in pa sku pne volje. Sicer pa ni to napisano za dni, ki so bili, temveč za razgled v bodočnost. Porušena je marsikatera naša vas, uničeni š,to vilni domovi: in tu bo možnost, da se marsikaj iz boljša’, in se izboljšati mora. Graditi bo treba po načrtu,ta ko vas,pa tudi domačijo. Prepričan sem, da bedo oblasti poma gale take z načrti, pa tudi gmotne. I ajhitrejše in najuspešnejšo pa je srce soseda. Treba bo zlasti polagati veliko pa-žnj-o na higijonsko ureditev vasi in poslopij. Ob tej priliki j: primerno orno juti, da so v domovinr 'že ustanovljene posebne komisij. , ki imajo nalogo beviti se s temi vprašanji in u getoviti način najkoristnejšo rešitve, nazpisan jo bil tudi natečaj za gradbeni načrt, ki naj bi ustrezal vsem sodobnim potreba... kmeta in delavca. Poleg koristnosti jo pa treba uva zevati tudi smiselnost v slogu: terminska domačija ima svoj posebni tip, pa bi pri vsej sv^ji koristnosti smešim učinkovala sredi nraške vasi. Lepota vasi in uro jen.ost hiš jo .na najj.ačjih sil pri uveljavljanju tujskega prometa.
Važno vloge p.ri razpredanju tujskega prometa pa imajo oblastvene ir; zasebn socialne ustanovo, ko postavljajo za izvrševanjw svojih nalog razne domove. L ozire«, na žalostno
posledice, ivi jih ime. stresna usoda naše domovine, moramo pr dvidovati nujno potrebo zavetišč za deco, domov za invali de, zdravilišča za razne bolezni. Jasno je, da bc oblast vse te ustabove načrtno razporedila po vsej deželi upoštevajoč podnebne in zdravstvene pogoje, pa tudi splošno korist prebi valstva.
1.ašim gorjancu pa bo zlasti koristila organizacija planinstva , kajti izieti v gore so postali našemu meščanu»uradniku ir: delavcu, prava strast, ^akor povsod pa 'je tudi na tem.področju potrebno zanimanje in sodelovanje domačega prebivalstva. izgotovitev markacij ali zaznamovanje poti in stez, zgradnja planinskih domov, koč in zavetišč, donasaj o redno trajne in plodne obresti.
-ri vsakem podjetju, ki naj doseže čim izčrpnejši uspoh,‘ pa je nujno sodelovanje, tako že pri načrtu, kot pri gradnji Potrebna pa je še iznajdljivost in podjetnost v neposredni zvezi z uvidevnostjo za skupne korist. Smisel in solidnost , domačnost, vljudnost in obzirnost domačinov, sc poteze,ki i-majc poleg pisane in tiskane proiagande največjo privlačnost
Za oris vseh najrazličnejših motivov, ki bi sluzili za čim širše ra zgiban j e te gospodarske panoge, j.a bi bilo treba damjse0a in podrobnejšega proučevanja, in bi opis zavzel pre več 'prostora, 1 a zn a č en ih je le nekaj glavnih, ki naj bi bili:-le nekak okvir, v katerega naj bi vsak, ki se bo za ta problem zanimal, po svojem najboljšem okusu začrtal primerjalno risbo svojega domačega kraja in tako-koristno pripomogel v izgradnji mozaične mreže slikovitih možnosti, ki jih nudi na ša zemlja v izboljšanju živijenskega stenja našega v tej voj
ni tako razbiČsnega človeka.	...
- mirko iezen -
kosec v izbi - ,
Svetlo ipcdčpo stelje ,':gl0 j ; . .ošač , si je ,. .	*.,
kot kadhr sneg blesteči vsi zemljo pokrije...--. Obrnem glavo navzgor,glej , mesec bel in čist... Spet nagnem glave in k tebi v daljavo, tja k teti, moj daljni dom,vas, mi:; sp lava tožen vzdih...
------------------------------18-----------------------
Pcskakin:
ZAKAJ SS*: h A SV2TU ?
Zakaj sen na svetu - pri sveci goreči, v šotoru sede , premišljujem; morda zato, da blodeč po tem blatu grehote si dušo podkujem?
i>a til ti v nesreči, ki te doleti, popolen junak?
oa ti srečo, ki tudi jo vsak doživi, ne obračal napak?
morda zato , da ti v jasnih trenutkih . . se tega zavel:
da vz lic lepim in dobrim namenom, počasi sem v lužo zašel?
morda zato, da ti v dežju, viharju - si solncnik razpel,	!
da v varstvu njegovem bi pesem veselo sam seti zapel?
Ali zato, da iz Čaše ljubezni ti včasih še malce napil?
Ali pa morda zato, da namenom • bi drugih koristen til?
Ali zato, da ti celo življenje pri delu garàl,
in ti na starost, do kraja izgaran, se Eogu dopai?
Ali zato, da ti druge izrabil seti v korist
• • in ti za tem čemerno užival •	■ ubogih zavist?
Ali zato, da s poštenim imenom •ti drugoval
in za nameček bi svojim občanom županoval?
-12
Ali pa, da bi po svetu se klatil kot pohajač
in bi na starost prinesel domov par raztrganih hlač?
Ta morda zato, da v iskanju resnice zaman bi večkrat postal in bi šop nerazrešljivih uggnk ob smrtni uri spoznal?
Ali pa morda, da z ljubico sladko gradov^ v oblake bi zidal in za spremembo v grautenem slogu, bi kmalu sc k dru^i poovizal?
Ali pa ti vsak dan obvezno molil brevir,
da bi na vrata lahko napisal: "dušni pastir"?
Ali zato, .da bi svojemu rodu novo ideje, podaril in bi potem o tej novi pumoti celo življenje dbhtaril?
Ali pa morda v mladostnih zablodah bi se izžil,
d« bi kasne je.prezgodaj postaran, se pokorili'
Alj. da morda* v skrivnostni naravi, duha bi razpel
m bi za tem še kakršnemkoli božanstvu zapel ?
Ali pa morda, da ženo si vzamem ili si otroke vzgojim, da ti ob zadnji uri te kljukaste verze zapustil njim?
•/.
Ali da v_zvezdnati noci ti morda • vsemirje občudoval in ti pri teti se kedaj izračunal kako brezupno sem mal? •'
Ali pa, da ti cesarju prisegel in zanj se tudi tcril, da ti sé -radi njegovih mutrie dolžne ljudi moril?
Ali da raoVda resnici ti gle'dal 4 v megleni obraz,	Hi'
ud ti tako, prezgodaj 'zaslutil onstranstva mraz?	*
v	«
Ali da ti od ta smontane godlje vsakega malo pokusil in ti z želodcem skvarjenem,tudi tako živeti pcSiOiSii?
La morda stoterim mogočim pravile:.;, ti kdaj zadostil, da ti med tem ta skvarjeni svet * iz mene norce trii?
t	9
x.*orda pa, da ti p o zgrešeni roti do tega spoznanja prišel, da' bodi kdbrkoli in delaj karkoli’^ boš vedno napol la uspel?
k •
La bodi bogat ali reven po umu,	1
po blagu^ po svojih strasteh, polagal račun boš le svoj'mu razumu ob gotovih dneh?
la najbrž zato, da v tej mesni posodi prenesem iz roda v rod, v dušiVpresBrni, pregrešni, slepotni, kup slabih dobroti
oooc ooco
SLGVLKSKI RILCI aR12

Iz idealnih namen. v sc ja usten .vil Rdeči križ in ve-liks s. njegove zasluga za Čl.vestvc. Zlasti se je ta izka zal- ob vseh vojnah in vselej,'kadar so zalege človeštvo ve like . elementarne ali druge nesreče. Zet:. je tude * »vas svot i riznaval koristne delo ndečega križa, zate sme tudi Slovenci vedno podpirali Rdeči kriz.
To. da včasih je med nami nastalo tudi nezaupanje do Rde c ega križa, a trn ne radi Rdečega križa samega, temveč za-
radi ljudi, ki. so nastopali v njegovem imenu. j& povedo ker dkrit-I je Rdečega križa, ki je bil v rekah okupat.rja,ni smo .-ogli imeti onega' zaupanja, ki hi ga hoteli i.-o ti.Krneči križ v rokah okupat.rja je namreč bolj prikrival zločine nau naši-, narodom, kak..r pa resnične pomagal naši- ljudem v njih največji stiski. Bile je pa tako, kakor je m.ra le biti in kor se ni delu spremeniti, da je namreč tudi iz najboljše stvari nastale slo.ba stvar, Vakcr hitro, se je je uetaknil - okupator.
jan3s pa je stvar drugačnai danes je Rdeči kriz v na-, sih rokah, danes ni Slovenski Bdeči križ .same po besedah slovenski, temveč tudi dejanske, danes je čist- naš. lat., pa se je tudi naš odnos d.. Rdečega križa izpremenil iz temelja. jar.es je Slovenski Rdeči, križ naša narodna erganiza cija, ki je ne moremo pogrešati, ker brez nje naš narod kratke male biti ne mere. Kajti v: jnn na... je zapustila take dolge vrste težkih nalog, ki jih brez 31.venskega Rdeče
ga križa sploh ne bi megli rešiti.
Kdo bo vendar skrbel za naše Internirance, če ne Slovenski Rdeči križi
Kdo bc skrbel za rep atriirance, če r.e naš Slovenski Rdeči križi In kdo za vse tis.če ljudi, ki sc bili pregnani z d-ma, kdo -za vse _na , katerih hiše s- bile p: žgane,če r.e naš 31:venski Rdeči križ!
Ir. kdo bo skrbel za p..rizauete od be-bnih napadov, kdo za žrtve raznih eksplozij, kdo za vse druge, ki se trpeli zaradi vojne, če r.e naš slovenski Rdeči križi
Ir. kdo bo. skrbel za naše junake, za nase ranjene vojake?
Srnino Slovenski Rdeči križ.
To naloge, od katerih je že vsaka po sobi tako voli-
T~r~. -7
ka, da zahteva največje napore, acre resiti Slovenski Rdeči križ le, če nu vsi dano potrebna sredstva. Ta sredstva nu tu di moramo dati, ker dela Slovenski Bdeči križ v interesu nas vseh, ker rešuje nas nared. 'Samo preudarimoI kli hi bili Še nared, 6e bi naia prepadli vsi, za katere mora skrbeti Rdeči križ? dìi niso naše vrste že tako strahovito zredčene,da se aerano z vserii silami boriti za vsakogar, ki ga je še mogoče rešiti? K e- gre danes le za karitativno delo, ki ga opravlja SRK, danes gre za več, gre za rešitev našega nar- da .
S tega vidika treba presojati del- našega SSK, s tega vidika pa tudi našo narodno in razredno dolžnost do te nase nujno potrebne organizacije, SRK nam hoče in nam bo -hranil to, kar nam je dala svoboda, ko je odprla vrata vseh taborišč , ječ in mučilnic, v katerih so hirali in umirali naši ljudje. Ti ljudje morajo biti fcošeni ne le trpijenja,temveč tudi zapet pridobljeni za nase skupne in tudi ustvarjalno ži vijenje. To pa je delo Slovenskega Auečoga kriza.Logičen za ključem je zate samo» eden: Vsak Slovenec mora do dna izpolniti svoje dolžni st do naroda in do borcev in mučenikov za našo svobodo in zato yp odpirati resnično j . krepke SRK - veliko organizacijo za vse naše ljudi v stiski in bedi!
(Iz “Slivenskega Poročevalca")
Kajuh;	J c s o n s k a
V	*
Se p sonito»tovariši,kako bilo je sleherno jesen, kako smo verovali v tistih dneh: spomladi se vzdramilo bo v ljudeh?
Tako smo vselej hrepeneli, brez hrepenenja ne bi doživeli jeseni, ki prihaja zdaj, jeseni,ki ni naša
in.vendar naša bolj ko vse do zdaj.
Cd vsepovsod: z gora,gozdov, s porušenih domov in iz grobov kriči :
Laupajte, tovariši, verujte!
V	jeseni tej ni hrepenenje kalna voda’, kot divji, hrzajoči konj
prihaja k nam svoboda!
----------------------------- - 23--------------------------------
------- ^‘‘Sl GXiOBGVI V FiMClJi. --------:-
„	234. sl.v.ceta (7410) le zgubila ire tekli mesec p rve„a
za, -dkar s...u zapustili Sardinija..
23. julija 1945. je naizi resna smrt dohitela našega ira u°3L tu var i s a iliina Beguša, nimata in delavne ja človeka, d-dii se jo 21. februarja 1512. v ločinah blizu 3v.Lucije .
- il ju še ne - žen jen.
I onesrečil se je v nove Tunnel, ned Icrt de Boucom in warseillOu^, ko se je sp.lav, na katerem se naši ljudje ^re poljevali težka kolesa telefonske žice, nagnil in so ga ke lesa i eternila s seboj v vedo. Vse iskan'je je bilo zaman : njegovega trupla ni bilo nogece najti, šele četrti dan snu ea našli,ko ga je voda vrgla na vrh, kake tri k., n kraja nesreče. I okopan je na vojaškem ameriškem pckctališču v braguignanu, ned Tculoncm ir; Meo, kjer že p . civata še dva diuga tovariša iz naših čet. -kaj j in bo tuja zoni ja lahka!
45-
354.slov. četa (7413) pa jo 19.augusta 1945. zgubila To variša Josipa I ajkeviča iz Beskari, občina Sv.Vincenc pii r azinu. F o izjavi tovariša, s kateri.:: sta skupne opravljala službe pri vednen zbiralniku, so je Fajkovic okrog 14 u re nakan oddaljil. Je ra to storil zadnje čase večkrat.nar ga pa ni bilo nazaj niti do zanenjavo, ki se vrši ob 16 v»:. ri, je tovariš tane j ob povratku to sporeči! v coti, ki sa je takoj odpravila, da ga p.išče. Freiskali so vse okrog zbiralnika, toda zaman, nodten pa ga našel nek domačin,ka-l.ih 200 netrov^proč , v ge s ten grmovju obešenega, kar je ta Fvj javil ameriški policiji, ivo je komisija, ki je takoj pri spela na lice mosta, svoje delo up. lavila, šo truplo sneli in ga odpeljali v Aix.
I okojni jo bil rojen 6.aprila 1910 in zapušča zenu ter dva otroka. Bolehal je že dalj časa na živcih. Badi mocne0a^živčnega napada je bil 5.augusta nemudoma odpeljan v bolnišnici, a se je vrnil že arugi dan, in zdelo so je, aa predpisana zdravila vplivajo nanj zelo pomirjevalno. Io prejemu pisma , ki vsebuje žolc nejasno vesti o pokojnikovi družini, pa se je njegovo stanje spet poslabšale, kadi njegove mirne in tihe nravi pa ni bilo na njem opaziti ka-ke. posebne spremembe, najmanj pa je megel kdo vsaj slutiti tako nesrečo. - Maj počiva v miru*.
Zlata oranža
I ala je, pala zlata oranža deklici v krilc.
Kdo pa zagnal je zlate oranžo deklici v krilo?
Tiho odzadaj že je priskočil, s prsti zaslonil njene oči.
io, in nadalje? kič. Iz naročja se zakotali zlata oranža po tleh..
Kdo je? - Id c j ljubček] Kdo še? - 'Moj dragi 1 Kdo še? - lic,vihra, pojdi ni prcc'!
iaTZVo JKZ I SUI.CL
njevojka je u gori zaspala, svojin licem ^oru obasjaia.
Irkosila žarkoue sunašcu:
"Žarko sunee , ijepsa sam od tebe, i cd tebe i cd brata tvega, tvega brata, sjajnoga mjeseca."
To je suncu vrle mučno bilo, pa se sunce Bogu potužilo;
"maj ni, Lože, da joj lice spalin."
/
"I\emcj, sunce, daču joj ja gòre; sitnu djecu,nuža pijanicu."
-Bosanska'naredna-
--- Jezik je zrcalc značaja narodovega —
25
--------R O ì Li A 'R 1 K--------------------------
Cveto dekle tu rožmarin, o'j j rožmarin zelen; no našel bi v 'deželah treh fant ' zaljsega noten.
Le cveti, cv^ti, rožmarin in duhti skozi vas.
I od okno pride fantič mladi "Jaz -nra^ v hj krvav, ma j, dekle , r. Žmarina, ti ,' se šopek mi v p^zurav. ’ ko ruske trn d.. jokale# na to ...i bo S], o min."
Dekle na cknc skleni se in utrga vršič mlad, in vsa solzna wa fantiču pripne za gudbiČ zlat.
"K a, fantič, ržmarina, ti , saj ljubi.u te srčno."
Ko v jutru stanca, pala je na sirno, širrm plan, duhtoci til je rožmarin na oknu ves požgan.
Oj, sijaj, sijaj sonce, ti, na mrtvi rožmarin.
Kc ‘ til je rožmarin požgan, zadele krogle tri so fanta mladega v srce in pai je v črno kri...
C j , p lo ka j, p laka j de ki c, ti -, tvoj fantič mrtev zdaj leži.
Triljubice
Imam ja tri ljubice, vse tri S', zaubrne, vso tri s<^' pavršce, vse tri bogate.
Tul je , tul je, tuljeml
Ona ima tolarje, druga keraude, tretja ima jankico drobno, na bavde.
Tulje, tu1j e , tulj om1
Vzel bmn ja le eno, tistu ta mlajs, , ta najbolj uboga me, imam jc najrajše. Tulje, tulje , tuljenj
(Korrcska narodna)
_____/
26
A.Tevčer:
ZA KRAT1K CA3
Globoka crirrava - France , čeprav dutcvski starešina, ni bil
nič kaj j. re ve c pobožen. Spoved, je oj ravil enkrat v letu in se tistikrat zato, ker je til starešina in da "bode bate nclčale"Bil je nekoliko gluh in ko se je spe vedeva! je prihajalo iz spovednice kot renčanje nedvouov. Lilo je p.reu velikonočno in starešina gre k spovedi.
Župnik: "Ste se dobro pripravili za spoved?"
France: "Zj, kaicu pej, ku duobru."
Župnik: «In na kakšen način?" - Leka j časa je bilo vse tihe p e ton pa zarenči iz spovednice: "S j , na kakšen; pr.-ziue sn se p o čase drsou prete spoudnice več. ku ano uro cajta,lm je pej blu predvmano fulka ku strele jen vi pej delaste talcu pačasi."
Le i. rove c jasno - V Sežani na Krasu je dvakrat na mesec živinski seja. Ko je. bil prvič se jr::, je til v Sežani velik pia znik in so bili vsi zidovi polni raznovrstnih lepakov. I ri vhodu v vas je til obešen velik kričeč oglas, ki je naznanjal spored slovesnosti, risalo je tako-le: "Oh 10 uri pri hod živine, ob 11 uri prihod civilnih in cerkvenih oblasti, opoldne skupno, kosilo. "
L e najlei Ši - Jurij se vrne cd nabora in oče ga vpraša kane je bilo... "Rekli so ni, da ako ne bi imel zlomljeno desno nogo, ako bi ne bil grbast in da če ne bi gledal krizen, da bi bil najiopši fant pri naboru.
Astronom - V poletnem večeru se Cene hladi pred hišo in skr bno opazuje luno. Žiena to opazi in ga vpraša,kaj
tako buli v zral
i-i • • •
"Ztediram, kašn prekleti dren j .-ere je
met fuiek na lune, kadr je zadnje kraje."
Zakasnelec - Šime kolovrati v nedeljo ponoči iz gostilne p.roti domu. Fot pa je friamano grda in možakar konča v kanalu ob cesti,kjer zaspi... Zbudi ga plat zvo^ na. širne šteje uuarce ir. našteje do 83. - "Ja, pej p me j duš de ne vem, kaku bue dons z babo; taku kasnu pej še nesem pršu lamu."
(?TnBTl)