ffdor išče, ta najde«., v NAMI!
Zbrane je nagovoril Ivan Dolničar. (Fotografiji: SZ)
V spomin na te dogodke sta krajevna organizacija ZB NOB Topolšica in Območna skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje v petek, 9. maja, v
Li JWBfffWT___Hm
Prevladovalo bo sončno in zelo toplo vreme.
Topolšici pripravila spominsko slovesnost. Tokratna ni bila tako obsežna kot tista, ki so jo pripravili ob 50-letnici zmage nad fašizmom, bil pa je spomin na nasmejane obraze in šopke rož, s katerimi so ljudje pričakali osvoboditelje. Na spominski svečanosti je spregovoril general Ivan Dolničar, udeleženec takratnih dogodkov iz Topolšice.
■ mkp
Modna konfekcija Elkroj
Pol stoletja dela in razvoja
V ponedeljek je minilo natanko pol stoletja obstoja, dela, razvoja in uspehov današnje Modne konfekcije Elkroj. Začetki podjetja segajo v obrtno delavnico z dvema krojačema, danes pa je to 700 - članski kolektiv s pretežno dokaj mladimi delavkami. »Veseli in ponosni smo, da smo v razmeroma težkih časih obstali na zahtevnem tržišču in lahko danes slavimo tako lep jubilej, kar je predvsem zasluga pridnih in prizadevnih delavk,« pravi direktorica Elkroja Marija Vrtačnik.
Podjetje se je nenehno razvijalo, leta 1972 pričelo izvoz pod tujimi blagovnimi znamkami in pod evropsko uveljavljenimi znamkami izvaža še danes. V zelo težkih razmerah pri nas za izvoznike in zlasti konfekcionarje je
večalo tudi izvor pod lastnimi blagovnimi znamkami Formula E1 in Carier, ki danes že dosega 16 odstotkov. Ta odstotek bi bil še večji, če bi ob večjem ostanku dohodka namenili več sredstev tržnim naporom, ki jih huda konkurenca tržišča zahodnih tržav nepreklicno terja.
V torek so v podjetju na Prihovi pripravili skromno slavje in na njem počastili delavke, junija pa bodo pripravili še promocijsko modno revijo. »Na njej bomo našim kupcem in potrošnikom pokazali novosti in vse kar smo se v dolgih letih naučili delati. In tega ni malo, saj izdelujemo najboljše hlače v Sloveniji, temelj takšni trditvi pa so naši potrošniki,« pravi Marija Vrtačnik.
■J P
KIS UHffi
VELEBLAGOVNICA VELENJE
ISSN 0350-5561
Deveti maj 52 let kasneje
Zupani Zasavja, šaleške doline ter ERIC-o Velenje
O okolju v Zasavju in doma
okrog Škalskega
Prejšnjo sredo so se v prostorih Mestne občine Velenje(ter nato še na terenu) srečali župani občin Hrastnik, Radeče, Zagorje, Trbovlje, Litije ter Šmartnega ob Paki, Šoštanja in MO Velenje, da so ob strokovnem vodenju dr. Ribaričeve in mag. Avberška (ERIC-o Velenje), predstavili projekt Vpliv onesnaževanja
okolja na celovit razvoj prostora v zasavski regiji, s poudarkom na naravni in kulturni dediščini ter sanaciji okolja v Šaleški dolini.
Po pogovorih in ocenah stanja ter usmeritvah za nujne nadaljne postopke in sanacijo, so si udeleženci ogledali deponije pepela ter sanirani del področja
in Plevelovega jezera, nekateri pa so izkoristili še polet in si področje ogledali iz zraka. Po tako temeljitih predstavitvah so se dogovorili za nadaljnje ukrepe, s ciljem hitrejše vitalizacije prizadetih zemljišč ter ureditve površin v koristne bivalne ali rekreacijske ter kmetijske površine.
■ Jože Miklavc
Udeleženci na posvetu in predstavitvi...
Terme v Okonini
Kje izvrtati 50 milijonov?
Občina Ljubno se ni odrekla nadaljnjim raziskavam, ki bi potrdile zadostne količne termalne vode v Okonini za kasnejše donosno izkoriščanje. To tudi ne bi bilo umestno, saj so bivša občina Mozirje, sedanja občina Ljubno in ministrstvo za gospodarske dejavnosti v dosedanje raziskave in vrtine do globine 200 metrov namenili že precej sredstev, z njimi pa sklenili drugo fazo raziskav.
Strokovnjaki so doslej potrdili, da voda je, daje dovolj topla, zadostne količine pa naj bi bile po
Znanilka pomladi, ki je v naših krajih bolj poredek gost, se je tudi letos vrnila na dimnik otroškega vrtca v Šmartnem ob Paki.
Foto DK
njihov zagotovilih globlje, torej bi bila potrebna vrtina do 800 metrov. To je obnovljivi vir biotermalne energije, ki bi omogočal vsakovrstno izkoriščanje, ne le izgradnje kakšnega bazena. Za projekt se zanima tudi država, saj so z ministrstva za gospodarske dejavnosti že povprašali kakšna so dognanja in če nameravajo nadaljevati.
Problem je razumljivo denar, saj bi za vrtino do 800 metrov morali zagotoviti 50 milijonov tolarjev, kar pa je za ljubensko in vse ostale občine, če bi morebiti sodelovale, ob bornih proračunskih vrečah nedosegljivo. Posebej zaradi dejstva, daje toliko sredstev treba nameniti (šele) za raziskave, da torej to še ni naložba, ki bi omogočala iztržek in dobiček.
V občini Ljubno so zato že imenovali posebno skupino, ki jo vodi strokovnjak z evropskim ugledom, med njene naloge v nadaljnjem postopku pa seveda sodi zagotovitev potrebnih sredstev.
Na Ljubnem in v Okonini se tako nadejajo, da bodo v bodočnosti vendarle uspeli in z uresničitvijo dolgoročnega projekta precej prispevali k razvoju in ponudbi ožjega in širšega področja. Okonina je znana po lepi in ugodni legi in svojimi posebnostmi. Med slednje sodijo ruševine nekdanjega grada, ki so jih odkrili in označili pred nedavnim, končno nad vasjo gnezdi planinski orel, kar je že slovenska posebnost, pri tem pa je zanimivo, da je orlovski par 27. aprila dobil dva mladiča.
■J P
TOPOLŠICA, 9, maja - Deveti maj praznuje Evropa v spomin na uradni datum konca 2. svetovne vojne. Kot za vso Evropo se je tudi za Slovence tistikrat uradno končala ena najbolj
okrutnih vojn v minevajočem stoletju. Topolšica pa z 9. majem še posebej povezana, saj je bila v njej podpisana vdaja mogočne armade, ki je straho-vala skoraj vso Evropo.
i
Spominska slovesnost
Slovesnost v Topolšici sta pripravili krajevna organizacija ZZB Topolšica in Območna skupnost borcev in udeležencev
NOB Velenje.

9770350556014
2 lVAS vas	DOGODKI	15. maj 1997
Norice
Občina Šmartno ob Paki
So ideje, so potrebe, le denarja ni
Tako nekako bi lahko razumeli razmišljanja župana občine Šmartno ob Paki Iva Rakuna glede letošnjih (novih) projektov v občini.
Pri tem je najprej omenil nadaljnja vlaganja v infrastrukturo, zlasti v obnovo cest. Program	predvideva
posodobitev ceste v Velikem Vrhu, od tamkajšnjega igrišča do Gavc (po predvidevanjih jih bo naložba veljala približno 14 milijonov tolarjev), ureditev varnih poti šolarjev in drugih udeležencev v prometu - gre za izgradnjo zlasti pločnikov med Rečico ob Paki ter Šmartnim ob Paki in Gorenjem ter Paško vasjo, vrednost teh naložb ocenjujejo na več kot 10 milijonov SIT. Med prednostnimi nalogami pa so še priključitev uporabnikov na primarni vod kanalizacije v Rečici ob Paki, dokončanje vodovoda v Velikem Vrhu, ki sicer že obratuje, vendar brez dograjene avtomatske signalizacije, zamenjavo dotrajanih oken na šmarški osnovni šoli in obnovi še nekaterih nujni stvari. Nova ograja in nova igrala pri vrtcu, pomoč pri nakupu potrebnega
Nove ograje in novih igral pri vrtcu so se gotovo razveselili otroci, njihovi starši in vzgojiteljice.
aparata za izvajanje dejavnosti v laboratoriju tamkajšnjega zdravstvenega doma ter sofinanciranje nakupa osebnega vozila za potrebe patronažne službe so, po Rakunovih besedah, sestavni del letošnjih projektov.
Poglavje zase sta dokončanje družbenega plana občine, za katerega Rakun upa, da bo zagledal beli dan res letos, in pričetek pridobivanja lokacijske dokumentacije za izgradnjo čistilne naprave s primernim kolek-torjem. "Obe naložbi sta za
občino potrebni in v ta namen smo letos predvideli 4 milijone tolarjev. Kdaj bomo pristopili tudi k uresničevanju, pa je odvisno od več dejavnikov. Sploh čistilna naprava in kolektor sta tako zahtevna in velika zalogaja, da jima občina sama zagotovo ne bo kos, ampak le s pomočjo republiških sredstev. Po obstoječem predračunu, izdelanem po idejnem projektu, bo naložba veljala milijardo 500 milijonov SIT. Za primerjavo, predvideni prihodki letošnjega občinskega pro-
računa znašajo 192.739.000 tolarjev. "Ne le pomoč republike, tudi večja vključitev podjetij v občini v rešitev tega vprašanja bo pri načrtovani fazni izgradnji več kot nujna.«
In kako župan Ivan Rakun odgovarja na očitke tistih občanov, ki trdijo, da so zanj najpomembnejši projekti le vlaganja v ceste? "To je res. Ljudje namreč vidijo in cenijo le tisto, kar jim pripelješ do njihovega praga: asfaltno cesto, vodovod, telefonijo, do drugih pridobitev skupnega pomena pa so precej manj dobrohotni oziroma naklonjeni. Vendar v občini mislimo tudi najprej. V izdelavi je namreč idejni projekt za ureditev centra pri naši osnovni šoli, pri čemer mislimo predvsem na izgradnjo nove telovadnice. To idejo je potrebno sedaj spraviti na papir, da bomo lahko resneje ukrepali. Ideja o ureditvi prostora za dejavnost mladih, ki se je v tem okolju prav tako že porajala, pa je skorajda tik pred uresničitvijo. Ce bo zanj interes med mladimi, bomo v kratkem pripravili možnost tudi za njihove aktivnosti."
■ tp
J
O šolskih okoliših
VELENJE - Na torkovem zasedanju bodo svetniki mestne občine Velenje obravnavali predloge odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno izobraževalnih zavodov, s katerimi naj bi med drugim določili tudi nove šolske okoliše. To je tema, kije bila v zadnjem obdobju močno odmevna, saj naj bi s tem tudi prenesli podružnični osnovni šoli Škale in Cirkovce k osnovni šoli Livada.
Omeniti velja tudi, da bodo tokrat razgrnili že osnutek sporazuma o dokončni razdelitvi premoženja in ureditvi premožensko pravnih razmerij med mestno občino Velenje ter občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki.	■ (mz)
Bo zamenjan svetnik?
ŠOŠTANJ, 15. maja - Svet občine Šoštanj bo na današnji seji znova pretresal pobude za odvzem funkcij članom sveta. Na zadnji seji so svetniki podali kar štiri take pobude, za Rudija Satlerja, svetnika iz vrst DeSusa in Marjana Jakoba iz Liste za razvoj podeželja, je pobudi podal Marjan Vrtačnik (nestrankarski), za Petra Radojo iz Socialdemokratske stranke in Vikija Dreva iz Liste za razvoj podeželja pa predsednik sveta Anton Skornšek (SKD).
Komisija za kadrovska vprašnja pri svetu pa meni, in tak predlog bo podala tudi v obravnavo, da se pobuda za zamenjavo Rudija Satlerja (ker naj ne bi stanoval v Šoštanju) kot neutemeljena zavrne, za Marjana Jakoba (češ, da njegov položaj direktorja ustanove, ki se delno napaja s sredstvi iz proračuna občine ni združljiv z opravljanjem svetniške funkcije) miruje, dokler ne pridobijo ustreznega tolmačenja republiške voline komisije, za Vikija Dreva, ki je medtem odstopil od pogodbe o delu sklenjene z občino, ustavi, le za Petra Radojo komisija meni, da svet lahko sprejme ugotovitveni sklep o pričetku postopka za zamenjavo.
■ mkp
Pogodba pred podpisom
VELENJE - Vse kaže, da sta mestna občina Velenje in tukajšnja Območna organizacija RK tik pred rešitvijo problema glede skladišča hrane, rabljenih oblačil in obutve. V teh dneh naj bi končno podpisali pogodbo o odkupu prostorov na Prešernovi v Velenju, last Tobačne tovarne Ljubljana. Za 180 m2 veliko skladišče bo treba odšteti približno 9 milijonov tolarjev. Glavnino denarja bo prispevala mestna občina Velenje, nekaj pa naj bi primaknil tudi republiški RK. Takoj po podpisu bodo prostore z manjšimi adaptacijami preuredili. Darinka Herman, sekretarka območne organizacije RK Velenje je povedala, da se skladiščnih prostorov veselijo sami in tudi tisti,ki pomoč v obliki hrane in oblačil tudi potrebujejo. Manjše težave pričakujejo pri napolnitvi polic, saj pomoči praktično ne dobijo od nikoder več. Poskušali jih bodo rešiti v sodelovanju s podjetji v dolini.
Utp
Policija med vojno
VELENJE, 8. MAJ 1997 - Regionalni odbor združenja Sever, prostovoljne in nepolitične organizacije, v katero se povezujejo slovenski policisti, udeleženci vojne za Slovenijo, seje v četrtek sestal v Velenju. Na seji so spregovorili o rabi denarja v minulem letu in začrtali delo za naprej. Ena večjih nalog, ki jih čaka v kratkem, je priprava razstave Policija med vojno, ki jo bodo postavili v avli kulturnega doma v Velenju ob letošnjem dnevu policije.
mkp
Obmejno sodelovanje
VELENJE - V Velenju so se pred nedavnim srečali predstavniki gospodarskih zbornic avstrijske Koroške (Beljak, Celovec, Velikovec, VVolfsberg) in slovenskih območnih zbornic, ki mejijo na avstrijsko Koroško (Kranja, Dravograda in Velenja). Takšnih srečanj na katerih dogovarjajo skupne aktivnosti, je bilo že več, tokrat pa so govorili predvsem o prekomejnem sodelovanju programa Phare. Dogovorili so se, da bodo dvakrat na leto organizirali branžno srečanje podjetnikov. Še posebej so podprli vključevanje programa lesnopredelovalnih obratov (za vsa omenjena področja je značilna lesnopredelovalna industrija). Predstavniki Gorenja Inova bodo obiskali Tehnološki park v Wolfsbergu, avstrijski partnerji pa bodo tudi sicer zagotovili predstavitev podjetniško pospeševalnih ukrepov. Organizirano pa si bodo ogledali tudi razstavo mizarskih izdelkov, ki jo bo v St.Paulu organizirala gospodarska zbornica Wolfsberg.
■ (foto S.Zakošek)
"Forma TOOL 97" v Mariboru
Zlata paketa za Gorenje Orodjarna
V Gorenjevi Orodjarni namenjajo vso skrb razvojnim dosežkom, ki jih nenehno uvajajo v proizvodnjo. Rezultat njihovega dobrega dela so tudi mnoga priznanja, kijih dosegajo v zadnjem času. Opazni so bili tudi na zadnjem sejmu orodjarst-va v Mariboru. Predstavili so orodje za izdelavo mehanizmov za dvigovanje okenskih stekel, osebnih avtomobilov znamke Mercedes (zanj so prejeli zlato plaketo), orodje za čelno ploščo in ročaj dozirne posode ter okvir vrat za nov pralni stroj Gorenja Simple & Logical.	■ ml
Tokrat je prišel hladen tuš za sicer močna slovenska prizadevanja za pridružitev evropski uniji iz Velenja. Gibanje 23. december, v katerega vrhu sta brata Korun, v njem pa je še več drugih, ki nasprotujejo vključevanju Slovenije v Evropo, vsaj takemu, kot naj bi bilo sedanje, namreč terja izjasnjevanje ljudi o tem pridruževanju, ne pa, da se o tem izreče le "ozek" politični vrh. To naj bi bilo neke vrste ravnotežje: Slovenci smo se na plebiscitu tistega pomembnega 23. decembra odločili za odcepitev od Jugoslavije, zdaj naj se na podoben način še izrečemo, ali smo za vključitev v evropske integracije, kot nam jo zdaj ponujajo. Vtem gibanju so prepričani, da je sedanja pot v nasprotju z našimi odločitvami: že res, da smo se želeli ločiti od Jugoslavije in Balkana, toda hoteli smo tudi, da smo enkrat za vselej svoji na svojem. Način sedanjega pridruževanja pa to naj ne bi bil in lahko bi se zgodilo, da bi se Slovenija izgubila v valovih Evrope.
Pobuda gibanja 23. december povsod ni naletela na ugodna ušesa, še posebno, ker tudi v našem gospodarstvu prisegajo, da je vključitev v pravo Evropo naša nuja in da smo brez tega obsojeni na životarjenje. Tudi mnogi drugi opozarjajo, da je lahko tako "igračkanje" škodljivo in nam lahko zaradi tega odpelje naslednji vlak v Evropo. Zato niso čudna prizadevanja, da bi našli luknje, ki bi onemogočile izvedbo predlaganega referenduma. Toda četudi referenduma res ne bi bilo, je le prav, da tej pobudi "zaskrbljene" skupine bolj prisluhnemo, ko bodo naslednjič priložnosti
Radarji na Menini
Resničnost aH politična poteza?
V zadnjem obdobju so se po vsej Sloveniji razvnele razprave o ustavitvi gradnje radarjev na Menini, o upravičenosti ali neupravičenosti takšnega dejanja. V občini Gornji Grad so ob vsem tem še naprej nezaupljivi, kar priča tudi kratka i2java, ki jo je izrekel župan Toni Rifelj:
»Zadeva je v slovenskih medijih resnično zelo odmevna, vse kar o tem v naši občini vemo, pa smo izvedeli prav in izključno iz medijev. Doslej nismo dobili nikakršnega pisnega dokumenta ministrstva za okolje in prostor o prekinitvi gradnje, lo ministrstvo namreč vodi postopek in dokler ne bomo dobili njegove potrditve o ustavitvi gradnje bomo smatrali, da je bila to politična poteza Slovenske ljudske stranke, ki pomeni zavajanje ljudi v našem okolju.«
za pogovore in pregovarjanja. Saj kar drži, da so na podobne stvari pred časom opozarjali že v marsikateri stranki. Potem so nekatere naredile salto mortale, ker so se znašle v vladi, druge imajo drugačne računice. Čeprav je tudi res, da ob vpetosti našega gospodarstva, kakršno je že zdaj, verjetno res ne bi bilo dobro, da se poskušamo izolirati. To pa ne pomeni, da bi se morali brezpogojno klanjati.
Z našim povezovanjem v evroatlantske grupacije je povezano tudi dogajanje v Zgornji Savinjski dolini. Tudi tam ne vedo, ali je vlak z njihovim radarjem že odpeljal ali še vedno čaka m tirih, da se popelje proti Menini planini. Nekateri so jih zdaj tolažili, da bo morda sodobno britansko letalo awacs, kije v sestavi NATA, pregnalo radar, ker je pokazalo, da take naprave tam sploh ne potrebujemo. Ampak Zgornjesavinjčani zdaj verjamejo le še malo. Preveč so se namreč zagnali, ko so verjeli poslancem in ministroma, da so postopki za namestitev radarjev povsem ustavljeni. Namesto za stalnost je šlo le za začasnost, pogrele so jih tudi besede ljudskega obrambnega ministra, da se taki lokaciji ne nameravajo odpovedati.
Tudi v tem tednu so se torej dogajale stvari, ki so vredne, da se nad njimi zamislimo, Kažejo, da st\>ari nikoli niso take, da ne bi mogle biti boljše in da je treba zelo dobro paziti, kaj in kako kdo kaj reče. Včasih so si stvari skoraj enake, razlikujejo se le v nias-nah. Ampak pogosto so odločilne prav te.	■ (k)


V Evropo: morda da ali sploh ne

Štefka Kordeš, direktorica Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje
Brezposelnost bo še večja
Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje »pokriva« osemnajst občin oziroma šest upravnih enot umeščenih v prostor Koroške, Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Pod njihovo okrilje sodi marsikaj, nemogoče je vse našteti, predvsem pa veliko takšnega, s čimer se podobne organizacije na zahodu ne ukvarjajo. To mimogrede. Že zato, ker se z Evropo tako radi spogledujemo. Strokovnjaki OECD-ja so ob obisku zavodov v Sloveniji ugotavljali, pri nas na tem področju dela dva- do trikrat manj ljudi kot v podobnih ustanovah na zahodu. Da o tem, kako tam že prvi dan v letu vedo, s kakšnimi sredstvi lahko razpolagajo, pri nas pa je že maj in do oktobra najbrž ne bomo zvedeli, koliko denarja bo na voljo, ne govorimo. Zaradi tega so še na najslabšem brezposelni. Teh pa je na našem območju vse več in še večjih bo. T\idi o tem je tekla beseda z direktorico Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje Štefko Kordeš.
NAŠ ČAS: Ne bi se dotikali številk, razen če je nujno. Bolj nas zanima vsebina dogajanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti v prostoru, ki ga »pokrivate«. Se dogaja kaj posebnega, takšnega, česar pred leti ni bilo opaziti?
ŠTEFKA KORDEŠ: »Doslej smo menili, daje naše gospodarstvo bolj zdravo, kot dejansko je, pa smo se očitno motili. Že lani se je na tem območju zgodilo kar nekaj stečajev, Okus v Radljah ob Dravi, Kroj Vuzenica, Sipak Velenje, TOM Mežica, Lesna Podvelka, letos se jih nekaj še napoveduje, kar kaže na to, da pravega prestrukturiranja gospodarstva na tem območju doslej še ni bilo, da nas šele čaka. Brezposelnost se ne bo umirila, prej nasprotno, povečevala se bo. Od leta 1990 do letos se v poprečju znižuje število delovnih mest za okoli 1500 na leto. Danes je v regiji 12-odstotna brezposelnost, pred nedavnim je bila še 10-odstotna, republiško poprečje je 14 odstotkov in temu se hitro približujemo. Sicer pa jc problematika brezposelnosti zelo lokalno obarvana. V upravni enoti Radlje ob Dravi je brezposelnosti več kot 23-odstotna, s čimer se uvrščajo na 4. mesto po brezposlenosti v Sloveniji.«
NAŠ ČAS: Se da natančneje predvideti, kaj se bo v prihodnje na področju zaposlovanja in brezposelnosti še dogajalo? Vas podjetja seznanjajo s svojimi zaposlitvenimi načrti?
ŠTEFKA KORDEŠ: »Da in to precej dobro. V letnih potrebah za letos so podjetja podala dokaj realen prikaz presežnih delavcev in na podlagi tega sklepamo, da bo zaposlenost še naprej upadala, za letos je predviden za okoli 2,5-odstot-ni upad v regiji. V odprto brezposelnost računamo, da bo prišlo okoli 1000 oziroma še več ljudi. Povedati moram, da nam recimo ESO Oprema ni posredovala napovedi za letošnje leto, vemo pa, kaj se tam dogaja.«
NAŠ ČAS: Zlasti ob stečajih podjetij, v Velenju se nakazuje stečaj ESO Opreme, se pojavljajo precejšnji presežki delavcev. Kako se v razreševanje lahko vključi Zavod za zaposlovanje? Kaj recimo konkretnega lahko stori v primeru 350 brezposlenih, ki se bodo pojavili pri vas v takoimenovani »odprti brezposelnosti«?
ŠTEFKA KORDEŠ: »Agonija, ki je prisotna v ESO Opremi, v tej regiji pa je še nekaj podjetij v podobnem položaju, ne pelje nikamor. Z vidika našega strokovnega dela bi bilo bolje, da bi
prišlo do stečaja že prej. Večino delavcev bi lahko do danes že dejansko zaposlili, tako pa imajo na papirju zaposlitev, nimajo pa plač in zavarovanja. Zavod tem podjetjem, tudi v ESO Opremi je bilo v začetni fazi tako, pomaga s strokovnimi podlagami za razreševanje presežnih delavcev. Zdaj so zadeve že tako daleč, da morda ni druge rešitve kot stečaj.«
NAŠ ČAS: Strokovna pomoč podjetjem v težavah je možna z vaše strani torej že prej. Kaj pa kasneje, ko pride do stečaja in ko ljudje izgubijo delo?
ŠTEFKA KORDEŠ: »V takih primerih organiziramo ekipo, ki v podjetju uredi vse, da delavci ne izgubijo pravic, ki jim gredo iz dela, predvsem gre za pravico do prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Moram reči, da so v večini podjetij delavci potem bolj zadovoljni, ker dobijo vsaj nekaj, seveda pa omejen čas, odvisno od delovne dobe in ostalega. V večini primerov se kasneje izloči »zdravo« jedro, ki potem ustvarja nova delovna mesta.«
NAŠ ČAS: Pa vaše dosedanje izkušnje z ljudmi, ki so zaradi stečaja izgubili delo? Ali se v določenem času uspejo zaposliti?
ŠTEFKA KORDEŠ: »Veliko delavcev, ki so delovno sposobni in ki so voljni delati, se običajno
Štefka Kordeš, direktorica Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje: »Skrajni čas je bil, da taka institucija v Velenju dobi p strežne prostore.«
zaposli v novem podjetju, ki nadaljuje razvoj zdravih programov. Pri nas imamo krasen primer Elektronike, ki je šla v stečaj, pa so se zadeve potem uredile, tako da so zaposleni lahko delali naprej. Težave pa so z invalidi. To je nedorečen problem v Sloveniji, o katerem bo treba še veliko govoriti. Ti pa na žalost v glavnem ostanejo pri nas.«
NAŠ ČAS: V čem je prednost, da se tisti, ki išče delo, prijavi kot brezposelna oseba na zavodu in dela ne išče sam ? Koliko mu pri tem lahko pomaga zavod?
ŠTEFKA KORDEŠ: »Prijava na zavodu je prostovoljna. Nikogar nihče ne sili v to, da pride k nam in da išče pomoč pri nas, se pa danes brezposelni vse bolj zavedajo, da je zavod posrednik med brezposelnim in delodajalcem. Jasno je, da tisti, ki izgubi delo, seveda ne po svoji krivdi, pride, ker ima pravico do denarnega nadomestila. Tisti, ki te pravice nima, pa se prostovoljno
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
odloči, ali se prijavi ali ne. S prijavo pa lahko pridobi kakšno pravico iz aktivne politike zaposlovanja, ki jo zavod vodi, lahko mu sofinancira izobraževanje, uposabljanje, prekvajifikacijo...«
NAŠ ČAS: Ali se Slovenija tudi v organiziranju in načinu dela zavodov za zaposlovanje zgleduje po zahodni Evropi? Ali drugače: kako daleč ali pa kako blizu podobnim ustanovam v Evropi je Slovenija?
ŠTEFKA KORDEŠ: »Slovenski zavodi za zaposlovanje imajo 40-letno tradicijo. V tem času smo si nabrali veliko strokovnih izkušenj in postali ugledna institucija. Kot pridružena članica Evropske unije se mora Slovenije tudi na tem področju uskladiti z zakonodajo, ki velja v Uniji. Spremljamo vse modele organiziranja zavodov v Evropi, mnenja smo, da jih ne moremo neposredno prenesti v naše okolje, lahko pa prenesemo tiste oblike, ki bi pospešile zaposlovanje.
Bil pa je Republiški zavod za zaposlovanje gotovo tisti, ki seje v Sloveniji zgodaj in dovolj temeljito začel prilagajati evropskim normam in načinu dela. Že leta 1991 je bila spremenjena zakonodaja na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, s katero smo močno vplivali na ublažitev stiske, do katere je prišlo ob osamosvajanju, ko je gospodarstvo izgubilo mnoga tržišča. Lani je zavode za zaposlovanje obiskala komisija OECD-ja, ki je proučevala naše delo. Prišla je do mnogih pozitivnih stališč. Ugotavlja, da opravljamo tudi naloge, ki jih drugod ne, da sodijo pod naše okrilje štipendije, da »vodimo« tujce ... Najbolj pomembno, kar je ugotovila, pa je, da je za enak obseg dela v drugih evropskih državah zaposlenih neprimerno več ljudi kot v Sloveniji, celo 2- do 3-krat več. Zdaj sodelujemo s strokovnjaki Phare in dobivamo določena sredstva in strokovno pomoč za informacijski sistem.«
NAŠ ČAS: Kaj od tega, kar je na zahodu, bi vi brez razmišljanja prenesli k nam ?
ŠTEFKA KORDEŠ: »Manjka nam sodelovanje s podjetji in stalen vir financiranja, na osnovi katerega bi lahko izdelali program, kaj bomo delali. V maju smo, pa do konca oktobra ne bomo vedeli, s kakšnimi sredstvi naj bi letos razpolagali. Na koncu bomo sredstva seveda dobili, a morda vsa ne bodo racionalno porabljena. Danes, ko bi lahko z njimi rešili marsikatero delovno mesto, jih pa ni. Nesprejemljivo je, da se to dogaja.«
NAŠ ČAS: Kaj pa brezposelni? So ti v Evropi v prednosti pred brezposlenim v Sloveniji?
ŠTEFKA KORDEŠ: »Prednost brezposelnega izhaja že iz financ, da ne govorim o tem, kako je brezposelna oseba v zahodni Evropi v absolutni prednosti pred našim glede časa, ki mu ga lahko tam posveti strokovni delavec.«
NAŠ ČAS: Ali se pri nas ugotavlja brezposelnost po enakih kriterijih kot na zahodu? O tem je bilo pred leti veliko razprav.
ŠTEFKA KORDEŠ: »Vsako leto opravimo anketo, ki je prilagojena evropskim izhodiščem
IZKORISTITE PREDNOSTI BANČNIH AVTOMATOV lil
Vse uporabnike bančnih avtomatov, ki so že spoznali prednosti dviga gotovine na BA, bi želeli opozoriti, da je na bančnih avtomatih ekspoziture Rudarske v Velenju, ekspoziture Mozirje in agencije Šmartno ob Paki poleg osnovne storitve, dviga gotovine, možno opraviti tudi
polog gotovine na tekoči račun in plačilo splošnih položnic.
Obe storitvi sta tako preprosti kot dvig gotovine, le navodila, ki se sproti izpisujejo na ekranu avtomata, je potrebno upoštevati.
Vse komitente, ki bi želeli izkoristiti tudi te prednosti BA, naprošamo, da se pred prvo uporabo omenjenih storitev zglasijo v eni izmed treh naštetih poslovnih enot ali v enoti, ki vodi njihov tekoči račun, kjer se bodo seznanili s splošnimi pogoji poslovanja in to tudi pismeno potrdili.
VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI,
BANČNI AVTOMATI
LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d..
ugotavljanja stopnje brezposelnosti. Po njej ugotavljamo, da je brezposelnost pri nas nižja od uradnih podatkov. So pa ta izhodišča zelo stroga. V Evropi ni brezposelna oseba tisti, ki je v tednu pred abstiniranjem opravil kakršnokoli delo za plačilo.«
NAŠ ČAS: V Sloveniji se bo letos sprejemala vsa delavnopravna zakonodaja. Najbrž bo prinesla veliko novosti. Se da kakšno že nakazati?
ŠTEFKA KORDEŠ: »Stvari se bodo bistveno menjale. Predvsem delovne pogodbe bodo tiste, ki bodo kreirale vsa ostala dogajanja.
Izjemno pomembo pa je nekaj, kar je že sprejeto, se pa še ne izvaja, to je zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije, ki je bil sprejet pred prazniki. Izvajalec bo Republiški zavod za zaposlovanje. Jamstveni sklad bo skrbel za tisto populacijo delavcev, ki bodo ostali brez dela zaradi prisilne poravnave ali stečaja podjetja in so bili v njem zaposleni namanj šest mesecev pred ukinitvijo. Imeli bodo kar nekaj pravic, med njimi pravico do neizplačane plače za obdobje zadnjih treh mesecev v višini treh minimalnih plač.«
NAŠ ČAS: Od kje denar za jamstveni sklad?
ŠTEFKA KORDEŠ: »Dva vira sta predvidena, eden je državni proračun, drugi pa neposredni prispevki delodajalcev.«
NAŠ ČAS: V kratkem se boste selili v nove prostore. In s to selitvijo se je, kot je bilo pred časom slišati, precej ukvarjala politika. Menda bi vas ta rada spravila drugam, kot ste načrtovali. Dobro se je izteklo.
ŠTEFKA KORDEŠ: »Smo strokovna institucija, ki pokriva regijo. Skrajni čas je bil, da taka institucija v Velenju dobi ustrezne prostore. Veliko naporov je bilo vloženih, da smo prišli do njih. A konec dober, vse dobro. Ne bo pa v njih vsega, kar smo si v začetku zastavili, ker so nam jih zmanjšali.«
■ Milena Krstič - Planine
V Premogovniku Velenje razmišljajo naprej
Kako do leta 2006?
Projektna skupina Premogovnika Velenje, vodil jo je mag. Evgen Dervarič, je zasnovala dokument, iz katerega se da razbrati, kako bo Premogovnik delal in posloval v obdobju naslednjih desetih let, vse tja do leta 2006. Piko na i mu bo jutri (petek, 16. maja) dala razprava v upravnem odboru podjetja, kjer bodo v zelene platnice vezano vsebino temeljito pretresli. Dolgoročni strateški plan ni zaradi lepšega, zato, da naredijo z njim vtis in da ga imajo, ampak zato, da mu sledijo in ga vsako leto tudi verificirajo.
Dokument s preprostim premoga, prodajo, proizvod-naslovom Strateški plan 1997- njo po variantah, razvoj in 2006 obdeluje projekcijo cene naložbe, zaposlovanje,
ekonomsko učinkovitost. Tako kot v preteklih letih so proizvodnjo tudi v tem dokumentu obdelali v treh možnih inačicah, od najnižje, ki je še sprejemljiva, 3,6 milijona ton nakopanega premoga letno, preko 3,8 milijona ton do najbolj optimalne, ki je naravnana na okrogle 4 milijone ton premoga letno. Ta je tudi ekonomsko	najbolj
upravičena, saj podjetju že prinaša zanimiv dobiček.
Količina premoga pa je odvisna od energetske politike Republike Slovenije, saj energetiki Premogovnik Velenje namenja okoli 95 odstotkov
Mag. Evgen Dervarič: »V Premogovniku veliko razmišljamo o naložbah, ki bodo prinesla nova delovna mesta.«
proizvodnje.
»Število zaposlenih bomo zniževali tudi v prihodnje, ne pa tudi obsega zaposlovanja, saj smo v četrti strateški cilj, ki ga zasledujemo, zapisali, da želimo ohranjati 4000 delovnih mest,« je na vprašanje v zvezi z zaposlovanjem na dolgi rok odgovoril mag. Evgen Dervarič. Tako računajo. Je pa seveda jasno, da zgolj v premogovniški dejavnosti toliko
delavcev ne bo imelo dela, saj bo razvoj tehnologij najbrž tudi v prihodnje potekal hitro, podjetje pa bo moralo poslovati ekonomsko uspešno, kar pomeni, da bo število zaposlenih odvisno od cene in tega, koliko jih bo ta lahko »prenesla«. »Zato smo v strateškem planu veliko razmišljali tudi o naložbah, ki bodo prinašala nadomestna delovna mesta, o okolju, o ureditvi bivalnega in eksploataci-jskega prostora po končanenm odkopavanju. Znotraj tega bomo gotovo našli veliko delovnih mest,« je razmišljal mag. Evgen Dervarič.
■ Milena Krstič - Planine
POTROŠNIŠKI KOTIČEK (5)
Turistična potovanja
Piše: Urša Šmid - Božičevič
Kot vsako leto po prvomajskih praznikih, smo imeli tudi letos veliko obiskov razočaranih turistov. Ker se bližajo poletne počitnice menim, da ne bo odveč nekaj najosnovnejših napotkov, da bi se izognili morebitnim nevšečnostim.
Večina turistov se odloči za dopust ali izlet v organizaciji potovalne agencije. Organizirano dopustovanje ima seveda številne prednosti (ni nam treba skrbeti za prehrano, prevoz, nastanitev) in, če je dobro organizirano, je lahko pravi užitek. Vendar izkušnje svetovalcev v potrošniških pisarnah kažejo, daje »izjemen« program (pre)večkrat le prazna obljuba. V takšnem primeru ima potrošnik vse pravice, da mu agencija vsaj delno nadomesti oškodovanje.
Kako ravnati ob prijavi?
Ko podpisujete prijavo in vplačujete del cene aranžmaja zahtevajte tudi tiskovino z naslovom Splošni pogoji in navodila za potovanja. Splošni pogoji določajo,
kako je treba ravnati, če potovanje odpovesta potnik ali agencija, določajo obveznosti potnika glede urejanja potnih dokumentov in zdravniških potrdil, ravnanje ob morebitni reklamaciji ... Splošni pogoji se med agencijami bistveno ne razlikujejo in morajo biti v skladu z zakonom. Tudi, če ti Splošni pogoji »visijo« v turistični agenciji in jih niste prebrali, se šteje, da ste bili z njimi seznanjeni.
Pogodba s turistično agencijo je sklenjena, ko ta sprejme vašo prijavo oziroma, ko plačate ves znesek ali akontacijo, navadno agencija izda potniku tudi potrdilo o potovanju (voucher), vendar tega ni dolžna storiti. Agencija mora izpolniti vse kar je obljubljeno v programu, v nasprotnem primeru vam mora vrniti del plačila.
Cena potovanja
Večina turističnih agencij še vedno označuje cene v tuji valuti, da bi preprečile vpliv tečajnih razlik na ceno potovanja. Cena potovanja se lahko spremeni le v dveh primerih: če se podražijo storitve prevoznika in, če pride do spremembe v menjalniškem tečaju (če so cene v tolarjih). Ti dve možnosti mora agencija vnaprej zapisati v splošne pogoje, sicer nima pravice do povišanja, za potrnika je pomembno tudi, da je dolžan vplačati le, če je povišanje nižje od 10%, če je višje, lahko odpove potovanje brez kakršnihkoli obveznosti, agencija pa mu mora vrniti celotno vplačilo brez odbitkov.
Odpoved potovanja
Potnik lahko odpove potovanje kadarkoli. Če ga odpove v primernem roku mora kriti agenciji le administrativne stroške. V splošnih pogojih pa je določeno, koliko odstotkov od dogovorjene cene
mora potnik kriti, če odstopi od pogodbe kasneje, naprimer teden dni pred odhodom. Drugače je, če ne more na pot zaradi višje sile (bolezen, smrt v družini ...). V tem primeru ima agencija pravico le do povrnitve svojih stroškov in ne do pavšalnega odstotka, zato zahtevajte specifikacijo računa iz katere bodo razvidni dejanski stroški agencije. Potnik lahko svoje plačilo zavaruje tudi pri zavarovalnici, vendar zavarovanje velja le za primer višje sile, ne pa, ko si premisli in bi raje ostal doma. Agencija lahko odpove potovanje zaradi višje sile ali premajhnega števila prijavljenih potnikov. Najmanjše število potnikov mora biti označeno v potrdilu o potovanju. O odpovedi potovanja mora najmanj pet dni pred odhodom obvestiti potnike.
Sprememba programa
Te so dovoljene, če jih povzročijo okoliščine, kijih agencija ni mogla imeti pod nadzorom. Če se spremeni bistveni del programa, lahko potnik brez sankcij odstopi od potovanja. Breme stroškov spremenjenega programa nosi agencija, če pa se ti znižajo, gredo v korist potniku. Dogovorjena namestitev se lahko zamenja le z namestitvijo iste ali boljše kategorije in to seveda v dogovorjenem kraju.
Reklamacije
Agencija mora izpolniti celoten obljubljeni program. Če nekaterih storitev ne opravi ali jih opravi le delno in nekakovostno, ima potnik pravico do znižanja cene. Velja zelo kratek odpovedni rok: osem dni po končanem potovanju. Svetujem, da reklamirate že na kraju samem, fotografirajte »dokazno gradivo«, prosite sopotnike za pisno izjavo... Doma pa je reklamacija seveda pisna. Če jo boste nesli na agencijo sami, naj vam uslužbenec pisno potrdi, da je vašo reklamacijo prejel, če pa jo boste poslali po pošti, to storite priporočeno.
Navsvet maturantom in absolventom
Izjemen program s fantastično ceno se je doslej še vedno končal z razočaranjem in jezo, ker so bile obljube organizatorja potovanja nerealne. Pred odločitvijo zberite čim več ponudb. Takoj izločite agencijo, ki ponuja program za pol nižjo ceno kot ostali konkurenti. Pozanimajte se za vsako podrobnost, zapišite posebne dogovore, podpiše pa naj jih odgovorna oseba v agenciji, pozanimajte se o »slovesu« agencije pri dijakih in študentih, ki so že potovali s to agencijo. Če potujete z manjšo agencijo zahtevajte, da je vsaj del vplačanega denarja deponiran na posebnem računu v banki do odhoda, da ne bi zaradi morebitne nesolventnosti agencije ostali doma.
Banka Celje vse bolj uspešna
Peta v Sloveniji
Banka Celje postaja vse uspešnejša in tudi vse bolj opazna v slovenskem prostoru, pa tudi v svetu. V lanskem letu so, kot ugotavlja njihov generalni direktor Niko Kač, uresničili vizijo razvoja in v celoti izpolnili planska pričakovanja.
Rast poslovanja in povečanje tržnega deleža so dosegli tako z lastnim poslovanjem kot uspešno pripojitvijo Banke Noricum, ki bo v bodoče poslovala kot njihova glavna podružnica na ljubljanskem področju. Kupili so tudi 40 odstotni delež bančne skupine Hmezad.
Med najpomembnejšimi poslovnimi rezultati je še zlasti razveseljivo povečanje bilančne vsote na 93,2 milijard SIT, povečanje tržnega deleža na 5,1 odstotek, s čimer so se učvrstili na petem mestu med 30. slovenskimi poslovnimi bankami... Ustvarili so za 1031 milijonov tolarjev dobička in tako dosegli 9,9 odstoten donos kapitala. Svojo ponudbo so obogatili z novimi storitvami, uvedli so rentno varčevanje, poslovno kartico Aktiva - Eurocard, razširili so obseg storitev na bankomatih, po Sloveniji jih imajo že 32.
Razveseljiv je tudi podatek, da je Banka Celje prejšnji mesec znižala obrestne mere za posojila za pravne osebe, zasebnike, samostojne podjetnike in fizične osebe. Kratkoročna posojila za pravne osebe odobravajo po obrestni meri že od 7 odstotkov dalje. Zelo konkurenčna so posojila za nakup deviz za plačilo v tujino. Odobravajo jih po obrestni meri T + 6% (za odplačilno dobo do dveh mesecev) in T+7 % (trimesečna odplačilna doba). Banka je znižala tudi obrestne mere za stanovanjska posojila za fizične osebe in sicer znašajo ta brez depozita T-t-8% in za posojila brez depozita T+10%.
Tudi za letošnje leto imajo v Banki Celje obilo načrtov. Med drugim bodo prenovili likvidaturi v dveh svojih enotah in sicer na Celjski mestni hranilnici in Ekspozituri Prešernova. Prav zaradi tega bodo sedanjo likvidaturo v Celjski mestni hranilnici v času od 12. maja do 28. junija delno zaprli (opravljali bodo le posle vezane na žiro račune, tekoče račune, izdajo kartic in kreditiranje). Okrepili pa bodo delovni ekipi na Vodnikovi in Prešernovi, kjer bodo tudi podaljašali delovni čas. Od prvega avgusta naprej pa bodo prenavljali ekspozituro na Prešernovi.
■ (mz)
Z m*4 ¥ iUt* mttfi
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (16)
INFORMACIJA 0 STOPNJI UVEDENOSTI NOVEGA SISTEMA
V	lanskih nadaljevanjih rubrike Z NAMI V ČISTO MESTO smo vam pojasnjevali nov sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se nanaša na ločeno zbiranje in odstranjevanje odpadkov od gospodinjstev in iz naselij.
V	letošnjih nadaljevanjih pa smo opisali akcijsko zbiranje kosovnih in nevarnih odpadov od gospodinjstev ter odpadkov od čiščenja naselij, ki dopolnjuje redno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov.
Akcija zbiranja in odstranjevanja odpadkov od čiščenja
okolice je že uspešno končana v vseh treh občinah,
trenutno pa je v teku akcija zbiranja in odstranjevanja
kosovnih odpadkov.
1. Uvedenost novega sistema
Doslej smo na območju M0 Velenje in občine Šoštanj delno
ali v celoti obdelali 49 naselij v 37 KS s skupno 5.967
gospodinjstvi in v njih na novo opremili 4.790
gospodinjstev.
Formirali smo 214 centralnih mest za zbiranje koristnih
odpadnih surovin (papir, steklo).
Zaradi zaprtja komunalne deponije v Ložnici pri Žalcu smo
lansko leto v soglasju s kolegijem županov treh občin
prevzeli odstranjevanje odpadkov s področja občine
Šmartno ob Paki in na tem območju opremili 523
gospodinjstev.
V	občini Šmartno ob Paki smo tormirali tudi 23 centralnih mest za zbiranje koristnih odpadnih surovin.
Poleg navedenih gospodinjstev smo vzpostavili stik z vsemi
registriranimi obrtnimi poslovalnicami in podjetji na
območju vseh treh občin in pričeli z uvajanjem ločenega
zbiranja odpadkov tudi pri njih.
Od skupaj 423 proizvodnih oziroma storitvenih enot smo
doslej obdelali nekaj čez 150 primerov.
Zato smo opremljanje mestnih četrti v Velenju in mestnega
jedra Šoštanja preložili v letošnje, 1997. leto.
Pomembni razlogi za odložitev opremljanja mestnega
območja Velenje in Šoštanja so še naslednji:
-	nedorečenost "ekoloških otokov",
-	premajhna kapaciteta kompostarne in
-	primanjkovanje "reciklirnega dvorišča".
Koncem leta 1996 smo uvedli tudi nov tarifni sistem v
skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki že kaže pozitivne rezultate v smeri zmanjševanja količin, saj se je že okoli 500 gospodinjstev odločilo za manjše posode ali pa za njihovo redkejše odstranjevanje. Mesto Velenje in Šoštanj z večdružinskimi stavbami in bloki bomo zato obdelali predvidoma do konca leta 1997. 2. Plan nadaljnega uvajanja novega sistema:
Z/št	Krajevna skupnost Cona	Št.gosp.	Št.vhod	Obdobje
1	2 3	4	5	6
04.	KS Šoštanja-Bloki I	709	143	avgust 97
09.	KS Stara vas I	86	3	avgust 97
11.	KS Šmartno I	60	5	avgust 97
12.	KS Gorica I	618	11	avgust 97
08.	KS Staro Velenje I	30	5	september 97
14.	MČ Velenje-DB-bloki I	2.313	175	september 97
15.	MČ Velenje-LB-bloki-Z i	1.454	63	september 97
15.	MC Velenje-LB-blokiV I	985	7	november 97
13.	KS Šalek I	534	13	oktober 97
10.	KS Konovo 1	88	7	oktober 97
S posvetovanji o pristopu k uvajanju novega sistema ravnanja s komunalnimi odpadki v posameznih, zgoraj navedenih KS oziroma MČ smo že pričeli. 3. Informacija o povečanju cen: Cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, ki smo jih na novo uvedli s 1.11.1996, smo morali zaradi inflacije povečati za 1 %. Podražitev nam je omogočila Uredba Vlade RS, iz februarja letos (Ur. I. RS, št. 6/9, z dne 7.2.1997). Uredba je 1 % povečanje cen dopuščala že s 1.4.1997, vendar smo podražitev uveljavili šele s 1.5.1997. Po 1. 5.1997 bo torej veljal naslednji cenik: a) individualna gospodinjstva: praznenje sive posode
Hi	Vrsta posode	Fp	CENA/SIT	CENA/SIT
			od 1.11. 96	Od 1.5. 97
1	plastična posoda 1201	1,00	342,00	345,40
2	plastična posoda 2401	1,65	564,00	569,60
3	plastična posoda 7001	5,80	1.981,00	2.000,80
4	plastična posoda 9001	7,50	2.561,00	2586,60
5	plastična posoda 1.1001	9,15	3.125,00	3.156,30
b) gospodinjstva v večstanovanjskih hišah, kjer še ni sproveden obračun po praznenju posod:				
m	Vrsta storitve	Fp	CENA/SIT	CENA/SIT
			od 1.11. 96	od 1.5. 97
1	oskrtljena oseba	1,00	230,00	232,30
K tem cenam je potrebno tako kot doslej dodati še 5 % prometni davek.
Vabimo vas k sodelovanju v smislu povabila naslednjega slogana
Z MM V ČISTO MSTO!
PUPp.o.
Energetska pisarna v Velenju spet deluje
Manj porabe, manj stroškov - čistejše okolje
Energetsko svetovanje je kot projekt v Sloveniji zaživelo pred šestimi leti. Leta 1993 se je projektu priključila tudi občina Velenje, ki je ustanovila Energetsko svetovalno pisarno. Prostore je imela v občinski hiši. Letos spomladi se je pisarna preselila v prostore Turistično-infor-macijskega centra v Rdeči dvorani, v njej pa vam vsak četrtek od 15. do 18. ure svetujeta dva mlada strokovnjaka; Miran Zager in Karmen Rotnik, ki nam je delo pisarne in sam projekt podrobneje predstavila.
Karmen Rotnik je diplomirana inženirka strojništva, v projektu pa sodeluje že od začetka. Zaposlena je na Gradbenem inštitutu ZRMK v Ljubljani, ki projekt, ki ga financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pod vodstvom Agencije za učinkovito rabo energije, tudi izvaja.
NČ: Kakšen je namen
Energetsko svetovalne pisarne
v Velenju?
Karmen Rotnik: »Energetsko svetovalna pisarna ima namen spodbujati učinkovito rabo energije v gospodinjstvih. To pomeni varčevanje z energijo, uporabo sodobnejših tehnologij, kar pomeni manjšo porabo energije in s tem za občane manjše
Karmen Rotnik: »Za vsakega si bomo vzeli vsaj pol ure časa.'«
stroške za energijo, pomeni hkrati tudi manjše onesnaževanje okolja in s tem varstvo okolja. To sta dva osnovna cilja, kiju želita Energetsko svetovalna pisarna Velenje in celoten projekt Energetsko svetovanje spodbujati.« _
NC: Kaj konkretno boste lahko svetovali tistim, ki se bodo obrnili na vas? Karmen Rotnik: »V naši pisarni bodo lahko posamezniki dobili nasvete v zvezi z energijsko varčno gradnjo, izbiro gradbenih materialov, predvsem toplotne zaščite zgradbe, izbiro ogrevalnih naprav in sistemov, uporabo obnovljivih virov energije, kot so na primer sončni sprejemniki energije, toplotne črpalke, in
splošne stvari o varčevanju z energijo. Poleg tega energetski svetovalci sodelujemo tudi v vzgo-jno-izobraževalnih programih kot mentorji - na vseh področjih, kjer je interes. Če šole želijo vzpostaviti tovrstno izobraževanje, se lahko vključimo v njihovo delo. Pripravljamo tudi izobraževalne akcije v obliki člankov, pripravi brošur in informacijskih listov. Sodelujemo pa tudi z občino pri pripravi energetskega koncepta in energetske oskrbe v gospodinjstvih.« NC: Vaše delo je zelo obširno, pa tudi nekomu, ki se bo oglasil pri vas, boste težko sve-tovali v petih minutah. Zato ste se odločili za nekoliko drugačen način dela. Nam lahko to bolj podrobno razložite? Karmen Rotnik: »Ker gre za strokovno svetovanje, smo sam postopek dela v svetovalni pisarni zasnovali tako, daje predvidena predhodna prijava občanov po telefonu številka (063)862-780 (v času obratovanja pisarne), saj si svetovalec rezervira za vsakega obiskovalca najmanj pol ure časa, da z njim lahko opravi pogovor in mu svetuje. Če ni dovolj časa, mu dodatna pojasnila napiše še v pisnem poročilu, v vsakem primeru pa vsak občan po opravljenem razgovoru prejme na dom še pisno poročilo s popolnim strokovnim nasvetom in napotki za izvedbo.«
■ Bojana Špegel
45 let Vrtca Velenje - razstave, proslava, Bilten
Vrtec bo dihal skozi mesto
Letos mineva 45 let, odkar je iz enega samega oddelka zrasel danes eden največjih vrtcev v Sloveniji, pred nedavnim preimenovan v Vrtec Velenje. V njem je na devetnajstih lokacijah kar 74 oddelkov, v njih pa okoli 1350 malčkov. In v vsakem vrtcu posebej se vsak dan vzgojiteljice trudijo, da bi bilo njihovim varovancem kar najlepše. In da bi se ob tem še veliko naučili.
Jubilej bodo v Vrtcu Velenje bogato obeležili. Dogodke nam je predstavila ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas, kije najprej izrazila zadovoljstvo vseh, ker so dobili novo ime še pred glavnimi obeležitvami. Vrtec Velenje res zveni bolj lepo in domače kot Vzgojno varstveni zavod, kajne?
»V letošnjem letu res praznu-
jemo kar visok jubilej. Naš Vrtec seje iz ene same skupine razvil v zelo velik vrtec. Veseli smo tega, kajti delo teče dobro. Mislim, da smo lahko ponosni na vse, kar smo naredili doslej in to bo vidno tudi v našem Biltenu, ki ga pripravljamo v počastitev te obletnice. V vseh naših vrtcih se vse leto pripravljamo na počastitev te obletnice, tako da ne bodo otroci preveč obremenjeni sedaj, tik pred glavnimi dogodki. Naša dekleta pripravljajo skupaj z otroki razstave, s katerimi se bo vsaka enota posebej predstavila na različnih koncih Velenja. Tako bomo imeli razstavo v Gorenju, avli občine, prostorih nekaterih trgovin v mestu... V vsakem prostoru se bo predstavila ena izmed organizacijskih enot. Otvoritve razstav bodo v zadnjem tednu meseca maja, na njih bodo nastopili pevski zborčki posameznih enot. Skupno praznovanje, zaključek vsega, kar pripravljamo, pa bo
2. junija v Domu kulture. Tam se bodo predstavili pevski zborčki vseh naših enot, pripravili bomo skupno razstavo likovnih izdelkov naših otrok, kot novost pa se bo predstavil pevski zbor naših delavk, ki ga vodi gospod Kolarič.«
Ob vsem tem bodo animirali tudi starše. Vsaka enota posebej po pripravila slavje. Na teh prireditvah bodo lahko starši kupili tudi lep in precej obsežen bilten. In kako je ta nastajal? »Precej obsežen je predvsem zaradi tega, ker je obsežno in zelo raznoliko tudi naše delo. Nastajal je kar precej časa, sodelovale so vse vzgojiteljice, povabili pa smo tudi starše naših otrok, da so prispevali članke. Glavni del biltena je namenjen današnjemu času, vse, kar seje dogajalo v preteklosti, je samo omenjeno,	nakazano,
zabeleženo, da se vidi, kakšen je bil razvoj.«
■ Bojana Špegel
Pred prazniki so se na letni in volilni skupščini zbrali člani velenjskega turističnega društva. Med gosti je bil tudi predstavnik slovenske turistične zveze Marjan Ašič, žal pa je bila sicer udeležba precej skromna. Je bilo temu krivo zgolj predpraznično vzdušje? Za prijetno začetno razpoloženje so poskrbeli »štra-jharji« s Konovega, za tem so bila na vrsti poročila o preteklem delu, ki so jih podali predsednik društva in ostali, svoje delo in načrte pa je predstavil tudi nov Turistični informacijski center Velenje (TIC). Po bogati razpravi so so sprejeli nova pravila o delu in organizaciji društva, izvolili nov upravni in nadzorni odbor, disciplinsko razsodišče ter komisiji za prireditve in urejanje okolja, za predsednika je bil ponovno izvoljen Jože Zakošek, podpredsednik je Franc Borovnik, tajnik pa Martin Slatinšek. Sprejeli so tudi letošnji delovni in finančni načrt, pred zaključkom skupščine pa sta predsednik društva Jože Zakošek in predsednica komisije za okolje podelila priznanja in vrtnice za najbolj urejene balkone in okolice hiš.
Udeleženci so na skupščini ugotovili, daje društvo uresničilo vse sprejete naloge, v nekaterih primerih so opravili celo več dela, kot so sprva predvidevali, novih nalog pa tudi ne manjka, saj je letošnje turistično leto v Sloveniji namenjeno kulturi v turizmu s posebnim poudarkom na gostoljubnosti in prijaznosti. Predsednik društva Jože Zakošek pravi: "Sodelovali smo v tekmovanju za najbolj urejen kraj v kategoriji mest z več kot 20.000 prebivalci. Leta 1995 smo osvojili prvo, lani pa četrto mesto. Naša komisija za varstvo okolja in ocenjevanje si je mesto temeljito ogledala in odgovorne obvestila o pomanjkljivostih, ki jih pred prihodom republiške komisije moramo odpraviti.
Zal se z urejenostjo mesta ne moremo pohvaliti, saj se kljub vloženemu trudu še vedno pojavljajo neurejeni predeli, ki kvarijo celostno podobo mesta. Razpisali smo tudi tekmovanje za najbolj urejeno krajevno skupnost, a pravega odziva žal ni bilo. Komisija je ocenjevala tudi urejenost centralnih in podružničnih šol in ugotovila, da so objekti in okolica vsako leto bolje vzdrževani, enako velja za igrišča.«
V Velenju se med letom zvrsti veliko najrazličnejših prireditev, ki jih bodisi organizira turistično društvo samostojno, bodisi jih
izvedejo številni drugi dejavniki samostojno ali v sodelovanju z društvom. Temu je predsednik Jože Zakošek dodal: »Naše društvo je predlani organiziralo drugo srečanje objezerskih krajev Slovenije. Predlani in lani smo sodelovali na turistični prireditvi Gostur v Mariboru, bili na tretjem srečanju objezerskih krajev na Ptviu, prav tako na veliki prireditvi v Mostu na Soči, v Portorožu na 2. slovenskem turističnem forumu, udeleževali smo se številnih sestankov doma in širše, pa še marsikaj bi lahko naštel. Naj poudarim, da naša prizadevanje ne bi bila uspešna, če ne bi bilo plodnega sodelovanja z ostalimi dejavniki v
našem mestu, pri čemer moram omeniti zgledno sodelovanje s podjetjem PUP. Povedati moram tudi, da ima društvo poslej lastne prostore v Rdeči dvorani in s tem boljše pogoje za delo.«
Razpravljalci so veliko pripomb namenili šolnikom, ki se jim ni zdelo vredno udeležiti skupščine, brez njihove pomoči pa turističnega podmladka na šolah ni mogoče organizirati, razen ene same izjeme pa ni bilo tudi nobenega predstavnika krajevnih skupnosti.
Tudi sicer je bila razprava dovolj pestra. Fadil Krupič: » Priznanje za urejenost našega mesta velja društvu in PUP-u. Zal v Velenju nimamo primernega mesta za postavitev stalnih stojnic za mesečne sejme, ob tem pa mesto zelo kazijo stojnice na mestni tržnici centru za prodajo sadja in zelenjave s polomljenimi stekli in drugim. Upam, da bo novi lastnik tržnice poskrbel za lepše stojnice.«
Jože Kandolft »Vrste turističnega društva moramo nujno dopolniti z mlajšimi člani iz vseh krajev in zaselkov v občini. V Šaleku je turistični mrtvilo, razen ene veselice na leto ni ničesar, in dejavnost moramo poživiti. Nekdo je v Našem času zapisal, da je v Velenju večina gostišč beznic. Trdim, da to ni res, imamo kar nekaj prijetnih in lepo urejenih lokalov. Menim, da bi morale za urejenost in
čistočo v mestu več narediti občinske službe, ki so za to tudi plačane. V Velenju imamo enkratno zbirko muzejskih vrednosti na gradu, vendar je za obiskovalce okolica grada miz-erna. Ni klopi, vsepovsod ležijo razni odpadki in podobno. In še ena značilnost nas spremlja v mestu na vsakem koraku. To je cela vrsta najrazličnejših zasteklitev balkonov, ki mestu niso v ponos.«
Avgust Tajnšek: »Ne znamo ljudi vključiti v delo našega društva. Se zlasti premalo delamo na tem, da bi zaživeli turistični podmladki. Lep dokaz za to je danes, ko med nami ni niti enega predstavnika osnovne šole, edini delavni podmladek pa je na osnovni šoli Gorica. Zelo malo naredimo tudi na preobrazbi ljudi, saj bi se
ljudje morali zavedati, daje urejenost okolice odvisna od vseh nas, ne zgolj od društva in še nekaterih. Lepo je, da imamo poslej v Velenju turistični informacijski center, vendar menim, da je še vedno najuspešnejša živa propaganda o vsem kar se dogaja in kar je moč videti v našem mestu.«
Jože Zakošek: »Moram poudariti, daje v našem mestu vse več van-dalizma. Poškodovani so koši za smeti, izruvano je okrasno grmičevje, uničeni nasadi cvetja, hodimo po zelenicah in tako naprej, razbitih svetlobnih teles in klopi, sežiganja košev za smeti in ruvanja prometnih znakov najraje ne bi omenjal, pisanje najrazličnejših grafitov na zidove v središču mesta pa je sploh naša posebnost.«
Marjan Ašič, predstavnik Turistične zveze Slovenije: »Tudi z malo denarja, tega namreč nikoli ne bo dovolj, se da veliko narediti in vaše društvo je za to lep primer. Potrebni sta le volja in odgovornost do dela, tega pa vam zanesljivo ne manjka. Sredstva za delo društva bi morala biti zagotovoljena iz občinskega proračuna, ne pa da se društvo financira zgolj s pridobitno dejavnostjo. Naj vam na kraju zaželim tudi v prihodnje veliko uspešnega in plodnega dela.«
■ Bogdan Mugerle
Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Velenje
Medicinska človek in pol
V ponedeljek, 12. maja, je približno 1,5 milijona medicinskih sester širom po svetu na najrazličnejše načine obeležilo svoj mednarodni dan. 220 članic in članov velenjskega društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ga je zaznamovalo s priložnostno slovesnostjo na sam dan v sejni sobi velenjskega zdravstvenega doma.
Na njem je v svojem govoru predsednica društva Jana Verhovnik še posebej opozorila na vse večjo vlogo, ki jo imajo sestre pri uresničevanju nalog zdravstvenega varstva. Zal pa se prevzemanje večje odgovornosti pri odločitvah v timu in pri razvijanju stroke ne odraža v takšni meri tudi pri priznavanju njene vloge in primerni ceni njenega dela. «Sestra mora imeti širok hrbet in jeklene živce, da lahko prenese vsa dela, kiji ga naložijo. S privatizacijo se naš poklic degradira bolj kot kdajkoli doslej. Želimo si, da bi se zadeve čimprej uredile tako, da bo imela sestra v ambulanti dovolj časa za pacienta in njegove težave, da bo lahko vedno nasmejana. To bo zagotovo takrat, ko bomo zadovoljne s svojim položajem, našim poklicem nasploh in s plačilom.« Veliko dela jih čaka v društvu za dosego želenega cilja. V »teku na dolge proge« pa si bodo ob zapisanem prizadevale še za primeren pravni status njihove zbornice.
V	splet letošnjega zaznamovanja mednarodnega dneva medicinskih sester je po svoje sodil tudi obisk predsednice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelke Cernivec in generalne sekretarke Flory Banovac v zdravstvenem domu Velenje pred tednom dni. Gostji sta ga namenili predstavitvi dejavnosti sindikata svojim članom in članicam ter aktualnim prizadevanjem.
V	uvodnih besedah je dr.
Jože Zupančič, direktor javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje menil, da imajo sindikati s področja zdravstva v zavodu dobre pogoje za delo. Hkrati je opozoril na precejšnjo nedorečenost pri preobrazbi v zdravstvu. Slednja bo zahtevala temeljito razreševanje nekaterih vprašanj, saj bodo s spremembami zdravstvene zakonodaje močno na udaru določeni zdravstveni poklici, sploh medicinske sestre. Do sedaj je bil njihov položaj jasen, z uvajanjem privatizacije in javnih zavodov pa se pojavljajo drugačna pravila igre, ki pa jih še niso dorekli. Preobrazba bo, po njegovih besedah, dosegla namen, če jo bodo vsi peljali zavestno. Povedal je tudi, da si v velenjskem javnem
Sloveniji vključenih več kot 6.300 (od tega 175 s področja občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki). Čeprav je velik, mu neenotnost sindikatov s področja zdravstva predstavlja vse večji problem. V lansko stavko se medicinske sestre niso vključile, ker to skrajno sredstvo »šparajo« za svojo kolektivno pogodbo. To so poslale že prejšnjemu ministru za zdravstvo. Čeprav se zavedajo, da bodo zaradi stavke prizadeti tudi tisti, ki za to niso nič krivi in dolžni, pacienti, to ne bo razlog, da bi se ji odpovedale. Seveda, če ne bodo dosegle tistega, kar menijo, da jim upravičeno pripada. Želijo si zadevo izpeljati po normalni poti.
Tako kot Flory Banovac so
O svojem delu in plačah, o katerih govorijo sedaj drugi,
želijo razpravljati same.
zavodu prizadevajo za korektno preobrazbo, ki bo omogočila vsem medicinskim sestram ohranitev delovnega mesta. Znotraj sindikatov v zdravstvu pa bi se morali poenotiti glede nekaterih zadev in navzven nastopiti s skupnimi močmi.
Jelka Černivec je povedala, da se sindikat vključuje v praznik s sloganom Medicinska sestra, človek in pol. V nadaljevanju pa je opozorila na razloge za ustanovitev sindikata pred tremi leti. V ta reprezentativni sindikat je od 13.600 medicinskih sester v
tudi udeleženke sicer skromno obiskanega srečanja v razpravi večkrat omenile, da so največja rak rana previsoko določeni normativi in standardi. Ti jim velikokrat onemogočajo takšno opravljanje dela, kot to želijo pacienti in tudi same oziroma kot zahteva delo človeka s človekom. V lovu za točke, ki jih predvideva pravilnik o napredovanju, bodo prav zaradi tega mnoge prikrajšane.
mtp
Bo šel Vrtec na dvoje?
Vrtec Velenje je trenutno eden največjih Vrtcev v Sloveniji. Do tega je prišlo zato, ker se je spremenila zakonodaja, v večini mest pa so ji že sledili, čeprav se zakonsko določen rok še ni iztekel. Kako to ocenjuje ravnateljica Metka Čas: »Vsaka stvar ima svoje dobre in tudi slabe lastnosti. Mislim, da v naših vrtcih delamo dobro, da se slabosti, ki jih prinaša velik zavod, ne odražajo tako izrazito, kajti naše vodje enot, kot smo jih včasih imenovali, po novem pomočnice ravnateljice, poskrbijo, da kljub temu da smo enoten Zavod, pride do izraza individualnost posamezne enote, tako da lahko pri svojem delu upoštevajo tako interese staršev, zmožnosti glede na svoje okolje in pa interesa vzgojiteljic. Interes države je, da vrtce zmanjša, kajti po mnenju zakonodajalcev je delo v manjših enotah lažje in bolj uspešno. Res je, daje lahko ravnatelj tako bolj neposredno povezan % delom v skupinah. Res pa je tudi, daje organizacija na
tak način prvič dražja, drugič pa tudi manj enotna za celo občino in zato tudi na občinskem nivoju ni posebnega interesa za delitev. Zakonodaja pa prinaša, da bi čez tri leta morali Vrtec Velenje razdeliti vsaj na dva dela.«
V Vrtcu Velenje so v zadnjih letih veliko pozornosti posvetili izobraževanju zaposlenih. Tako imajo dober strokovni tim, brez katerega si danes Vrtec že težko predstavljamo. »Naši delavci se zelo intenzivno izobražujejo, pa naj gre za sprotno strokovno izobraževanje ali formalno pridobitev višje izobrazbe. Zelo veliko naših delavk, vsaj tretjina, se je izobraževala na višji stopnji, med vodilnimi delavci je kar nek^j takih, ki zaključujemo ali smo zaključile visoko stopnjo izobrazbe.« Tako so se odločili tudi zato, da ne bi bilo potrebno dodamo zaposlovati. Zaenkrat pa še nimajo dovolj strokovnjakov za specialno pedagogiko, po mnenju vodilnih pa bi bilo dobro dodatno zaposliti še delavca za področje organizatorja zdravstveno-higienskega režima in prehrane, ker je delavka, ki opravlja to delo, zelo zaposlena.
Turistično društvo Velenje
Mladih pa ni!
Delavno in kritično je bilo vzdušje na letni skupščini
SKUPŠCtfiA I turističnega
fitJŠMA VetEM.
Programska skupščina MZPM Velenje
Premalo denarja za letovanja otrok
Sredi preteklega tedna je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravila redno letno programsko skupščino. Na njej so člani skupščine in predstavniki Društev prijateljev mladine pregledali delo v lanskem letu (potrdili so tudi vsa poročila) in pregledali program dela za letos. Seveda za tisti del, ki še ostaja. Dela bo še veliko, lahko pa bi ga bilo še več, če bi bilo več denarja. Ta je večen problem tako za delovanje MZPM kot posameznih društev, ki jih je trenutno 15. Pred kratkim so vzgojitelji in mentorji počitniških animacij v okviru Zveze ustanovili tudi svoj klub, ki so ga imenovali »Klub mladih za mlade«.
V lanskem letu je MZPM imela za 19,7 milijona SIT prihodkov, od tega je proračun primaknil skoraj 8 milijonov SIT. Največ denarja je bilo porabljenega za sofinanciranje letovanja otrok na morju (9,2 milijona SIT), za delo z otroki v KS in posameznih DPM pa
2,9 milijona. Če vemo, koliko je KS in društev in kako dobro znajo tam obrniti vsak tolar, vemo, da niso dobili veliko denarja. Vseeno je MZPM v lanskem letu organizirala številne dejavnosti, ki so popestrile proste ure mnogih mladih.
Za letos je predvideno, da bo imela Zveza za svoje široko delovanje 28 milijonov SIT. Samo iz proračuna bodo dobili 14,4 milijona SIT. Precej več denarja bo za aktivnosti v Veselem decembru in obdarovanje predšolskih otrok, še vedno pa ga je premalo, da bi
lahko vsem otrokom iz socialno šibkih družin omogočili cenejše letovanje na morju. Čeprav cena ni visoka in omogočajo plačilo v več obrokih, letos bolj kot kdaj koli prej opažajo finančne stiske družin. Gorsko kolonijo, ki jo priporočajo zdravniki, so morali celo odpovedati, saj niso do začetka maja prejeli niti ene prijave. Za obe koloniji na morju, v Savudriji in na Debelem Rtiču, pa še imajo prosta mesta, saj želijo morje omogočiti 150 otrokom.
V posameznih DPM volja do dela ne upada, le mladih, ki bi
pomagali delati, ni in ni.
Ivan Gaber, dobitnik zlatega znaka civilne zaščite
Geodet, ki je užival v vojaških vajah
Mnogi ga poznate kot geodeta, saj je dolga leta služboval na velenjski geodetski upravi, ki jo je tudi vodil. Politični veter ga je pred dobrimi petimi leti »odnesel« v Zgornjo Savinjsko dolino, tako da je sedaj vodja Geodetske uprave v Mozirju. Temu vetru, ki mu je sprva zameril, je sedaj zelo hvaležen, saj je tudi preko dela spoznal čudovite kotičke te prelepe doline, poleg tega pa pravi, da ima čudovite sodelavce, zaradi katerih mu bo zelo hudo, ko bo odšel v pokoj. To se vsaj še eno leto ne bo zgodilo, bliža pa se tisti dan. In že sedaj ve, kako bo, ko bo prišel. »Časa za dolg čas ne bom imel, to vem.«
Povod za srečanje z Ivanom Gabrom je bilo pravzaprav državno priznanje, ki gaje prejel v začetku marca. Takrat so mu namreč njegovi kolegi podelili Zlati znak civilne zaščite RS. V enotah CZ je pričel delovati leta 1981, ko je bil imenovan za poveljnika Združenega odreda CZ. Od leta 1995 aktivno deluje v Mestnem štabu za CZ in občinski komisiji za ocenjevanje škod ob naravnih in drugih nesrečah. Komisiji predseduje že od leta 1985. Podatki in funkcije, porečete. Res je, vendar vam brez njih ne moremo predstaviti vsestransko aktivnega Ivana.
Seveda nas je najprej zanimalo, kaj mu priznanje pomeni: »Veliko. To je priznanje za delo, ki ga opravljaš zastonj in z veseljem.« Izjavo spremlja iskren smeh. Pove, da zelo rad obišče štab tudi kar tako, neobvezno. Ve, da se mu tudi na tem področju leta iztekajo, pa ga to ne žalosti. Še vedno jih bo obiskal in še vedno rad pomagal z izkušnjami, ki si jih je nabral. Teh pa ni malo. Najprej so bile tu zanj čudovite vaje, prej v rezervni sestavi vojske, kasneje civilne zaščite. Najbolj pa se spominja velikih poplav leta 1991. »V Ravnah in Gaberkah, kjer sem takrat največ delal, je bilo precej grdo. To je bila zagotovo ena obsežnejših in uspešnejših akcij.«
Sicer pa je že 27 let od takrat, ko se je Ivan z ženo in sinom iz Celja preselil v Velenje. Preden se je zaposlil na velenjski občini, je delo geodeta opravljal že v Celju in Žalcu. »No, končal bom v Mozirju, tako da sem obredel že celotno regijo,« smeje doda. Še vedno ima svoj poklic silno rad. Delo je dinamično, razgibano, njemu pisano na dušo.
Tu se povrneva v leto, ko je »moral« iz Velenja v Mozirje. »Danes vem, daje to bila sreča. S sedanjo velenjsko občinsko vlado odlično sodelujem. Pomagal sem tudi pripravljati delitveno bilanco bivše občine, sem član obeh denacional-izacijskih komisij... Vesel sem,
Ivan Gaber: »Zlati grb CZ -to je priznanje za delo, ki ga opravljaš zastonj in z veseljem.«
ker je Vinska Gora postala del Velenja. Tam imam namreč hišico, kamor se velikokrat umaknem.« Kadar seveda ne odigra raje partije tenisa ali pa se pozimi ne odpravi smučat. Šport je namreč še ena njegova dolgoletna ljubezen. In ko bo v »penziji«? »Takrat bom skrbel za svoj paradajzek, zagotovo pa bodo mojo pomoč na strokovnem področju še kaj rabili. Zato se ne bojim, kako bo.« Morda tudi zato ne, ker se bo njegov sin, ki pravkar končuje magisterij iz ekonomije, morda že kmalu vrnil v "Velenje. In morda bodo takrat prišli tudi vnuki, ki jim bo znal Ivan Gaber marsikaj povedati in svetovati.
mbš
Otroška igrišča so problem. Ker jih (skoraj) ni!
V naslednjih tednih bo posebna komisija, ki jo je imenovala MZPM Velenje, popisala stanje na vseh otroških igriščih v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. To je letos vseslovenski projekt, saj sploh nimamo normativov za otroška igrišča; kaj so, koliko igral naj bo na njih....
Kot smo izvedeli, so igrišče ob vrtcu v Šmartnem ogradili, vendar to ni rešitev za celo občino. Tam se namreč ne morejo igrati starejši otroci niti dopoldne niti v popoldanskem času, saj je igrišče namenjeno vrtcu, zato zadrego rešujejo po svoje, s kakšnim košem za košarko na lastni hiši in podobno.
V Šoštanju so iz igrišča pred kratkim odstranili nekaj nevarnih igral, sedaj na občini načrtujejo naprej. Počakati pa bodo morali tudi na nove prostorske akte, zato hiteti ne morejo.
Kakšno je stanje v Velenju, nam je pojasnil mag. Peter Kovač, predstojnik Urada za negospodarske javne službe. Določenih igrišč ne morejo urediti zaradi denacionalizaci-jskih zahtevkov, nekaj jih vendarle urejujejo. V kratkem bo končano igrišče v Šentilju, še vedno pa je najbolj pereče centralno igrišče v Velenju. Ograja, ki so jo postavili lani, ima pozitivne učinke, a kaj, ko na igrišču ni igral. Baje se je zatikalo pri pridobivanju ustrezne dokumentacije, saj jo za postavitev potrebuje celo tobogan. Še do počitnic naj bi na njem postavili nekaj novih igral. Večino bo kupila občina, približno 1 milijon naj bi prispevalo podjetje Šport AS, ki ima koncesijsko pogodbo za upravljanje in vzdrževanje igrišča.
■ Bojana Špegel
Otroško igrišče ob Šaleški cesti naj bi kmalu dobilo
nova igrala.
Zaključek ekološkega projekta
Sedmošolci na Bledu
Prejšnji teden sta MZPM Velenje in ERIC-o Velenje skupaj z nagrajenimi sedmošolci v projektu Varujmo in ohranimo Šaleško dolino projekt tudi uradno zaključila z izletom na Bled.
Kot vsako leto so nanj povabili tri razrede, ki so izdelali najboljše plakate na razpisano temo. Tokrat so to bili 7a iz OŠ Karla Destovnika kajuha Šoštanj, 7.b iz OŠ Biba Roeck Šoštanj in 7a iz Bratov Letonje Šmartno ob Paki. Pridružilo pa se jim je še nekaj učencev drugih sodelujočih šol. Najprej so obiskali Triglavski narodni park, izlet pa se je nadaljeval na Bledu, kjer jim je Emil Šterbenk pripravil predavanje na temo »Ekologija velenjskih jezer v primerjavi z ekologijo Blejskega jezera.«
mbš
Sedmošolci so na Bledu res uživali
Mala anketa
Maj je lep...
Od nekdaj velja mesec maj za enega najlepših, če že ne najlepši mesec v letu. O tem pojejo pesmi, o njem pišejo pesniki in pisatelji, občutimo pa ga zagotovo vsi. Tudi, če niste med tistimi, ki ga imamo najraje. Tokrat smo se torej odločili za zelo enostavno vprašanje, ki smo ga zastavili nekaj naključno izbranim na ulicah Velenja. Je maj za vas lep, morda celo najlepši mesec v letu?
Franc Druks, Velenje: »Res je. Maj je zame daleč najlepši. Vse se je razcvetelo in oze-lenelo, zdi se mi, da je tudi zrak boljši. Tudi sam se maja vedno boljše počutim kot čez zimo, všeč pa mi je tudi, ker so dnevi vsak dan daljši, svetlejši in prijaznejši. Tudi dež me maja ne moti, saj mora biti.«
Danica Planine, Velenje: »Ni kaj, zame je maj najlepši. Že od nekdaj. Vse brsti, cveti, narava je prekrasna. Tudi sama se po tem, ko mine zima, boljše počutim, maja še posebej. Kar pa se maja in ljubezni tiče... No, ja. Tudi ta pride, saj sodi zraven. Kot letni čas imam sicer še raje kot pomlad poletje, ker imam rada toploto, ki je maja še ni dovolj.«
Justina Zavolovšek, Gornji Grad: » Nimam kaj razmišljati. Tudi zame je maj najlepši mesec v letu in si zasluži vse pesmi, ki ga opevajo. Všeč mi je, ker se prebuja narava, vse je v cvetju. To se prenaša na nas, na naše dobro razpoloženje. Fanta imam že nekaj časa, tako da se letos maja nisem na novo zaljubila, sem se pa ponovno v istega. Ja, maja ljubezen res dobi nov polet.«
Robert Zidar, Velenje: »Maj mi je pravzaprav še kar všeč, lahko rečem, da ko-likortoliko. Najlepši mesec pa je zame vedno februar. Ker se takrat ponavadi konča zima in se prične topliti. Res pa je, da je narava maja zelo lepa in da se tudi sam ponavadi zaljubim vsako leto točno v maju. Tudi letos sem se že zaljubil...«
■ bš
Mladi pevci Esslingena in Velenja
Ne le partnerstvo, tudi prijateljstvo
Ce za koga velja, da je partnerstvo preraslo v prijateljstvo, potem to zagotovo lahko trdimo za sodelovanje med mešanima mladinskima pevskima zboroma Šolskega centra Velenje in partnerskega mesta Esslingen. Že 24 let skrbno tkejo vezi mladi pevci, med drugim tudi z vsakoletnimi srečanji. Lani so si izmenjali izkušnje, spoznali nove prijatelje na gostovanju v Nemčiji, prejšnji teden (od torka zvečer do nedelje zjutraj) pa so bili gostitelji 49 prijateljev - pevcev in dveh spremljevalnih parov iz Nemčije pevci in pevke Šolskega centra Velenje.
Na sprejemu v dvorani mestne občine Velenje, sredi
prejšnjega tedna, je župan Srečko Meh izrazil zadovoljstvo, ker mladi partnerskih mest gradijo prijateljstvo na osnovi pesmi že toliko let. »Nekateri pravijo, da gremo s koraki v Evropo. Sam ocenjujem, da smo mi že dolgo v Evropi, kar med drugim dokazujemo tudi s takšnimi srečanji, kot je tole.«
Dirigent zbora THG iz Esslingena Wolfram Balsinger je v imenu župana mesta Esslingen prenesel pozdrave predstavnikov mestne občine Velenje ter izrazil upanje, da se bo partnerstvo, ki je preraslo v prijateljstvo, nadaljevalo še v prihodnje. Enake želje je izrekel tudi Peter Robida, direktor Šolskega centra Velenje.
Skupaj z gostitelji so si gostje iz Nemčije ta dan
Ob obisku v mestni hiši še podpis v spominsko knjigo
ogledali še Velenjski grad in njegove zbirke, zvečer pa so pripravili v dvorani velenjske glasbene šole skupen koncert, kije navdušil vse obiskovalce.
Nasledji dan (v četrtek) so
jih popeljali na izlet v Logarsko dolino, vikend pa so mladi pevci iz Esslingena preživeli v družbi svojih vrstnikov - pevcev Šolskega centra Velenje v Fiesi.	■ tp
Šolski center Velenje
Dnevi slovenskega izobraževanja 97
Prejšnji petek je zaprl vrata Cankarjevega doma v Ljubljani sejem, na katerem je bilo moč videti domače dosežke s področja izobraževanja. Na prireditvi Dnevi slovenskega izobraževanja 97 sta med 156 razstavljala' iz cele Sloveniji sodelovali tudi Višja strokovna šola ter Poklicna in tehniška elektro ter računalniška šola Šolskega centra Velenje. Ta se je predstavila z računalniško podprtim učnim mestom v elektrotehniki, ki je rezultat razvojnega in in-ovativnega dela učiteljev omenjene šole.
Pomen te novosti potrjuje tudi odločitev republiškega ministrstva za šolstvo in šport, da je velenjski Šolski center to učno tehnologijo uvede še na desetih slovenskih elektrotehniških šolah. Na slednjih ugotavljajo, da so s temi pridobitvami omogočili drugačen način pouka. Takšen, ki vzpodbuja ustvarjalnost mladih in sposobnost učiteljev.
Na tej sejemski prireditvi pa je Zavod za šolstvo Republike Slovenije predstavil dosežke osemdesetih inovacijskih projek-
Računalniško podprto učno mesto za specializirane učilnice, sad razvojnega in inovativnega dela učiteljev Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole iz Velenja, ima že deset slovenskih elektrotehniških šol.
tov, ki so jih lani izvajali v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih. Med izvajalci 18 najbolj uporabnih projektov v praksi (po mnenju Zavoda) je bil tudi projekt Prostovoljno delo dijakov velenjskega Šolskega centra.	■ tp
Glasbena šola Velenje
Spet pet mednarodnih poletnih šol
Približno 250 mladih iz Slovenije in tudi tujine, ki bi radi izpopolnili svoje znanje iz igranja na nekaterih instrumentih, bo letošnje poletje to priložnost imelo. Velenjska glasbena šola bo namreč tudi letos organizirala kar petih mednarodnih poletnih glasbenih šol.
Že v prvih julijskih dneh bo prof. Igor Ozim mentor udeležencem že 11. violinske šole, konec julija in v začetku avgusta bodo prostore napolnili mladi klaviaturisti. Tokrat bodo delali pod mentorskim vodstvom prof. Acija Bertonclja; v začetku avgusta bosta kar dve: orgelska, ki jo bo vodil Nicolas Kynaston in šola
trobil, katerih mentorji bodo priznani glasbeniki Branimir Slokar - pozavna, Stanko Arnold - trobenta in Radovan Vlatkovič- rog. Od 25. do 30. oktobra pa bo v prostorih velenjske glasbene šole potekala še poletna šola za saksofon pod mentorskim vodstvom prof. Ota Vrhovnika.	■ tp
Srečanje z Emo Zapušek
"Sreča je imeti srečo!"
Po napornih minulih nekaj tednih danes že nekoliko bolje spi kot je pred tem. Priprave in tudi sama izvedba tekmovanja mladih orglavcev Slovenije jo je kar pošteno »zdelalo«. Ob zavidanja vrednih uspehih, ki so jih znova dosegli njeni varovanci, je pozabila na vse skrbi, čeprav soji ukradle marsikatero noč, jo prikrajšale za kakšen drug svetel trenutek. Pa saj je Ema Zapušek tega že navajena. Pravzaprav že od takrat, ko se je odločila, da bo poleg študija glasbene pedagogike več pozornosti namenila orglam.
Bila je med tistmi redkimi v slovenskem prostoru, ki je orala ledino pri sistematičnem orgelskem izobraževanju v Sloveniji. Levji delež zaslug ima, da je velenjska glasbena šola pred petimi leti dobila koncesijo za pouk tega instrumenta na nižji, danes pa je omenjena šola edina v Sloveniji, ki izobražuje mlade or-glavce še na srednji stopnji. Tudi marsikateri učbenik s tega področja, učni načrti so njeno delo.
"No, sama, brez podpore okolja oziroma razumevanja, bi sama težko kaj naredila.Ker pa sem naletela na precejšnjo mero razumevanja pri tistih, na katere sem se obrnila, uspehi niso izostali. Sreča, naključje ali kaj drugega -veliko seje zgodilo na tem področju hkrati. Vesela in zadovoljna sem. Če danes pomislim, kaj vse je bilo za to potrebnega, .... Ampak, splačalo se je, vredno je bilo vseh naporov," je ugotavljala. Vseskozi je verjela v tisto, kar je počela, videla v tem vrednote, ki jih je več kot očitno znala prepričljivo prenesti tudi na druge. Sploh na njene mlade orglavce, za katere pravi, da imajo voljo za igranje na ta zelo zahteven instrument, tudi nekaj talenta. Ne poskuša biti le nekdo, ki jim vceplja nekaj v glavo in noge, ampak jim želi biti tudi prijateljica. "Zame so vsi osebnosti, ki jih je potrebno učiti in vzgajati tako, da jim šola ne predstavlja muke. Glede na uspehe, kijih znajo tudi zunaj ceniti, da so dobri učenci tudi v deželah, kjer imajo orgle daljšo tradicijo in temu primeren visoko raven, mi kar uspeva."
Iz ljubega veselja seje odločila za študij orgel in lani opravila še magisterij. Prevzele sojo v vsej svoji veličini, drugačnosti, širokosti, neizčrpnosti, bogatosti ... Lahko so nežne, intimne, mistične, lahko pa preglasijo tudi cel orkester. Zahtevajo veliko pozornosti tistega, ki hoče nanje znati igrati. "Mozzart se ni zmotil, ko jih je poimenoval kraljica instrumentov."
Ema je zagotovo iskrena, ko trdi, da je našla svojo pravo pot, samo sebe, pravi poklic, in da je srečna. Ema in orgle, orgle in Ema. Posebno mesto imajo v njenem življenju, pomembno, a vendarle ne tako pomembno kot njen sin. Trudi se, da bi ob njenem napornem delu nikoli ne bil prikrajšan za tisto, kar si želi, kar od nje pričakuje. "Moji najbližnji živijo s tem. Podpirajo me in spodbujajo. Jaz pa jim poskušam to vračati drugače.«
Še in še bi lahko napisali o njej. Pa vendar naj omenimo le še nekaj drobnarij, ki jo prav tako razveseljujejo. V njenem razgibanem, polnem in bogatem življenju, trdi Ema, je kanček časa za dobro knjigo, za igranje na orgle, zanimajo jo še druge veje umetnosti. Polna je načrtov, dobrih idej in zagotovo bomo tudi v prihodnje o njej še slišali veliko dobrega. Le tako naprej, Ema !
■ tp
Ema Zapušek ob orglah, ki so jo prevzele zaradi svoje veličine, drugačnosti, širokosti, neizčrpnih možnosti...
Okteti rudarjem 97
Krstne izvedbe štirih skladb
Po tem, ko je minuli teden Rudarski oktet izvedel tradicionalni vsakoletni koncert, se sedaj že pripravlja na nov velik nastop. V začetku junija bo namreč v dvorani Glasbene šole Velenje tradicionalno srečanje oktetov, tokrat sedemnajsto po vrsti. Peli bodo rudarskemu prazniku v čast.
Več o letošnjem koncertu nam je povedal Oto Gradišnik, predsednik Rudarskega okteta: »Letošnje Srečanje oktetov smo postavili v dokaj zgodnji termin glede na praznovanje dneva rudarjev, ki ga z njim počastimo, saj bo 7. junija. Novost ni v zasedbi, saj bodo nastopili sami »stari« znanci; Oktet
Tosama Domžale, Zagorski oktet in Ljutomerski oktet. Novost pa je v tem, da smo pripravili krstne izvedbe štirih skladb, ki so jih prav za to priložnost napisali štirje slovenski skladatelji. Vsak oktet bo eno od teh predstavil na tem koncertu.« Ko smo kasneje govorili z Cirilom Vertačnikom, je ta pohvalil to gesto Premogovnika Velenje, ki je sponzoriral te skladbe, saj na ta način spodbuja petje in delo slovenskih skladateljev. Pesmi so napisali Robert Kamplet, Aldo Kumar, Marjan Gabrijelčič, Ambrož Čopi, lani nagrajeni mladi skladatelj leta. Baje so odlične, kar lahko takšnemu strokovnjaku verjamemo na besedo.
■ bš
Jutri poslastica za ljubitelje plesa
Plesna predstava Plesnega teatra iN
Zgodila se bo jutri ob 19.30 v Domu kulture Velenje. Dolgo pripravljana, sedaj skrbno izdelana plesna predstava, razdeljena v dva dela. Koreografija prve predstave, imenovane »Krog«, je delo koreografinje in plesalka Rosane Štorgelj, »Sanje gospe X« pa sije zamislila, pripravila koreografijo, v njej pa bo nastopila tudi kot plesalka Nina Mavec, ki tudi vodi Plesni teater iN. Ta že od ustanovitve deluje v okviru KC Ivana Napotnika. Obe predstavi sta dolgi slabe pol ure, ljubiteljem plesa pa se obeta drugačen, z energijo teles prežet večer.
»Človek išče samega sebe in sorodno dušo, s katero bi lahko komuniciral na nivoju, ki je višji od tistega, ki ga uporabljamo v svojem vsakdanjem življenju. Naš jezik je umazan, v njem ni prostora za ljubezen, pomoč in prijateljstvo. Govorimo uradno in neprizadeto, kot da smo izgubili vse tisto, kar nas loči od drugih živih bitij na zemlji. V tekmi s časom smo postali roboti, katerih cilj je ustvariti bogastvo... Začaran krog ostaja. Cilj mora najti vsak sam.« To je le delček Rosaninega razmišljanja, ujetega v njeni koreografiji Krog. Na glasbo različnih izvajalcev, tudi avtorsko,
bodo plesali Katja Čater, Katarina Kovačevič, Maja Maric, Tjaša Praznik, Rosana Štorgelj, Petra Tekavc in Ben Belak. Kostumografiija je delo Maje Lesjak, kostume pa sta izdelali Romana Tanjšek in Dubravka Štorgelj. Tudi scenografija je delo Rosane Štorgelj.
»Sanje so vrata domišljije, resničnih dogajanj in podzavestnih želja. Mnogokrat nerazumljive, če se vanje ne poglobimo in poiščemo njihovega smisla v resničnem življenju. Vedno so prepletene z barvami življenskega kroga: rdeča-biti, oranžna-čutiti, rumena-ustvaijati, zelena-ljubiti, modra-govoriti, indigo modra-videti, vijoličasta-vedeti.« Čakre torej. Vse, kar bo Nina Mavec povedala s svojo koreografijo »Sanje gospe X« je v njej dozorevalo dolgo, saj so se ji v življenju dogajale stvari, ki jih je takrat označevala kot čudne... Na glasbo Kronos quarteta bodo poleg Nine plesali Katarina Kovačevič, Urša Lušič, Maja Marič, Laura Sevčnikar, Nina Špegel, Maja Škorič in Ben Belak. Kostumografija je delo Pepce Vovk, scenografija pa Dušana Polegeka.
■ bš
8 NAS vas
107,8 MHz
15. maja 1997
Rečica ob Savinji
Želodci so dozoreli
Letošnja bera, zlasti kakovostna seveda, zgornjesavinjskih želodcev bo znana v soboto, ko bodo rečički turistični delavci v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki izvedli sedmo po vrsti ocenjevanje. Pravijo, da je sedem srečna številka, zato se nadejajo velikega števila pridelovalcev te kulinarične posebnosti, ki jim sedem lahko prinese srečo, vsekakor pa novo izkušnjo in koristen napotek.
Želodce za ocenjevanje bodo na sedežih kmetijskih obratov v Lučah, na Ljubnem ter na sedežu kmetijske pospeševalne službe v Mozirju zbirali v petek od 10. do 13. ure, na krajevnem uradu na Rečici pa od 16. do 21. ure. Ocenjevanje bodo v gostilni Čujež na Rečici pričeli v soboto ob 8.00, priznani strokovnjaki za suhome-snate izdelke bodo vmes predstavili postopek in način ocenjevanja, hkrati pa bodo ustanovili društvo oziroma konzorcij izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, ki se od lani naprej ponaša z zaščito geografskega porekla.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 11. maja:
1.	FW:	Bog hišo naj vašo živi
2.	AVSENIKI: Zaljubljen je, da kar nori
3.	LIPOVŠEK: Kmečki rocker
3. OBVEZNA SMER: Vse žene so super 5. RŽ:	Na fantovščini
Predlogi za nedeljo, 18, maja:
1.	OBZORJE: Gorenjski kot
2.	P0P'n'DEKL: Žolna
3.	STANKA: Venček uspešnic
4.	ŠALEŠKI: Lipju
5.	ZAJC:	Na žegnanju
11 glasov 9 glasov 4 glasovi 4 glasovi 2 glasova
I Vili Crabner
"LAGANO, LAGANO..."
Konec leta 1995 se je v sosednji Hrvaški pojavila pobuda o bolj organiziranem začetku nove mlade scene, ki je sicer prikrito že obstajala po sicer redkih zagrebških klubih. Zahvaljujoč aktualni popularnosti funka, acid jazza, latina in fusion zvokov v svetu, se je po-
fiCIP FUNK JflZZ UTIN F0SI0H
*
FLEXIBL£ mm
gubisim
fflflVAtES CON FUSION HICH CLRSS FftfUSLV the BftSTflRDZ
javilo zanima-nje za podobne glasbene zvrsti tudi v tem delu Evrope. Zanimanje je naraščalo tako med publiko, kot tudi med vse številnejšimi izvajalci tovrstne glasbe, radijskimi postajami in nekaterimi klubi. Eden takih je bil zagrebški Aquarius, ki je lani poleti organiziral prvi festival glasbe tovrstnega žanra, na katerem so nastopile številne mlade, še neuveljavljene hrvaške zasedbe. Festival je potekal pod naslovom "Lagano, lagano...", njegov namen pa je bil v dveh dneh na enem mestu predstaviti novo, mlado in napredno glasbeno sceno omenjenega žanra.
Zaradi velike medijske odmevnosti dogodka in velikega zanimanja publike je založba Aquarius izdala kompilacijski album s studijskimi posnetki nastopajočih na omenjenem festivalu, ki prav tako nosi naslov "Lagano, lagano..."
Na kompilaciji se predstavlja šest skupin, vsaka s po dvema skladbama, ki so vse plod avtorskega dela in lastnih aranžmajev.
Skupina FLEXIBLE FRAME prihaja iz Siska. Nastala je leta 1992, izvajajo funk dopadljivih melodij in ostrih brassov. Na kompilaciji se predstavljajo s skladbama "Led" in "Bus".
CUBISMO sestavlja osem vrhunskih hrvaških studijskih glasbenikov, znanih po nastopih v številnih hrvaških skupinah. Glavni motor zasedbe, katerih člane povezuje skupna ljubezen do latino, jazz in afro-kubanske glasbe, je odlični tolkalist Hrvoje Rupčič (znan po sodelovanju s Soulfingersi). Na albumu se predstavljajo s predelavo Gillespiejeve "Night in Tunisia" in Grahovo "Rosa".
MAYALES nastopajo že od leta 1992. Odlikujejo jih visoki produkcijski standardi in so eden od prvih pobunikov gibanja "lagano, lagano..." Na kompilaciji sodelujejo s skladbama "Mogu I sama" in "Ono sve".
CON FUSION sestavljajo odlični glasbeniki, v glavnem člani stalne sestave skupine Soulfigners, ki v tej zasedbi eksperimentirajo z acid jazz in groove zvoki. Na albumu se predstavljajo s skladbama ""For M" in "Bike & Blues".
HIGH CLASS FAMILY so zelo številna in izredno mlada skupina, katere gonilna sila je mladi Luka Zima. Veljajo za eno najbolj progresivnih skupin iz družine "lagano, lagano...", znani pa so po bogatih aranžmajih. Na plošči sodelujejo s skladbama "Fly" in "Rise me down".
THE BASTARDZ obstajajo že od leta 1990, ko pravzaprav prvi začnejo s klubskimi koncerti tovrstne glasbe, na katerih se predstavljajo z odličnimi priredbami in nekaterimi lastnimi skladbami. Leta 1996 kot najboljši debitanti dobijo hrvaško glasbeno nagrado Porin. Na kompilaciji "Lagano, lagano..." se predstavljajo z uspešnico "Your love" in skladbo "Disco".
Gibanje "Lagano, lagano.." pa se ne želi zapirati le v okvire naše južne sosede. Želi si sodelovanja tudi preko meja in eno od oblik takega sodelovanja si bo prav kmalu moč ogledati. Že v soboto bo namreč v velenjskem klubu MAX potekal nekakšen mini festival "Lagano, lagano...", na katerem se bodo slovenski publiki predstavili trije prej omenjeni bendi. V Velenju bodo v SOBOTO, 17. maja, v KLUBU MAX nastopili: CUBISMO, MAYALES in FLEXIBLE FRAME.
Ljubitelji latina, salse, acid jazza in funka, vabljeni!
I MiC
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Srečno, kegljalci!
Celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije bo tudi letos pripravil tradicionalno srečanje novinarjev severovzhodne Slovenije s tekmovanjem v kegljanju. Letos bo srečanje v soboto, 24. maja, na kegljišču v Slovenskih Konjicah.
Ekipa Radia Velenje in Našega časa odhaja letos na to srečanaje »hendikepirana«: Stane Vovk še ni pripravljen za metanje krogle in podiranje kegljev, ker še vedno okreva, Bojana Špegel in Milena Krstič - Planine sta totalno netalentirani tipici, na kateri kljub vsakodnevnemu treningu ni za računati, Mira Zakošek bo imela kot predsednica aktiva preveč dela z organiziranjem srečanja, predvsem na srečelovnem področju in pri delitvi pokalov kasneje, da bi lahko metala, Boris Zakošek se zgovarja na poškodbo rame, Janez Plesnik na poškodbo kolena, v zadnjem trenutku pa je še edini up Tatjana Podgoršek padel v vodo, ker ona na srečanje sploh ne bo šla. Nismo še ugotovili, ali zato, ker ne želi popravljati vtisa o ekipi ali zato, ker res takrat nekam odpotuje. Poleg tega se naša ekipa na srečanje odpravlja brez priprav, psihologa, brez maserja in celo brez trenerja, pa še sponzorja nam ni uspelo pridobiti!
Tako bo vse, kar bo več od zadnjega mesta, odličen dosežek! Se bomo pa borili. Kot levi. O rezultatih pa zagotovo ne bomo
Najlepše bo seveda Zakoškovi. Ne bo ji treba tekmovati, bo pa čestitala
in delila pokale. Tako kot je to počela že lani.
pisali, razen če ne bo prišlo do kakšnega presenečenja. To pa je v športu vedno možno.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO
v organizaciji ŠKUC ROPOT-a. Podrobnosti o kraju in točnem času nastopa zaenkrat še niso znane. Neil Young je sicer v svoji več kot tri desetletja trajajoči karieri izdal mnogo albumov, precej tudi s skupino Crosby, Stils, nash & Young, največji uspeh pa je dosegel z albumom "Harvest", ki je leta 1972 zasedel prvo mesto tako britanske kot ameriške lestvice. V zadnjih letih je bilo o njem slišati malo, znano je predvsem njegovo sodelovanje z grunge skupino Pearl Jam.
BAJAGA
14. junija bo v velenjski Rdeči dvorani v organizaciji kluba Max
BEE GEES
Legendarna, v šestdesetih in sedemdesetih letih popularna pop skupina Bee Gees je ob svoji 30-letnici delovanja izdala nov CD z
naslovom "Stili VVaters". S tega albuma si je prva uspešnica "Alone" že utrla pot na svetovne lestvice. Skupino še vedno sestavljajo bratje Gibb (Andy, Maurice in Robin), Avstralci, ki si imena Bee Gess niso izbrali zaradi svojega priimka Gibb (Brothers Gibb = B. G.'s), ampak so si nadeli ime po začetnicah DJ-a Billa Gates-a (z znamenitim kraljem Microsofta nima nikakršne zveze), ki je daljnega leta 1960 prvi miksal njihovo glasbo.
NEIL YOUNG
Metuzalem ročk glasbe, 52- letni Neil Young, bo 24. junija s svojo skupino Crazy Horse nastopil tudi v Sloveniji. Koncert znanega rockerja in kantavtorja, ki bo tokrat prvič nastopil pri nas, bo potekal
nastopil znani beograjski ročk zvezdnik Momčilo Bajagič -Bajaga. Bajaga bo na svojem nastopu promocijsko predstavil skladbe z najnovejšega albuma "Od bižuterije do čilibara", ki je konec lanskega leta izšel tudi v Sloveniji pri založbi Nika. Seveda bo poleg novih skladb moč na koncertu slišati še veliko število starih uspešnic z njegovih prejšnjih albumov. Ker velja Bajaga za enega najboljših izvajalcev
glasbe v živo in ga v tem koncu Slovenije že dalj časa ni bilo moč videti in slišati, bo junijski nastop odlična priložnost za vse ljubitel-
je njegove glasbe. Informacije o koncertu, predprodaji itd, dobitie v klubu Max, tel: 862 581.
KRESLIN -LOVŠIN -PREDIN
V okviru Evropskega meseca kulture in v organizaciji ŠKUC
ROPOTA, bodo 27. maja v ljubljanskih Križankah prvič skupaj nastopili trije veliki možje slovenske popularne glasbe. Na koncertu, ki bo potekal pod imenom "Za vedno IN" bodo namreč glasove združili Vlado Kreslin, Zoran Predin in Peter Lovšin. Vsi trije so v zadnjem času izdali nove albume, a razen Kreslina ostala dva še nista imela pravega ljubljanskega nastopa. Za nastop menda pripravljajo poseben "skupni program", ki bo vključeval tudi nekatere prvič izvajane skladbe (vsaj v izvedbi omenjen trojice).
■ Mič
15. maja 1997
KULTURA, PORTRET
MS ČAS 9
Državno tekmovanje fizikov srednjih šol
Med najboljšimi Jure Bezgovšek
Petintrideseto državno tekmovanje fizikov srednjih šol Slovenije, bilo je v drugi polovici prejšnjega meseca v Murski Soboti, bi najbrž šlo neopazno mimo nas, če ne bi na njem sodeloval tudi dijak l.a razreda Gimnazije Šolskega centra Velenje Jure Bezgovšek. Ne kiti se sicer z naslovom državnega prvaka med dijaki 1. letnikov, je pa med štirimi dobitniki prve nagrade. Prislužil si jo je kot drugouvrščeni v tej skupini, na tekmovanju pa je od 15 možnih zbral 14 točk.
Za Jureta tekmovanje na najvišji ravni, nanj seje uvrstil kot zmagovalec 1. letnikov s področnega tekmovanja fizikov srednjih šol, ni nič novega. Na njem je namreč sodeloval že kot osnovnošolec, vendar pa je nedavni dosežek njegova najvišja uvrstitev. »To je sicer res zahtevno tekmovanje, pa vendarle ne tako zelo, saj menim, da je bilo dobitnikov prve nagrade med tekmovalci 1. letnikov skorajda preveč. Zadovoljen sem kljub
temu. Takšno preverjanje je koristno iz več razlogov: lažje se primerjaš z drugimi, obenem pa je to priložnost, da pokažeš kako dober si. Na takšnih preverjanjih lahko odkrijejo tudi skrite talente in vedo, kam jih lahko v prihodnje usmerjajo. Sam še ne vem povsem, kaj bom študiral. Nekaj v povezavi s tehniko zagotovo.«
Jure pravi, da se pod vodstvom mentorja in profesorja Petra Jevška za področno in državno tekmovanje mladih fizikov Slovenije nista posebej pripravljala dalj časa. Kakšno nalogo več iz prejšnjih državnih tekmovanj iz fizike pa je že rešil. Ali bo za dobro uvrstitev oziroma odličen rezultat dobil kakšno petico več v redovalni-ci? Skomignil je z rameni in odgovoril: »Ne vem. Ker sem med odličnjaki, je niti ne potrebujem.«
Poleg priznanja bo Jureta na zavidanja vredno uvrstitev vsaj še nekaj časa spominjal komplet pisal - darilo za prvo nagrado. Čestitamo!
mtP
Galerija KC IN - razstavlja Dušan Muc
0 dečku, ki gre na pot
Prejšnji teden so v Galeriji KC IN Velenje odprli novo zanimivo razstavo. Tokrat se z risbami predstavlja Dušan Muc. Osrednja metafora njegovega slikarstva je pripoved O dečku, ki gre na pot... V kulturnem programu ob otvoritvi so sodelovali flavtist Matej Grahek, klarinetist Matjaž Emeršič in pianist Igor Vicentič.
Umetnika nam je predstavila vodja Galerije KC IN Milena Koren-Božiček: »Dušan Muc je slovenski slikar, ki je sicer akademijo končal v Beogradu hkrati s scenografijo. Poleg tega se precej intenzivno ukvarja z oblikovanjem, je član
Društva oblikovalcev Slovenije, dela pa tudi kot likovni pedagog. Je zanimiva osebnost, dosti interdisciplinarna, vendarle pa zelo ohranja risbo. Risba je ne samo v slovenskem prostoru zanemarjena, premalo cenjena. Tako je nasploh v slikarstvu, čeprav je od nekdaj pomenila osnovo. Danes tisti, ki se še ukvarjajo z risbo, nimajo pravega umetniškega prostora. Lahko se plasirajo v ilustraciji, ki je že po funkciji podrejena piscu knjige, torej so vedno v drugem planu. Dušan Muc je kot avtor - risar še posebej zanimiv, saj se poleg tega , da se ukvarja z risbo, ukvarja še z
minimalizmom v risbi. Torej se je dvakrat dal na preizkušnjo. Minimalistična risba je zelo zanimiva, saj v njej vidimo celotno zgodovino slikarstva.
Naslov razstave je O dečku, ki gre na pot. V njegovih risbah se vseskozi pojavlja deček ali fant, ki ga plasira v različne prostorske plane; enkrat je v ozadju, drugič v ospredju... Slikar je izpostavil figuro, kljub temu, da je tako majhna, da jo včasih težko najdemo v tej risbi.«
Razstava bo na ogled ves mesec maj.
■ bš
Zgodilo se )e
15. velikega travna
Leta 1890
Iz Slovenskega gospodarja, ki je izšel na današnji dan leta 1890, tokrat povzemamo naslednji prispevek:
"(Podružnica sv. Cirila in Metoda) Šaleške doline v Šoštanji ima dne 15. t.m. popoludne ob 4. uri v prostorih gosp. Frana Rajšterja v Šoštanji redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Po dokončanem zboru navadna zabava s sodelovanjem čitalničnega pevskega zbora. K obilni udeležbi vabi vljudno Načelništvo."
Občni zbori različnih društev so bili nekdaj tudi dobra priložnost naših prednikov za zabavo. No, nekatera društva so to tradicijo ohranila vse do današnjih dni.
Leta 1919
Članek, ki je izšel neposredno po koncu 1. svetovne vojne, je bil objavljen v Slovenskem narodu:
"Iz Savinskih planin nam poročajo: Dogodki na Koroškem so tukajšnje prebivalstvo silno vznemirili in razburili. Vse je pričakovalo, da vdero nemške
koroške tolpe preko meje. Ko so se pojavili prvi koroški begunci, katerim so sledili bežeči vojaki, je zavladala med stanovništvom prava panika, ki jo je podvojilo zločinsko postopanje posameznih vojaških beguncev. Ljudstvo v Solčavi in Lučah je bilo že tako zmedeno in zbegano, da so se posamezne rodbine že pripravljale, da pobegnejo na Kranjsko. Odločnemu nastopu raznih uglednih oseb pa se je posrečilo, da so ljudi pomirili in jih pridobili za to, da se je v Solčavi in v Lučah osnovala četa domačinov, ki je prevzela nalogo, da zasede koroško mejo ter zastraži na Kapeljskem vrhu prehod iz Koroške na Štajersko. Toda še predno se je izvršil ta načrt, je prispel v Luče kapitan Mlakar s svojo četo, ki je imela s sabo 4 strojnice. Ta četa je nato s strojnicami zasedla nekatere važnejše pozicije. Med tem je došla vest, da so se na Kapeljskem vrhu že pojavili prvi srbski junaki ter prevzeli obrambo gorskega prelaza. Ljudstvo se je oddahnilo, kakor da bi se mu bil odvalil kamen od srca."
Vsaka vojna prinese tudi veliko
zla, gorja in negotovosti!
Leta 1948
V Celjskem tedniku je bila objavljena kratka novica iz Šentilja pri Velenju:
"Začeli so graditi (sami) zadružni dom v Št. Ilju, računajo, da bo jeseni pod streho. Podaljšati nameravajo tudi dvorano, ki stoji že od prej."
Pomagaj si sam in tudi Bog ti bo pomagal!
Leta 1958
"23 traktoristov v Velenju" je naslov članka, ki je bil objavljen v mariborskem Večeru:
"KZ Velenje je priredila za mlajše zadružnike traktorski tečaj. 23 tečajnikov je končalo teoretični del tečaja, v teh dneh pa so začeli s praktičnim delom na treh naših traktorjih. Tečajniki se bodo na tem tečaju izurili za delo z vsemi traktorskimi priključki."
Danes imajo naši kmetje vse več dobrih traktorjev, žal, pa je z njimi tudi vse več tragičnih nesreč
■ Damijan Kljajič
ZALESCANSKI PORTRETI 8
mm m m m m m 7riM nT
MILAN ZEVART
Milanov oče Baltazar Ževart se je poročil z Repnikovo Marijo iz Podkraja, ki se je sicer pisala Meža /vsaka štiri leta se v Velenju srečajo vsi, ki so sorodstveno povezani z družino Meža, število sorodnikov je letos naraslo že na tristo enega člana iz štirih generacij/. Baltazar in njegova Marija sta bila pridna človeka, najprej sta obdelovala sadovnjak, ki sta ga dobila od staršev, potem pa kupila še Kvedrovo domačijo. Oče je bil sicer kmečki sin, a ni ostal na kmetiji in je bil eden prvih knapov v Velenju. Zato, da je lahko obdeloval grunt, je delal večinoma ponoči. V družini so se rodili štrije sinovi in ena hči, Baltazar jih je vzgajal z zgledom: vztrajno delati, malo trositi, ne govoriti po nepotrebnem! "Vsak človek je sebe vreden," je često dejal. Milan je bil tretji, kot oven je pribodel na svet 16.4.1927. Ker so imeli otrok pri hiši kar veliko, so Milana za ves čas otroštva do šole "posodili" sorodnikom na očetovem domu v Škalah, kjer tedaj otrok niso imeli. Tam se mu je, jasno, dobro godilo, delati mu ni bilo treba. Bil je v družbi stricev in imenitnih starih staršev. V otroštvu je slišal številne zgodbice, od katerih si je najbolj živo zapomnil tiste o strahovih. In te strahov je potem često sanjal in jih videl vse-povsodi. Že v tistem času se je naučil ceniti žlahtno kapljico. Nekoč se je namreč splazil v klet, da si nalije malo mošta. Pipo je odprl, zapreti pa je ni uspel več. In ker je bilo to početje ilegalno, se je skril za ves popoldan. Mošt je sicer res iztekel, a kazni kljub temu ni bilo. Odtlej je Milan pazil na vsako kapljico tega božjega daru. Ob začetku šole so ga torej "vrnili", učenje mu je šlo čisto v redu, velenjska šola je sicer imela slabe pogoje, a zelo dobre učitelje /Plaž, MlinšeK/. Fantiču ni preveč dobro šlo le pri lepopisju in računstvu. Ževarti so sklenili, da bodo enega od svojih mnogih otrok izšolali in odločili so se za Milana. Mamina tiha želja je bila celo, da postane duhovnik. Sprejemne izpite na ljubljanski klasični gimnaziji je zaradi dobre podlage iz osnovne
šole z lahkoto opravil, a ga je naslednji trenutek že polomil - predstojnika cerkvenega internata, kjer naj bi med šolanjem stanoval, je namreč nahecal, da je na sprejemnem izpitu padel. Toda perfekt je to šalo, ki je nastala iz olajšanja po izpitni napetosti, presodil za laž in, seveda, za lažnivca v internatu ni bilo prostora. Tako se je trinajstletni deček vpisal na klasično vzporednico gimnazije v Celju in se nastanil v konviktu, cerkvenem internatu, ki so ga upravljali kapucinarji. Dolgo ga je trgalo domotožje, saj je smel med šolskim letom domov le trikrat. Kljub temu in kljub strogemu redu/vstajanje najkasneje ob pol šestih zjutraj in potem ves dan obveznosti, ceni primerno skromna hrana in omejeni izhodi v mesto/, se je življenja v samostanskem internatu navadil, samostansko življenje mu je bilo romantično in zanimivo. Ocene je imel boljše kot v osnovni šoli, predvsem je ljubil klasične jezike. Toda, tako kot sedanjim generacijam, mu je šolanje v nižjih razredih grenila matematika. Kadar naš dijak ni opravljal verskih obveznosti, hodil v šolo in se učil, je igral šah, igral bisernico v tambu-raškem orkestru internata, v internatsko glasilo pa je napisal celo svojo prvo /in menda edino/ pesem - kolikor se spomni, seveda ni bila nič prida. Da je bil navihan, bo čisto držalo. V tretjem letniku, naprimer, ko je s prijateljem v mračni zakristiji skrivoma jemal neposvečene hostije, kar je bila med dijaki kar razširjena navada, je v cerkev nenadoma prišel gvardijan/predstojnik samostana/. Prijatelj jo je uspel pravi čas pobrisati, Milan pa je smuknil v bližnjo spovednico - in kot nalašč je tedaj na drugi strani vstopila starejša ženica. Kaj je hotel drugega, kot da je ženico ročno spovedal in ji dal zasluženo pokoro. Tačas pa je tudi gvardi-jan, hvalabogu, že odšel. Tako je spovedoval prvič in zadnjič v življenju. A pekla ga je vest in pred večerno mašo je odšel k spovedi in se spovedal, da je spovedoval.
Tik pred napadom na Jugoslavijo so dijake poslali domov, Nemci pa so po prihodu iz samostana napravili prehodno taborišče za aretirane Slovence, med katerimi so bili tudi vsi kapucinarji. V tistem času je Milan pomagal bratu Janku in bratrancu Karliju pri skrivanju knjig, ki sta jih reševala pred uničenjem. Postal je kurir na /nemški/ občini in leta 1943 ga je brat Janko pritegnil v delo za OF, saj je bil kot kurir uporaben informator. V začetku štiriinštiridesetega leta so ga hoteli gestapovci iz Šoštanja s provokatorji razkrinkati, pa jim kljub nekajdnevnemu zaporu in batinam ni uspelo. So mu pa nagnali strahu v kosti in v začetku avgusta 1944 se je vključil v Tomšičevo brigado. Nenehni boji, premiki, neprespanost in slaba hrana so bili za šibkega sedem-najstletnika preveliko breme, in že po mesecu dni so ga prestavili na teren, kjer je delal do konca vojne, nazadnje je pristal na velenjski železniški postaji. Partizan Milan se je uniforme kmalu znebil, se spet naselil h ka-pucinarjem v Celje in leta 1947 gimnazijo končal. Zaradi romantičnega gledanja na preteklost pa se je odločil za študij zgodovine in geografije v Ljubljani. Iz tega obdobja se spominja izjemnih profesorjev/Zvvitter,Kos, Grafenauer, Čremošnik, Mikuž pa Melik in llešič.../ in slabe hrane. Stanoval je v zasebni sobi, denarja ni bilo v izobilju. Za študente Filozofske fakultete je bila hrana v menzi borna, tako da si je preko znanstev iz partizanov uredil, da je lahko enkrat na teden v menzi Ministrstva za preskrbo odlično večerjal. Presmejali in zabavali so se takrat s sošolci veliko, študirali dokaj redno. Milan je bil zelo uslužen študent, pa je kdaj še za koga drugega opravil kakšen izpit. Naprimer izpit iz ruščine pri starejšem profesorju na domu. Ko je izpit delal že za tretjega prijatelja, ga je profesor pošteno namučil, na koncu pa počasi izustil: "Veste kolega, zadnjič ste pa veliko bolje znali!"
Diplomiral je leta 1952 /v diplomski nalogi je obravnaval teme iz srednjega veka/ in že pred tem dobil dekret za prvo službo, šel je za profesorja na klasično gimnazijo v Mariboru in bi tam ostal za vedno, če je ne bi ukinili, saj je užival v delu na tej izredno kvalitetni šoli. Ne ve se sicer, koliko so v njegovem delu uživali dijaki, veljal je za zahtevnega profesorja - kakor pač je moralo biti, saj je bil uspeh dijakov pri maturi tudi ogledalo profesorja.
1958. leta so v Mariboru ustanovili Muzej novejše zgodovine in njegov prvi ravnatelj je postal profesor Milan Ževart, ki je na tem položaju ostal do odhoda v pokoj leta 1991. V teh letih se je nabralo toliko strokovnega dela, toliko objavljenih razprav, toliko knjig, da enostavno ne gre naštevati - njegova bibliografija obsega kar petsto naslovov... Leta 1974 je postal doktor zgodovinskih znanosti, še posebej ga je zanimalo obdobje 1917 -1919 in čas druge svetovne vojne v Šaleški dolini in na Štajerskem. Uredil je med drugim tri izdaje zbornika Poslovilna pisma žrtev za svobodo in doživel, kako se je ob enem takih pisem na razstavi v Velenju oko zasolzilo samemu Josipu Brozu Titu, medtem ko ga je zunaj čakalo številno spremstvo in gostitelji.
Seveda ni bilo ves čas samo strokovno delo, vmes je moral še spoznati /na srečanju muzealcev/ svojo ženo Danico, ki se priselila k njemu v Maribor in poučevala slovenščino. Še v Mariboru sta se rodili Milena /1966/ in Mojca/1970/, preden sta šli v osnovno šolo pa so v Velenju, pri cerkvi sv. Martina, dogradili hišo, se preselili - s tem seveda, da si je ravnatelj zadržal stanovanjce v Mariboru. Ker je imel zadeve v muzeju urejene, je njegovo ravnateljevanje lepo teklo tudi tako, da se je odtlej z raziskovalnim delom dosti ukvarjal kar doma v Velenju. Kot profesor pa je ves čas predaval tudi na mariborski Pedagoški akademiji in sodeloval pri post-diplomskem študiju na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pokoj mu je, razen pokojnine, prinesel mir, nek nov red. V muzeju na Velenjskem gradu še vedno proučuje novejšo zgodovino, z znanstvenim delom se ukvarja tudi doma, še vedno je mentor številnim študentom na podiplomskem študiju, rad se fizično utrudi, vsako leto v svojem sadovnjaku pobira sadje, obdeluje vrt, naučil pa se je tudi kuhati izvrstno žganje, hčerkam so se pridružile vnukinje, vsako leto tudi zanj zrastejo gobe, z ženo Danico pa, tako kot vsa leta doslej, z navdušenjem obiskujeta tudi najskritejše kotičke slovenske zemlje. Ker mu je šele sedemdeset let, še ne misli počivati. Raziskovanje ga je zasvojilo in naslednje njegovo delo bo strnjen prikaz dogodkov na slovenskem Štajerskem v letih 1941-1945. Pod pogojem seveda, da kolikor toliko pri močeh prestane mesec maj, ko ga čaka kar nekaj obletnic mature (!) - morda pa tisto o njegovi zahtevnosti "le ne bo čisto držalo?
■ U.Hrast
[
L

Vojko Koželjnik iz Pesja:
NASI KRAJI IN LJUDJE
26. septembra 1996
Jaz se ne želim seliti
S podpisom pogodbe o nakupu stanovanja je Vojko Koželjnik menil, da je rešil svoj stanovanjski problem za dalj, če ne že za vse večne čase. Čeprav je torej danes lastnik stanovanja, ugotavlja, da se je v teh razmišljanjih uštel.
Kar nekaj poti je obredel v zadnjem času od Habita kot up-ravljalca stanovanja do odvetnikov in nenazadnje tudi do medijev. Takole je pripovedoval ob obisku v naši redakciji: "Sem lastnik približno 24 m2 velikega stanovanja v hiši na Podgorski cesti 12 v Pesju. Kupil sem ga leta 1993 od Premogovnika Velenje. V njej je bilo takrat 16 stanovalcev, trije od njih smo se odločili za odkup. Lani pa seje začelo. Povedali so nam, da je hiša predvidena za rušenje, in da se bomo morali izseliti. Prvi trije stanovalci so se odselili lani, ostali letos. Tako sem ostal v hiši, kjer so pred nekaj leti obnovili streho in pročelje, sam. Sedaj hočejo izseliti še mene. Čeprav nisem navdušen za zamenjavo okolja - tuje mir, dovolj velik parkirni prostor, tudi vrt imam - bi pristal na drugo stanovanje, vendar ne pod njihovimi pogoji. Enakovrednega stanovanja, so mi zatrdili, ni na voljo, dvakrat so me spravljali v samski dom. V njihovi najnovejši ponudbi je 35 m2 veliko stanovanje v Velenju, vendar hočejo vrednost za vrednost. Jaz pa mislim, da sem upravičen za zamenjavo m2 za m2. Tistih 11 m2 pa bi odkupil, da bi bil lastnik stanovanja v celoti. Če sem na začetku še razmišljal o tem, da bi nekoliko popustil, bom po nedavnih dogodkih vztrajal pri svojem. Na Habitu so se očitno odločili, če ne bo šlo zlepa, bo pa zgrda in za začetek naročili izklop električnega toka. Po celo hiši so tako delavci Elektra pobrali števce in stikala. Od ponedeljka do srede, prejšnji teden, sem bil brez elektrike. Dva dni kasneje so moje že nenormalne življenjske razmere hoteli prikrajšali še za vodo. Pa seje k sreči ob pravem trenutku pojavil spodnji sosed, ki seje selil in jim rekel, naj jo pustijo. Razlogov za kaj takega niso imeli. Svoje obveznosti do Elektra sem redno plačeval." Vojko si nasilne izselitve iz lastnega stanovanja ne želi, pri pogajanjih z direktorjem Habita pa očitno tudi ne najdeta skupnega jezika. "Bodo že morali stvar rešiti kako drugače, če tudi v svojo izgubo. Kot lastnik najbrž imam svoje pravice. Interes za izselitev ni moj, ampak njihov. Pri vsem tem me zelo moti tudi,
da so bili vsi dogovori le ustni in ničesar pismenega. Naj povem še to: če bi vedel, da je stavba predvidena za rešenje, najbrž ne bi bil tako naiven in stanovanje pred štirimi leti odkupil."
Vojko, ki je zaposlen na Premogovniku Velenje, se je po pomoč obrnil k odvetniku Rudiju Paholetu v Velenju. Ta nam je povedal, daje Vojku svetoval sporazumno rešitev problema. Če do tega ne bo prišlo, mu ostane iskanje svojega prav preko pristojnih organov sodišča. "Samovoljno poseganje v lastništvo ni zakonito dejanje. Mislim pa, da obstajajo zakonska določila za primer, če gre za življenjsko ogroženost," nam je po telefonu še povedal Rudi Pahole.
Oglasili smo se seveda tudi pri direktorju Habita, podjetja za upravljanje stanovanj v Velenju Francu Slatinšku. Najprej nas je seznanil z razlogi za izselitev vseh stanovalcev v stavbi na Podgorski cesti v Pesju. Premogovnik Velenje naj bi kot lastnik objekta je že dalj časa reševal problem stare stavbe in njeno stanje vseskozi tudi nadzoroval. Zaradi precejšnjih sprememb v zadnjih nekaj letih, so poklicali strokovnjake Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane. Ti so si leta 1994 objekt ogledali, v mnenjih in predlogih pa zapisali, da stoji objekt na nestabilnem terenu, in da bi bila sanacija glede na njegovo nizko vrednost nesmiselna oziroma previsoka. Omenili so še neurejene meteorne vode, dotrajano kanalizacijo, zaznali pa so tudi manjše vibracije terena zaradi
Vojko Koželjnik:«Mislim, da ima pravico zahtevati m2 za m2«
stanovalcev.
V nadaljevanju pa je Slatinšek povedal, da Koželjniku po nobeni črki zakona ne morejo nuditi to, kar hoče - m2 za m2, ampak le vrednost za vrednost. Tako so ravnali tudi v primeru stanovalca, ki je bil prav tako lastnik stanovanja v omenjeni stavbi. "Mi razpolagamo z rudniškim oziroma državnim premoženjem in bi v omenjenem primeru ravnali protizakonito, če bi ugodili njegovi zahtevi. Tudi vrednosti enega in drugega stanovanja ne določamo mi, ampak sodno zapriseženi cenilci. Mi iščemo razliko v vrednosti, ne v kvadraturi." Kolikih m2 bi bil Koželjnik lastnik v stanovanju, ki mu ga ponuja Habit sedaj, Slatinšek ne ve, ker tega stanovanja še niso dali oceniti. Koželjnikovo stanovanje pa je
Po mnenju strokovnjakov stoji hiša na nestabilnem terenu in življenja stanovalcev v njej so ogrožena. Ko bo prazna jo
bodo porušili.
rudarjenja. Upravni odbor Premogovnika seje na osnovi teh predlogov odločil, da je potrebno 11 najemnikom in 2 lastnikoma stanovanj poiskati ustrezna nova stanovanja. Kot lastnik je namreč dolžan poskrbeti za varnost
bilo avgusta lani vredno nekaj manj kot 700.000 tolarjev. "Koželjnikovo stanovanje tržne vrednosti nima, gre le za cenilno vrednost. Mislim, daje velik privilegij, da kot lastnik stanovanja pride do drugega s pomočjo
Premogovnika Velenje, ne pa da si ga išče sam, kot to predvideva zakon. Mi smo poskrbeli za najemnike stanovanj in v sklopu tega sedaj poskušamo rešiti še njegov primer. S tem dokazujemo, da nam ni vseeno, kako bo z njim. Naš človek je in poskušali mu bomo pomagati na najboljši način. Ne vem, zakaj ima občutek, da ga hočemo nasankati." Do sedaj so mu menda ponudili že dve garsonjeri, stanovanje z balkonom pri Tržnici v Velenju, vse je odklonil. O tem, da bi bil morda pripravljen sprejeti tudi nekoliko manj vredno stanovanje, za zdaj niso razmišljali.
"Prav nikakoršnega interesa nimamo za nasilno izselitev. Lahko se celo zgodi, da bo ostal v stanovanju. Če pride do najhujšega, bo nosil posledice sam." In zakaj so naročili izklop električnega toka. "Res smo dali naročilo, vendar so bili delavci Elektra premalo pozorni na seznam, ki smo ga ob tem priložili. Na njem ni bilo Koželjnika."
Na vprašanje, ki se ob vsej zadevi vsiljuje samo po sebi: zakaj so na Premogovniku Velenje prodal stanovanje Koželjniku, če so vedeli, daje stavba na plazovitem področju? je Slatinšek odgovoril: "Lastninjenje je potekalo od 19. oktobra 1991 do 19. oktobra 1993. Zavod iz Ljubljane je podal mnenje leta 1994. Koželjnik je izkoristil zakonsko osnovo, lastnik stanovanja mu pa njegove namere tudi ni preprečil. Nas to niti toliko ne moti, saj sem prepričan, da bomo zaplet lahko rešili, le dalj časa ga bomo, kot bi ga sicer lahko."
Ali stanovanjski zakon ne ščiti lastnika stanovanja v primeru kakršen je Koželjnikov? "Zakon je zaščitil lastnika tako, da je zaščitil vrednost stanovanja. Sicer pa so določila jasna, kaj storiti, če so ogrožena življenja stanovalcev. Objekt podreti ali obnoviti. Če se to ni mogoče, lahko lastnik predloži zadevo stanovanjski inšpekciji, ta to preda občinskim pristojnim organom in ti odločijo. To so nedorečene stvari. Kako bi odločilo sodišče v tem primeru, ne vem. Sodne prakse za takšne primere ni."
In kaj sedaj? Franc Slatinšek pravi, da bodo Koželjniku še naprej iskali zanj ustrezno stanovanj, mu ponudili tudi so-lastništvo z možnim kasnejšim odkupom, tretja možnost pa predvideva Koželjnikovo odpoved kupoprodajne pogodbe. V tem primeru bo dobil vrnjen vložek, Habit pa mu bo razačunal za ta čas najemnino. Kaj reči? Da se tudi pri na videz tako kristalno čistih zadevah skriva maček v žaklju.
mtp
Sladkorni bolniki v Zgornji Savinjski dolini
Lastno društvo in delo po krajih
Na pobudo nazarskega župana so sladkorni bolniki v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini lansko jesen malo potipali po zgorn-jesavinjskih in zadrečkih občinah, če bi bile naklonjene ustanovitvi društva sladkornih bolnikov za to področje. V veliko zadovoljstvo so našli lepo mero naklonjenosti in se že oktobra zbrali na prvem ustanovnem občnem zboru in ustanovili sekcijo velenjskega društva in si obenem zagotovili lastno ambulanto. Na prvem sestanku seje zbralo preko 60 bolnikov, takšno zanimanje pa je razumljivo, če upoštevamo, da so raztreseni na obsežnem prostoru obeh dolin, da porabijo veliko časa in denarja, ko rabijo pomoč izven njih, da so bili dotlej več ali manj prepuščeni sami sebi.
Jasno je namreč, da sladkorni bolnik potrebuje več kot le zdravila, za spremenjen način življenja ob tej bolezni potrebuje pogovor, nasvet, lepo besedo. Za kaj takega zdravniki, specialisti in strokovnjaki rabijo čas, ki pa ga ob prenapolnjenih splošnih ambulantah in preobremenjenosti zdravnikov vedno zmanjkuje. Zmanjkuje tudi prostora, saj ga za začetek v zdravstvenih domovih
Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
Kmalu jajčarija ] in konec »šole«
Univerza za tretje življensko obdobje Velenje pripravlja v maju še nekaj zanimivih aktivnosti za svoje člane, hkrati pa bodo vsi krožki do konca meseca zaključili svoje delo. Se pred iztekom letošnjega študijskega leta bodo na Velenjskem gradu pripravili tradicionalno jajčarijo, kije posvečena Florjanovemu prazniku. Zgodila se bo 22. maja, pričela pa ob 15. uri. Nanjo so vabljeni vsi člani Univerze. Če bo dež, jajčarija odpade. O vsem tem in še marsičem so v začetku maja spregovorili na seji upravnega odbora.
V sredini junija, natančneje 19. junija, pripravljajo še tradicionalni zaključni izlet. Tokrat bodo člani Univerze za tretje življenjsko obdobje obiskali Idrijo in si ogledali tamkajšnje kulturne znamenitosti. Prijave zbira g. Jožica Grobelnik do zasedbe avtobusa.
Na pobudo Društva upokojencev Slovenije in Društva upokojencev Velenje bo v začetku junija (predvidoma med 5. in 10. junijem) v Velenju Srečanje upokojencev Šatjerske in Koroške regije. Potekalo bo na temo »Vseživljensko izobraževanje«. V času srečanja bo svojo dejavnost predstavilo tudi Andragoško društvo Univerze za III. življensko obdobje Velenje; predstavili se bodo vsi krožki, verjetno pa bodo pritegnili k sodelovanju tudi strokovnjaka iz Ljubljane. Poleg tega se pripravljajo na novo registracijo društva, saj zakonodaja predvideva, da morajo biti vsa društva samostojno registrirana do letošnjega septembra. V bodoče namreč velenjska Univerza ne bo mogla delovati kot podružnica Andragoškega društva Ljubljana, ampak samostojno.
mbš
Krajevna organizacija RK Skale
Po 10 letih vendarle prapor
Pet desetletij deluje krajevna organizacija Skale, od tega sije peščica njenih vrlih članic kar 10 let prizadevala, da bi organizacija imela svoj prapor. TVud vendarle ni bil zaman. Minulo soboto popoldan so na priložnostni slovesnosti v dvorani večnamenskega doma v Skalah težko pričakovan prapor tudi razvili. Skupaj s tamkajšnjimi aktivisti so ta svečan dogodek zaznamovali človekoljubi iz sosednjih KO RK, občin Šoštanj ter Šmartno ob Paki.
Kot smo slišali, imajo članice škalskega RK dela več kot dovolj, ljudi, ki bi jim pomagali pri uresničevanju zastavljenih aktivnosti pa premalo. Če so kos pripravi vsakoletnega srečanja starejših krajanov, obiskom bolnih na domu, mater ob dnevu žena in materinskem dnevu, pa težko pridobivajo več krajanov KS Skale - Hrastovec za darovanje krvi. Le po pet na akcijo, kar je skromen prispevek te KS k reševanju življenj sočlovka. Morda bo prav prapor, smo slišali, spodbuda za uspešnejše pridobivanje novih krvodajalcev in tudi novih aktivistov.
Ob koncu prireditve, s krajšim kulturnim programom so jo popestrili člani škalskega lovskega zbora ter učenci tamkajšnje podružnične šole, so podelili priznanja krvodajalcem, ki so darovali kri več kot 25-krat. Predsednik Območne organizacije RK Velenje dr. Bogdan Menih in sekretarka te organizacije Darinka Herman sta stisnila roke Mariji Brešar, Borisu Vrenčurju, Stanislavu Virbniku, ki je daroval kri 30-krat, Frideriku Sumahu za 45 in predsednici krajevne organizacije RK Škale Anici Repnik, ki je darovala kri 68-krat in se uvršča v zgornji del lestvice krvodajalk v Sloveniji.
■ tp
zanje ni bilo, v tej zagati pa jim je priskočilo na pomoč podjetje Mali gospodinjski aparati Nazarje, ki jim je s pravo mero razumevanja lastno ambulanto brezplačno odstopilo in jim tudi sicer rado pomaga. Ambulanta s specialistom dr. Damjanom Justinekom in sestro je bolnikom od oktobra dalje na voljo vsak prvi četrtek, zanimanje zanjo pa potrjuje resnično potrebo in več kot opravičuje njen obstoj.
Prav povečano zanimanje je tehtnico v delovanju sekcije nagnilo na stran ustanovitve lastnega društva, kar so opravili na drugem ustanovnem zbor v decembru in v zimskem času opravili vse potrebne formalnosti, rednega dela pa ob tem niso zanemarili. Redno delo med ostalim zajema predavanje najmanj vsaka dva meseca za vse člane in za različna zanimiva področja. Glede tega želi društvo svojo dejavnost posebej dopolniti. Prav v tem času si namreč prizadevajo, da bi delo društva dopolnili z ustanovitvijo klubov po posameznih večjih krajih. Na ta način bi v društvo pritegnili še več bolnikov, ki jih je v obeh dolinah preko 400.
MJP
Škalske aktivistke upajo, da bo prapor spodbudil krajane k večji udeležbi na krvodajalskih akcijah ali pri delu same
organizacije
15. maja 1997	ZANIMIVO	NAS VAS 11


Evropska
Vse več držav nas podpira pri naši poti v Evropo. Zdaj bo treba pridobiti še Slovence, da bodo za to!
Nazaj
Po rezultatih za lansko leto za šaleški turizem velja: korak naprej, nazaj pa dva.
Za vzorec
Študenti želijo, da bi žalska občina postala ostalim občinam za vzor. Spremenila naj bi proračun in desetino denarja namenila za stanovanjsko izgradnjo. Lepo. Samo naJUejo naj vsaj enega proračunskega porabnika, ki se bo pripravljen odpovedati denarju.
Protipretresna
Vlada bo vendarle namenila več denarja za krpanje že obstoječih cest. Verjetno zato, da bo pri nas manj pretresov.
Odpadki
Slišimo, da si v krajevni skupnosti Levi breg prizadevajo, da bi spremenili miselnost o zbiranju odpadkov. Da tega opravila ne bi več vsi delali z levo roko.
Odmev
Letošnja vrtnarska prireditev Cvetje in ideje še vedno odmeva. Cvetje je bilo lepo, le postavljena cena vstopnic se nekaterim ne zdi najboljša ideja.
Zgornjesavinjska
Savinjčani gledajo v nebo in ugibajo: bo ali ne bo! Obljuba, da radarja ne bo, se vse bolj sliši, kot da bo!
Črna o rdečem
Velenjčani so neke vrste čudni ljudje: v Ljubljano prostovoljno pošiljajo veliko krvi, čeprav onim v centru vedno očitajo, da jim že tako in tako pijejo kri.
Poskok
Saj je že obrabljena tema, pa vendarle naj bi bilo še vedno res. Pri nas si nakateri tako prizadevajo za razvoj kon-jeništva le zato, da bi lahko rekli, da je vse več ljudi (vendarle) na konju.
SDS
Ptice, pripravite se na novo selitev. Bliža se Naviga 97!
Etnološka paberkovanja 17
Ledeni možje, binkoštna rosa in velenjak
Piše: mag. Jože Hudales
Za nami so vsi trije "ledeni možje'' - Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki so po starem koledarju bili še veliko bolj nevarni, saj so godovali od drugega do četrtega maja, ko smo še zdaj navajeni neobičajno nizkih temperatur. Ko pa so se leta 1582 z gregorijanskim koledarjem njihovi godovi premaknili za deset dni naprej seje z njimi premaknila do sredine maja tudi vera o majskem mrazu. Za njimi pa je pomlad že na višku: "Po svetem Servati se mraza ni bati..."
Sicer pa ni čudno, da je poslej sonce že prijazno grelo; saj so naši predniki lepo vreme že izprosili: najprej na Markovo 25. aprila, nato pa še na križev teden, t.j. teden pred Vnebohodom (letos je bil že 8. maja), ko so se po poljih in travnikih odvijale prošnje procesije za dobro letino, ki so prekrile mnogo starejše
REZANJE ŠOŠTANJA
ZRELOST
Zdaj bo več kot leto dni ali četrtino mandata sedanje oblastne garniture v Šoštanju, ko je občinski župan izustil znameniti stavek o zrelosti. Pri sprejemanju lanskega proračuna je izza govornice javno priznal, daje predlog, ki so ga pripravili nekateri člani sveta, boljši od njegovega, vendar občina Šoštanj še ni zrela za to boljšo stvar. Glede na letošnji predlog očitno še vedno nismo dozoreli in bomo ostali kisli in zeleni vse do konca njegovega županovanja.
V letošnjem predlogu so trdno zabetonirani preživeti in nezakoniti proračunski vzorci prejšnje občine Velenje. Da o (ne)preglednosti sploh ne govorimo. Tudi letos je proračun takšen kot Internet. Vse je notri, ne najdete pa nič. Bistvo takšne oblike proračuna je v tem, da vse postavke razume edino finančna služba občine, medtem ko tisti, ki o celem proračunu sklepajo, poznajo le vsak "svojo" postavko, za drugo jim pa ni mar. Naredijo se Francoze po principu: jaz sem svoje dobil, za druge me pa ne zanima. V Šoštanju je takšna cena za sprejem proračuna izjemno nizka. Župan ima lahko delo, saj z nekaj kvadratnimi metri asfalta, s telefoni, ki bi jih moral po državnih normativih zgraditi Telekom, in z veliko praznimi obljubami ter ploho floskul o kroničnem pomanjkanju denarja, na en - dva spravi klinopisje, ki ga poznajo samo posvečeni in ki se mu pravi občinski proračun, skozi občinski svet.
Morda se bo kateri od članov sveta počutil užaljenega zaradi trditve, daje poceni, vendar je treba trditev gledati v luči celotnega proračuna, kije težak več kot pol milijarde tolarjev. Za proračun, (ki bo danes zanesljivo sprejet takšen, kot je) so bile "žrtve" nizke. Takole čez palec, s približno petdeset milijoni tolarjev bo enajst svetnikov zadovoljenih. Prej manj kot več. Tristo jih je "odrajtanih" že v naprej po zakonu in tako jih županu in njegovim svetovalcem prisklednikom in cestnim nadzornikom ostane približno dvesto. Veliko tega denarja gre na PUP, ki vam podre in pospravi eno drevo za samo štiri tisoč mark in ki pripelje dva droga za zastave s "šleper-jem" za bager. Za njim pa nič kaj ne zaostaja Cestno podjetje Celje, ki po dveh letih še ne pozna mej šoštanjske občine, pa zato na račun proračuna občine Šoštanj skrbi za ceste tudi v mestni občini Velenje.
Za ves preostali denar, ki se skriva po tabelah proračuna, je nemogoče reči, kam ponikne. Niti tega ni mogoče reči, da se z njim okorišča županov komunalni nadzornik, saj je pred kratkim razdrl pogodbo o delu, pa sedaj svoje svetovalno in nadzorno garanje opravlja kar udarniško.
Ker pa vemo, da v birokraciji vladajo Murphyjevi zakoni, je povsem možno, da je tudi takšen proračun za kaj dober. Problem je le v tem, da se takšno dobro zgodi samo od sebe, pa ga zato nihče ne opazi in se potem na dobrih izkušnjah nihče ne more naučiti ničesar novega. Ko bomo pa dozoreli, kot pravi občinski župan, bo pa tudi naš denar dvakrat obrnjen, preden bo odroma! v žepe bližnjih in daljnih znancev občinskih uradnikov.
■ Perorez
poganske obhode po tratah in poljih. V starem Rimu so bile znani podobni obhodi - robi-galije - s katerimi so si pri bogovih poskušali izprositi dobro in uspešno setev. Prav v naših krajih pa so na večer pred križevim nosili na polja in travnike križce iz blagoslovljenega lesa, poškropili vsa polja in molili za dobro letino.
Na binkošti pa dosega pomlad že svoj višek, saj po cerkvenem koledarju ta praznik pade na čas od 10. maja do 13. junija; petdeset dni po veliki noči. Tudi samo ime to kaže, saj izhaja ime binkošti iz nemškega "fimfhustim" - petdesetd-nevnica, podobno kot cerkveno ime za binkošti "pentecostes",
ki pomeni isto. Sicer pa je po Sloveniji za ta praznik znanih še nekaj zanimivih imen, ki prav tako odsevajo veliko starost praznika. Posebej zanimivo je prekmursko ime "risali", ki morda izhaja iz grško-rimskega običaja "rusalia ali rosaria", pomladansko-poletnega praznika cvetočega cvetja, pa tudi praznika mrtvih, ki so na ta dan skupaj z rožami vstali iz svojih grobov... Drugod po Sloveniji binkošti imenujejo tudi "duho-vo", pač v spomin na liturgično vsebino praznika, posvečenega prihodu sv. duha, ki seje zbranim Jezusovim učencem prikazal v obliki gorečih jezikov.
Ohranjeno binkoštno ljudsko izročilo iz Šaleške doline je predvsem povezano z zelo razširjeno vero v zdravilno moč binkoštne rose. Z njo se je moralo umiti dekle, ki je želelo postati lepše. Vendar je morala bodoča lepotica na tak kraj, kjer se "od treh cerkva sliši zvonenje" binkoštne jutranjice. Sicer pa so binkoštni običaji še drugače povezani z vodo. V okolici Velenja je bilo treba na binkoštno jutro iti na studenec po vodo, z njo pa so
"delali nekdaj drože (kvasnice)"; kar je pomenilo ostanke testa, ki so jih dali sušit, pri naslednji peki kruha pa so jih omočili in jih kot "germ" spet dodali testu za naslednjo peko kruha.
Zelo zanimivo in redko pa je Mlinškovo poročilo, da so v okolici Velenja na binkoštno soboto "svojčas" (torej gre za običaj, ki so ga opustili že v času pred II. svetovno vojno) zažigali kresove po polju. Poročila o binkoštnih kresovanjih so znana predvsem iz severne Slovenije in Koroške. Na skoraj istem področju se pojavljajo tudi binkoštne pastirske igre z biči s katerimi naj bi preganjali čarovnice, da ne bi škodovale na poljih. Gotovo pa so pri nas morala biti znana tudi zanimiva binkoštna pastirska tekmovanja. Glede na večino opisov je pri tem šlo predvsem za to, kdo bo vstal prej in prvi prignal svoje ovce na pašo. Po koroških izročilih je bil prvi "zvato jajce", poslednjega pa so še dolgo dražili z imenom "binkoštni kvopovc" ali "volej". Po več kot sto let starem poročilu Josipa Pajka (Črtice iz duševnega žitka
Denar, rožic vladar
Desettisoči obiskovalcev, ki so se prejšnji teden od vsepovsod zgrnili v Savinjski gaj, so že pred vstopom na prireditveni prostor nedvomno in ostrmeli ob čudovitem pogledu za zabaviščni park in takšen ali drugačen vrtiljak. Prvi vtis je pač najbolj pomemben, še zlasti, če te naprej žene nestrpno pričakovanje lepega in čudovitega, ki se skriva za njim; in še posebej, če te otroci zadržijo kar tam in se ti ni treba drenjati na stezicah in med gredicah. Naj so prireditelji dobili še toliko denarja za takšno »vas«, lahko bi poskrbeli za kakšno lepšo in bolj primerno, zgornjesavinjsko, zadrečko, kakršnokoli, vas namreč.
To pa je flikanje cest!
Srečno vožnjo vam optometer želi po cesti iz Šaleške doline proti Mozirju in naprej do nazarske lesne industrije, ali obratno, če vam je vseeno. Če cestarji tarnajo, da nimajo dovolj sredstev za krpanje cest, ga imajo nekateri za »podobne« namere očitno preveč, ali pa jim zelo primanjkuje nečesa »drugega« in na to »pomanjkanje« bi jih MORAL nekdo opozoriti. Že dalj časa se namreč vozniki vseh vrst vozil iz dneva v dan izogibajo večjim kosom lesa, daljšim kot meter, pa krajšim in debelim, vsakovrstnim odpadkom pač; če se izogniti v prometu ne morejo, kar ni prav redko, pač zaropota pod vozilom ali po njem; kako nevarno je to za motoriste in kolesarje ni treba posebejpoudaijati. In kako lep občutek ima voznik, ko se pelje mimo tovornjaka, s katerega padajo ti odpadki, ali pa slabo pritrjeni frfotajo in grozijo. Kakršnegakoli ukrepanja očitno ni in optometer globoko upa, da se bo našel nekdo, ki bo vse to pobiral in si na asfaltu nabral drva za zimo.
Komu smrdi?
Znani šoštanjski gostinec (in svetnik) Matjan Vrtačnik bo 1. junija v Portorožu odprl restavracijo. Ribjo. Najprej je mislil v Šoštanju vse skupaj prodati in se preseliti tja dol, pa sije potem premislil, ko je ugotovil, da morske dobrote radi jedo tudi na celini. Tako bo ribe pekel zdaj na dveh straneh. Še vedno pa ne more pozabiti, kako kritizirali so ga pred časom, ko se je odločil ponudbo popestriti še z ribjimi jedrni. Da smrdi po Šoštanju, so govorili in pisali. In nekateri so se, ko so to brali, odločili stvar preveriti na licu mesta. »Hodili so gor in dol po ulici, tudi tisti, ki vonja dokler ni prišel v časopise, sploh zaznali niso in kometirali, češ, da res smrdi,« je pripovedoval.
»Smrdi, smrdi,« sem jim odgovarjal, »a samo tistim, ki nimajo denaija.«
štajerskih Slovencev) pa je bil prvemu pastirju namenjen velenjak; najlepši del pašnika, ki so ga vse doslej puščali nedotaknjenega in na njem je poslej lahko pasel le on. Ime je vsekakor za-
nimivo m ce ze ime našega mesta ni nastalo iz istega korena pa nas vsaj opozarja na starodavno in pomembno pastirsko tradicijo naših prednikov.
MNENJA, EPP
15. maja 1997
★ * * * ★ 6os
Pisma bralcev
V	Ankaran z Managerjem
V	televizijskih oglasih smo opazili, da Agencija Manager organizira rekreativni oddih v Ankaranu. Ponudba se nam je zdela zanimiva. V družini smo se brez obotavljanja odločili, da prvomajske praznike preživimo v njihovi družbi.
Ob prihodu pred recepcijo hotela Convent nas je pričakal Boštjan in nam zaželel dobrodošlico. Hitro smo opravili vse formalnosti z nastanitvijo in se odpravili na večerjo. Predstavniki agencije Manager so nam predstavili vse aktivnosti, ki so nam na voljo v času druženja z njimi.
Za naše najmlajše nadobudneže je bil organiziran otroški vrtec, odrasli pa smo imeli na voljo igranje tenisa, nogometa, košarke, odbojke na mivki, mini golfa in tečaj tenisa za začetnike. Sončni dnevi so minevali aktivno in v prijetnem vzdušju, večeri pa z družabnimi igrami v sproščenem ozračju. Zelo so bili zadovoljni naši najmlajši, ki so se motili v otroškem vrtcu. Tovarišica Vlasta je povedala, daje z njimi preživela prijetne ure in se do srca nasmejala. Nekega dne so otroci ob obali na betonski plaži risali z barvnimi kredami. Vlasta je opazovala mojstrovine mladih risarjev in poslušala njihove kritike. Jaka je risal Robina Hooda. Matic ga je pri risanju opazoval in mu rekel: "To ni plav." (Matic še ne izgovori črke R). Jaka pa mu odgovori: "Seveda ni plav, rdeč je."
V	teh dneh bivanja je imel Matic rojstni dan. Otroci iz vrtca so mu narisali risbice in nabrali morske
školjke. Bil je zelo presenečen. Še za večje presenečenje pa je poskrbela Agencija Manager, ki je Matica obdarila z veliko torto. Z njegovo pomočjo smo torto razrezali in jo razdelili med prisotne.
Dnevi brezskrbnega druženja so hitro minili. Zahvaljujemo se Agenciji Manager, ki nam je polepšala majske praznike. Potrdili so sloves odlične agencije. Hvala Boštjanu, Vlasti in Zvonetu. Naše geslo se glasi: "Še bomo z vami tudi mi!"
Družina Zrimšek
RITniki
Oglašam se, da ne bi tako kmalu usahnila neverjetno zabavna zgodba o RIT-nikih in RIT-i, ki jo razpreda g. Korun in ki mu jo sproti spodnašajo naši (odrasli) otroci.
Knjige g. Koruna smo prebrali. Ali ni to priznanje? Hčerka jih ni zmočila v kadi, ker sem jaz tako zahtevala. Torej je lepo vzgojena.
Osnovni nesporazum med g. Korunom in mladino pa niso "grde besede" ali neprimerna vzgoja, ki mi jo očita, ampak v tem, da gospod še ni dojel, da je pred vrati nova generacija, na katero je treba računati. Življenje je pač takšno, da so eni mladi, drugi pa se staramo. Zakaj bi človek (ali celo politik) bil zato užaljen?
Pankerica je časopisni svetovalki zaupala: "Starši me ne razumejo, sovražim jih! Moj otrok bo panker!" Svetovalka je odgovorila: "Razumem te, vendar tvoj otrok zagotovo ne bo nikoli panker!"
Moramo si priznati, da so otroci pametnejši od nas in svet (beri Velenje) grš zato naprej. Ljubiteljski politik pa ni dojel niti osnovne modrosti v politiki - strpnosti. Pojem demokracije pa je dojel tako, daje sedaj vedno proti. Kakšen užitek!
Pisma podpore njegovi stranki ni nihče podpisal. Ali si ga je g. Korun napisal sam? Naj stopijo naprej trije hrabri možje stranke, ki ne bodo hvalili literature g. Koruna (to hvalimo tudi mi), ampak bodo podprli njegov odnos do mladih v Velenju in njegov čut za spodobnost. Dvomim, daje ta zadeva v Velenju organizirana.
Jaz pa sem stranka svoji hčerki in jo brezpogojno podpiram, ker jo ljubim in ji zaupam. Če pa mi bo kdaj pokazala sredinec, se ne nameravam zgražati. Zamislila se bom, kaj sem storila, da sem si to zaslužila.
G. Korun, priznati je treba, da ste bili v svojih stališčih zoper Mladinski center poraženi, ker smo imeli mladi bolj resne razloge "za" kot vi "proti". Pa kaj potem? Pojdite tja, pogovarjajte se, sedite in delajte, če boste imeli srečo, da vam bodo kaj zaupali. Vsi se bomo počutili bolje. Tudi vaša stranka.
Zdenka Jakopanec (bolj znana kot Irenina mama)
Opravičilo in zahvala
Pa je bil res »en lep večer«, kot je predvidevala novinarka »NČ« Bojana Špegel. Prijetno vzdušje, polna dvorana Glasbene šole na koncertu Rudarskega okteta in njihovih gostov. Vse je teklo normalno do trenutka, ko je napove-
dovalcu ušla neresnica, da oktet že osemnajst let vodi prof. Ciril Vertačnik. Ko sem z odra gledal poslušalce, sem opazil poslušalko, kako odkimava z glavo. Imela je prav. Oktet je od leta 1979 do 1986 vodil g. Ludvik Glavnik. Zato se mu v imenu Rudarskega okteta, poslušalcev in v lastnem imenu opravičujem za spodrsljaj napovedovalca.
Obenem pa se res številnim obiskovalcem zahvaljujem za obisk in burno aplavziranje z obljubo, da se bomo še naprej trudili.
Predsednik Rudarskega okteta Oto Gradišnik
V	nedeljo v Topolšici koncert ansambla Roberta Goličnika
V	Kinu Topolšica bo v nedeljo, 18. maja, ob 16. uri koncert ansambla Roberta Goličnika. To bo obenem že tudi delna promocija nove kasete, ki jo ansambel pripravlja in, ki naj bi izšla na jesen. Na koncertu bo sodelovalo še veliko drugih izvajalcev, med njimi Vesele Štajerke, ansambel Palma in Natalija Verboten.
■ mkp
BREZPLAČNE DELAVNICE v prostorih kluba PERISKOP
PERISKOP		
ladosti 6	J	8.00-2
	01	
Klub iskalcev zaposlitve		

Kreativna delavnica vsak ponedeljek
od 16. do 18. ure.
-	polnjene igrače iz blaga,
-	razne unikatne ogrlice,
-	šatulje iz plute.
Rekreacija vsak torek od 16. do 18. ure.
-	dinamična telovadba za ženske, da bo vaše telo spet privlačno in prožno,
-	igre in šport na prostem, ki so namenjene otrokom (7 do 14 let),
-	jogging za začetnike, za ohranitev fizične kondicije in dobro telesno počutje.
Naše male živali vsako sredo od 16. do 18. ure.
-	kako izdelamo akvarij, ga pravilno uredimo in vzdržujemo. Starši in otroci vsako sredo med 17. in 19.
-	delavnice za starše v obliki razgovorov in izmenjave mnenj. 0 zdravi prehrani vsak četrtek od 16. do 18. ure.
-zmanjšanje holesterola s pomočjo diete,
-	uravnavanje krvnega pritiska. Kozmetična delavnica ob četrtkih ob 17. uri.
-	kako pripravimo obloge in maske za nego obraza. Literarni nemiri ob petkih ob 16. uri.
-	branje poezije in pogovori
iERVIS ZA BIROTEHNIKO ELEKTRONIKO IN MARKETING BRUNO PODVINŠEK, s.p. Gaberke 77, ŠOŠTANJ
0609 638 714
Servis register blagajn, fotokopirnih strojev in ostale birotehnične opreme
BREZPLAČEN TELEFON 080-1534
ZA STUD DENTE OB IN DIJAKE
MiADUtiimim
v * i e
velenjski študentski servis
Hotel Storman na ranču Burger na Venišah
mm m	M Wš	šf M	lr W	*r MBf	Jlf ŠB	ŠSF
Nov e 1 blescea ogrlici
Štorman o vi h < ) stišč
mJP
Šempeter - Ločica pri Vranskem - Vojnik -Žalec - Parižlje - Velenje,
to je sijajna veriga gostišč Štorman, v katero so v sredo vpeli nov člen, še lepši in večji, pravi biser v čudovitem naravnem okolju - HOTEL ŠTORMAN na ranču Burger na Venišah v bližini Nazarij. Preprosta je pot do tega lepega kotička, ki je ravno prav oddaljen in ravno prav blizu prometnic in središč - preko Mozirja do Nazarij nas vodi in le dva kilometra naprej v smeri proti Gornjemu Gradu nas bo na desni strani ceste k Hotelu Štorman na Veniše povabila lepa in vidna oznaka. Od tu nas le še streljaj loči do presenetljive lepote in kakovosti.
Po koščku poti v hrib se pred nami razprostre enkratna podoba hotela na robu travniške ravni, obdane s pomirjujočim gozdom. Veniše s Hotelom Storman na ranču Burger so dvignjene na planoto med dolinama Savinje in Drete na vsaki strani, obkroža jih venec okoliških gora in že pogled nanje polni dušo in srce. Že pred hotelom gosta pozdravi moč in iskrivost konj plemenite krvi, ki svojo plemenitost ponosno in voljno nudijo užitku in ugodju obiskovalcev.
V hotelu je 33 ležišč v 15 sodobno in vrhunsko opremljenih sobah, restavracija s 150 in kavarna v zimskem vrtu s 40 sedeži, poleg je letna terasa, s hotelom je neposredno povezana stara brunarica, v njej pa je soseščini primerno urejen »vvestern club.«
Pred hotelom je tudi turistični butik za prodajo spominkov, izposojo koles, nudenjem vsakovrstnih informacij... Večjega prostora za zaključene družbe v hotelu ni, lokal je razgiban in vpet v celoto enega prostora. V hotelu je 25 redno zaposlenih in deset učencev gostinskih šol, ki se bodo trudili ustreči tudi najbolj zahtevnim gostom; znanje in izkušnje iz ostalih lokalov firme Štorman zagotavljajo visoko kakovost storitev in priznan odnos do gostov. Firma Štorman sedaj šteje približno150 redno zaposlenih in preko 60 učencev vseh letnikov gostinski šol. Jedilnik gostišč Štorman slovi daleč naokrog, v hotelu na
išče Storman
Pojem kvalitetne m
prijazne postrežbe v Sloveniji
Venišah nudijo še divjačino, morsko ribo ter dobra in okusna presenečenja, ki jih na jedilnih listih doslej ni bilo.
Izbor pijač je vrhunski in vseobsegajoč, zlasti v ponudbi vin, ki jo predstavljajo vinogradniki vseh slovenskih vinorodnih okolišev. Hotel je odprt od 6.00 do 24.00.
Večere v hotelu bodo napolnjevala in lepšala prijetna presenečenja z umirjeno doma-čnostjo, ki ne bo kalila miru hotelskih gostov in spokojnosti naravnega okolja. Čudovito okolje Veniš nudi umik iz raz-gibanega in prenapetega vsakdanjika, pomeni sprostitev in nove moči za premagovanje tegob v hitrosti ritma današnjega življenja.
Če ob vsem tem kdo dvomi, da gospoda Franc Burger in Zvone Storman nimata novih in raznolikih zamisli, je v zmoti. Firma Štorman bo goste vedno znova presenečala z novimi dosežki v spletu znane in celovite ponudbe, ime firme je natrdnejše zagotovilo za to in najlepši obet za prihodnost!
15. maja 1997
ZANIMIVO
KAS vas 13
Oven od 21.3. do 21.4.
Čez vikend boste lahko uresničili le polovico načrtovanega. Tudi zaradi tega se vam bo prihodnji teden že pričel slabo, saj boste ves čas prernlevali isto temo. Vendar bo že sreda tedna povsem drugačna. Spet boste polni energije in spet boste v starem elementu. Vzeli si boste čas za doorega prijatelja, ki vas že nekaj časa vabi ven. S poslovnimi odločitvami raje še malo počakajte, saj trenutno nimate najugodnejših zvezd.
Bik od 22.4. do 20.5.
Nekdo vas bo v prihodnjih dneh pošteno prestrašil. Lahko, da gre za star greh, ki ga že dolgo želite potlačiti v vaši podzavesti, pa nekako ne znate. Strah bo tokrat utemeljen, le da boste zadevo, če je le ne boste odlagali, dokaj z lahkoto razrešili. Ne bo odveč, če boste o vsem skupaj spregovorili tudi s starejšim sorodnikom, ki vam zna vedno pametno svetovati. Partner tokrat namreč ne bi bil najboljša izbira.
Dvojčka od 21.S. do 21.6.
Če želite v naslednjih dneh urejati kakšne uradne zadeve, vsekakor izberite sredo ali četrtek. Takrat vam bo šlo vse najbolje od rok. Tudi na čustvenem področju znata to biti nekoliko drugačna, posebna dneva. Spet boste zaljubljeni kot prvi dan in spet boste ugotavljali, da ste rojeni pod srečno zvezdo. V službi se boste z nekim dejanjem neverjetno izkazali. Ne le, da vam bodo pohvalo izrekli sodelavci, uspeh bodo opazili tudi nadrejeni. Možnosti napredovanja so tul
Rak od 22.6. do 22.7.
Odločili se boste, da boste več časa posvečali artnerju in družini. In nikakor vam ne bo žal, saj oste doživeli nekaj zelo lepih trenutkov, ki jih boste še dolgo pomnili. To vam bo dalo novo voljo in energijo, ki je že nekaj časa niste imeli. In spet se vam bo zazdelo, da je pomlad najlepši letni čas. Letošnja bo za vas še posebej lepa, zakaj, pa boste vedeli le vi. In tisti, ki vam jo bo takšno naredil. Saj bo krepko nagrajen.
Lev od 23.7. do 23.8
Le, če boste spet šli med ljudi, se vom lahko zgodi, da se boste ponovno zaljubili in spet okusili vse lepote, ki jih nudi sveža zaljubljenost. Zal se vi zadnje čase„ obnašate, kot da si tega nikoli več ne želite. Če boste še naprej le jokali nikar ne mislite, da vas bo sreča obiskala sama. Malce se bo pa že treba potruditi. Tudi v službi vas nekateri malce postrani gledajo, saj niste več tako učinkoviti, kot so pri vas vsi bili vajeni. Vzemite se v roke.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
V naslednjih dneh boste živeli bolj od spominov kot od vsakdana. To nikakor ni dobro in prav, saj se od tega sreča ne vleče prav dolgo. A trenutno nimate moči, da bi začeli s kakšno novo akcijo, še manj, da bi jo izgubljali tam, kjer se vam zdi, da nima smisla. Nikar pa ob vsem skupaj ne postanite zmedeni in nebogljeni, saj bi lanko nekdo to koristno uporabil proti vam. Težav pa si trenutno res ne morete privoščiti.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Trudili se boste, da bi ugajali vsem okoli vas. Pa tudi tokrat, žal, ne bo šlo. Le kako ste si to predstavljali? Nekdo, ki ste mu še pred kratkim krepko zagodli, se od vaših nekaj prijaznih besed ne bo stopil. In tudi pozabil ne bo. Zato bodite še naprej previdni, da boste vse načrte lahko brezhibno izpeljali v vašo korist. Zaenkrat ste še trdno v vajetih, dobro pa veste, da ni nujno, da tako ostane. Nek večji nakup odložite za nekaj časa, kajti ponudila se vam bo še ugodnejša priložnost.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Tudi to, da vam bodo na delovnem mestu večkrat dali vedeti, kako vas cenijo in da boste skorajda nepogrešljivi, vas ne bo pomirilo. To še vedno ni tisto, kar ste si vi želeli. Zato se boste še bolj zagnali v delo in poskušali postoriti še več. Zato vam bo manj časa in energije ostajalo za ljubezen, kar se bo seveda poznalo doma. Nikar ne počnite tega predolgo, saj nihče nima toliko moči, da bi to v nedogled prenašal. Srečo imate, da imate tako potrpežljivega in odpustljivega partnerja.
n grelec od 23.11. do 22.12.
Čeprav ne boste hoteli, bpste na vse okoli vas E 4—pff-D) stresali nepotrebno jezo. Se sami ne boste I | ^	naibolje vedeli, kaj vas je prijelo. In držalo vas
II	s bo vse do torka, ko boste izvedeli nekaj čudovite-
'	ga. Takrat boste z vsem srcem nekomu izrekli
opravičilo, šlo pa vam bo težko z jezika. V naprej bodite bolj pazljivi, tudi pri spogledovanju. O neki zvezi se namreč že šepeta, čeprav se ni še nič zgodilo. Res pa bo, da boste ob nekom kar močno v zadregi, pa ne boste upali ukrepati.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Potrudili se boste, da tjoste dobili srce tistega, ki vas že dolgo ogreva. Čeprav ste slutili, da so čustva obojestranska, vseeno ne boste računali, da bo šlo tako zlahka. Potem pa bo le še lepo. Ljubezen vam bo dajala energijo za vse, kar vam bo na pot navrglo življenje. Sicer pa vas v prihodnjih dneh čakajo same prijetne stvari, tudi v šoli ali službi. Četudi bo naporno, uspehi namreč ne bodo izostali. Le denarnica bo bolj kot ne tanka.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Nekdo se bo poskušal poigrati z vašim ljubezenskim življenjem z očitnim vmešavanjem. Če boste takoj vrgli puško v koruzo, se lahko od vaše ljubezenske sreče kar poslovite. Če pa boste pripravljeni vsaj malce potrpeti in se potruditi, da partnerju pokažete, koliko vam pomeni, boste vse rešili. Nekdo od sorodnikov zna postati prav nadležen, če mu ne boste izpolnili pred časom dane obljube. Zato poskrbite tudi zato.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Še vedno ne boste imeli dovolj energije za vse, kar si boste želeli postoriti .Zato se nikar ne obotavljajte, ko vam bo nekdo ponudil nekaj mamljivega in ne preveč težkega. Sploh, ker vas lahko to reši iz vaših finančnih težav, ki so že kar Ilustracije: Pia kronične. Če bi se znali kakšni novi reči odreči,
bi vam bilo veliko lažje, a žal tega še ne zmorete. Vseeno bo teden poln sprememb, ki pa vam bodo prinašale le koristi in morda nekoliko kasneje tudi srečo. Trenutno pa zna kakšna novost delovati kot šok.
amaa
KUHARSKE VARIACIJE KUHARSKE VARIACIJE KUHARSKE VARIACIJE
m to ®/Mmm)
Nekateri cenijo papriko zato, ker je okusna, drugi, ker je tako zdrava. Vsebuje veliko vitaminov, pripraviti pa jo je mogoče na toliko različnih načinov, da med recepti zagotovo najdemo tudi kakšnega zase. Danes pa poglejmo, kako jo olupimo. Paprika je še posebej dobra, če jo popečemo in olupimo. Popečena dobi izrazitejši okus, ker odstranimo lupino, pa je paprika tudi lažje prebavljiva. Kadarželimo
olupiti le nekaj paprik, jih narežemo na četrtine, sploščimo in pečemo na ne premočnem ognju 1 do 2 minuti. Paprike nato odcedimo in olupimo. Kadar pa želimo olupiti več paprik, naredimo takole; papriko narežemo na četrtine, z lupino navzgor jih naložimo v pekač. Rahlo jih naoljimo. Pečemo jih v močno ogreti pečici 10 minut, da lupina mehurjasto odstopi. Paprika s sirom
Za 4 osebe potrebujemo: 4 podolgovate paprike, 250g ovčjega sira, 1/8 litra sladke smetane, sol, poper, koper in 2 žlici kaper. Paprike podolžno prerežemo na polovico. Semenje odstranimo, polovice operemo. Sir naribamo in zmešamo s smetano, po okusu ga solimo in popramo. Primešamo mu sesekljani koper in odcejene kapre. S sirovo zmesjo napolnimo paprike. Ponudimo jih ohlajene.
VSAKDAN V KUHINJI VSAKDAN
mmw<j imrnil tj \y fe il US) SmBšdlS
V surovem maslu je dosti vitaminov, ki jim vročina ne prija. Enako je s kakovostnim oljem ali margarino. Zelenjavi vse te maščobe dodajmo na koncu, ko je že kuhana. Tudi okusnejša je in lažje prebavljiva.



f ......... ;,:, . .. . ::
■ H Ti Mil m s
• ................................r
13
I
DIETA DIETA DIETA DIETA DIETA

Solato in drugo zelenjavo razdelimo na liste ali drugače zmanjšajmo samo toliko, kolikor je res nujno. Čim več je rezov in trganja, tem več rudnin gre po zlu. Tako na primer peremo cele liste glavnate solate, pa bomo jedli dvakrat bolj zdravo, kot če bi jo zrezali na koščke. Oprano solato radi shranimo za naslednji dan -dobro jo osušimo v prtičku, nato jo stresemo v skledo za shranjevanje zelenjave in spravimo v hladilnik. Solata mora biti v temnem prostoru, saj tudi svetloba uničuje vitamine.
Če se boste odločili za hujšenje s sokovi, boste veliko dobrega naredili tudi za svoje zdravje. V sadnih in zelenjavnih sokovih je obilica rudninskih snovi in vitaminov. Sokovi pomagajo spravljati vodo iz tkiv, hkrati pa krepijo telesno odpornost. Na dan spijte 1,5 litra neoslajenega sadnega ali zelenjavnega soka, zraven pa še najmanj 1,5 litra mineralne vode. Za te dneve si priskrbite več vrst sokov, da bodo obroki raznovrstni. In nikar ne pretiravajte z dolžino tovrstnega hujšanja. Tri do štiri dni bo za začetek dovolj.
Na oddelku Mladi za mlade boste nad izbiro modelov Z. Cavariccija lahko le navdušeni. Sploh, če se radi oblačite udobno, športno in modno hkrati.
Trgovsko podjetje NAMA z verigo veleblagovnic po vsej Sloveniji, je konec minulega leta prevzelo ekskluzivno prodajo za v Ameriki že močno uveljavljeno blagovno znamko Z. Cavaricci. Ta blagovna znamka je rojena v Los Angelesu, njihova kolekcija pa je letos »špica« modnega oblačenja ameriške mladine. Pri nas znamka še ni dovolj poznana, da bi to že bila, je pa na pravi poti. Sploh za tiste, ki znajo ceniti kvaliteto blaga, krojev in izdelave. V prvem nadstropju veleblagovnice NAMA Velenje ne boste mogli zgrešiti oddelka Mladi za mlade, na njem pa nikar ne spreglejte pomladno-poletne kolekcije oblačil znamke Z. Cavaricci. Zakaj? Če ste ljubitelj jeansa vam lahko zaupamo, da je njihov jeans po kvaliteti na tretjem mestu v Ameriki. Ne le, da je zelo kvaliteten, kroji sledijo najnovejšim modnim trendom. Torej boste v njihovi kolekciji našli tudi modne trapez kavbojke, spuščene nizko na boke. Kar velja tudi za ostale hlače iz njihovega programa. Kariraste, črtaste, modnih papagajastih barv, narejenih iz modnega lasteksa, tankih bombažev obstojnih barv... K temu lahko izberete modne kratke majčke za vas ali vašo najstnico. Seveda v vam všečni živi ali manj živi barvi. Tudi tu boste našli veliko črt, pik in fantazijskih vzorcev. K vsemu izbranemu lahko izberete še športno, modno in kvalitetno jakno, ki vam bo prav prišla ob toplih poletnih večerih ali ob bolj kislih pomladanskih dnevih. Za konec še enkrat poudarjam.
Vsa oblačila znamke Z. Cavaricci so narejena iz najkvalitetnejših naravnih vlaken (le tu in tam posežejo po kvalitetnih umetnih materialih, ker tako želi moda), ki so prijetna za nošenje in enostavna za vzdrževanje. Zato je tudi njihova cena nekoliko višja, a ne pretirana. Zagotovo pa boste za njo dobili kvaliteto, ki ji boste ostali zvesti vi ali vaš najstnik(-ca).
ČETRTEK, 15. maja
SLOVENIJA 1
10.25	Moesha, 6/14
10.50	Vrata noči, franc. film
12.30	Svet divjih živali, 11/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
15.05	Novice iz sveta razvedrila
15.30	V vrtincu
16.00	Bratovska ljubezen,
škotska drama
17.00	Obzornik
17.10	Sprehodi v naravo
17.25	Ouasimodove čarobne
dogodivščine, 4/26
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.05	Tednik
21.05	Forum
21.15	Frasier, 12/24
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Omizje
00.10	Tednik, ponovitev
01.05	Forum, ponovitev
SLOVENIJA 2
13.30 Domače obrti na
slovenskem 14.00 Koncert simfonikov RTV
Slovenija 14.45 Posadka, 13/20 15.10 Finale DP v nogometu, HIT
GORICA:MURA 16.55 Haložan, dokum. oddaja 17.20 Izzivalci, 16/52 17.45 Svojeglavi politik, 5/7 18.35 Skrb za zemljo, 1/13 19.00 Resnična resničnost 19.30 Izzivalci, 17/52 20.00 Otvoritveni koncert
EMK'97, prenos 21.40 Zapik
22.10 Caspar Hauser, 1. del
nemškega filma 23.40 Zapik
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Reševalci, nan.
12.00	POP kviz
12.30	M.A.S.H., nan.
13.00	Aleksander Veliki, amer.
zgod. film
15.00	POP 30
15.30	Matlock, nan.
16.20	Top shop, tv prodaja
16.30	Santa Barbara, nan.
17.20	Top shop, tv prodaja
17.30	Roseanne, nan.
18.00	POP kviz
18.30	Policist s Petelinjega hriba, nan.
19.30	24 ur
20.00	Brez zavor
21.00	Newyorška policija, 5. del nan.
22.00	M.A.S.H., nan.
22.30	Argument
23.00	Reševalci, nan.
00.00	Playboy 00.30 24 ur, pon. 01.00 POP 30, pon.
mali 27 46
09.30 POT V AVONLEA, ponovitev 56. dela nadaljevanke 10.20 EPP / Vabimo k ogledu 10.25 VIDEO TOP ponovitev 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, ponovitev, NEPLODNOST IN UMETNA OPLODITEV 21.05 NEPREMAGLJIVA, film,
ponovitev 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.55 NAJ SPOT DNEVA 23.00 VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 16., maja
SLOVENIJA 1
10.15 Denver, 15/20 10.40 Svojeglavi politik, 5/7 11.30 Caspar Hauser, 1. del
nemškega filma 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.05 Omizje
15.35 Koncert prvonagrajencev 26. tekmovanja učencev in študentov glasbenih šol Slovenije, 3. del 16.00 Portret Marjana Keršičsa-
Belača 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog nokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Planet IN 21.30 Clive James, 6/6 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.10 Murphy Brovvn, 18/25 23.35 Neverjetna resnica, amer. film
01.00 Resnična resničnost 01.30 Videoring
SLOVENIJA 2
11.50 Mostovi 12.20 Resnična resničnost 12.50 Zapik 13.20 Forum 13.30 Zgodbe iz školjke 14.00 Dnevnik Ane Frank, amer. film
16.30 Frasier, 12/24 16.55 Izzivalci, 17/52 17.25 Snežna reka, 11/26 18.15 Jake in Ben, 1/13 19.00 Znanje je ključ ... 19.30 Izzivalci, 18/52 20.00 Casper Hauser, 2. del
nemškega filma 21.35 Trend, oddaja o modi 22.20 Balada o tetovirancu,
dokum. oddaja 22.40 Jazz v studiu 14
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 00.30 01.00 02.30 03.00
09.00 09.45
10.45 10.50
12.20 12.30 17.55 18.00
19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05
21.05
21.40
22.10 22.15 22.20 22.30
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Apartma, amer. komedija POP 30
Diagnoza: umor, 1. del Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Roseanne, nan. POP kviz
Umor je napisala, 1. del 24 ur
Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Modri tornado, amer. film Seks s Sašo Playboy Erotični film 24 ur, pon. POP 30, pon.
kanali
27 46 52
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja SKRBIMO ZA ZDRAVJE, ponovitev, NEPLODNOST IN UMETNA OPLODITEV EPP/VABIMO K OGLEDU NEPREMAGLJIVA, film, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani
EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI, oddaja za ljubitelje živali DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, dokumentarna serija, 3. del: DVORCI VEČNIH DUŠ GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 17. maja
SLOVENIJA 1
08.05	Radovedni Taček
08.20	Male sive celice, kviz
09.05	Zgodbe iz školjke
09.35	Srečanje tamburaških skupin
10.00	Saga o McGregorjevih, 11/26
10.50	Hugo, tv igrica
11.20	Tednik
12.15	Trend
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Strela z jasnega, 1/28
14.55	Taborniki in skavti
15.10	Sprehodi v naravo
15.30	Ameriška pravljica, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Kronika divje Afrike, 12/12
18.00	Na vrtu
18.25	Ozare
18.35	TV prodaja
18.40	Hugo, tv igrica
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Res je!
21.35	Za tv kamero
22.00	Poročila, vreme
22.10	Šport
22.30	Zlata naveza, 3/12
SLOVENIJA 2
11.00 Caspar Hauser, 2. del 12.30 Roka ročka 13.30 Izzivalci, 18/52 13.55 Rim: polfinale turnirja ATP
v tenisu, prenos 16.55 Košarka NBA action 17.25 Teniški magazin 17.55 Rokomet 19.30 Izzivalci, 19/52 20.00 Johnny 1000 pesov,
čilenski film 21.30 Življenje na zemlji, 9/9 22.20 Zlata šestdeseta slov.
popevke 23.20 V vrtincu 23.50 Sobotna noč
08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.15 12.00 12.30 13.00 13.30 14.00 15.00 16.00 17.00
17.45 18.30 19.30 20.00
22.00 23.00
01.00
Mrčeski, risana serija Reboot, mladi, serije Klop, risana serija Peter Pan, risana serija Parker Lewis, mladi, serije Flipper, serija Proti vetru, nan. Obraz tedna Grand prix Samski stan, nan. Gola resnica, nan. Bever!y Hills 90210, nan. Melrose plače, nad. Hinglander, nan. Nove Supermenove dogodivščine Herkul, nan. Xena, nan. 24 ur
Filmski hiti: Poslednji mohikanec, amer. avant. film
Odpadniki, nan. Se spominjaš Dolly Bell, jugoslovanski film 24 ur, pon.
09.30
10.30 10.35
11.35
12.05 12.10 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05
20.30
21.15
22.45 22.55 23.00 23.05
OTROŠKI MIS MAS, ponovitev
EPP/Vabimo k ogledu SVET ŽIVALI, ponovitev, O OPICAH
DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, ponovitev, 3. del: DVORCI VEČNIH DUŠ TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA Videostrani
EPP/VABIMO K OGLEDU 583. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
SIMONA-10 LET, ponovitev zabavno glasbene oddaje MODERNA DEKLETA, ponovitev filma HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 18. maja
SLOVENIJA 1
08.10	Željko, 10/13
08.35	ŽIVŽAV
09.25	Dodojeve dogodivščine
09.30	Na vrtu
09.55	Nedeljska maša
11.00	Svet divjih živali
11.30	Obzorja duha
12.00	Pomagajmo si
12.30	Nedeljska reportaža
13.00	Poročila
13.05	Ljudje in zemlja
13.55	Planet IN
15.15	Apaluza, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Popolna tujca, 19/22
17.35	Alpski večer 97, 2. del
18.25	Korenine slovenske lipe, 5/6
18.45	Barmani na Bledu
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	ZOOM
21.15	Moški, ženske
22.05	Poročila, vreme
22.15	Zaslepljene, amer. film
SLOVENIJA 2
08.30	Mali oglasi
09.10	Lahkih nog naokrog
09.55	Zlata šestdeseta slov.
popevke
10.55	Izzivalci, 19/52
11.15	Nibelunški prstan
12.40	Mugello: motociklizem za
VN Italije, prenos
14.50	Rim: finale turnirja ATP v
tenisu, prenos
18.00	Škikijev memorial v atletiki,
posnetek iz Celja
19.30	Izzivalci, 20/52
20.00	Bramvvell, 4/7
20.55	Slovenski magazin
21.25	Svet čudes, 4/13
21.50	Šport v nedeljo
22.35	Koncert Wiener akademie
23.50	TOK noč TOK - TNT
00.50	Slovenski magazin
08.00 Pujsji dol, risanka 08.30 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, risana serija 09.00 Maček Felix, ris. serija 09.30 Kasper in prijatelji, risana serija
10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Mož pajek, risana serija 11.00 Xena, nan. 12.00 Argument 12.30 Brez zavor 13.30 Odpadnik, nan. 14.30 Gola resnica, nan. 15.00 Gorski zdravnik, nan. 16.00 Na jug, nan. 17.00 Povratek iz divjine, amer.
drama 18.45 Športni krog 19.30 24 ur
20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Oče na službeni poti,
jugoslovanski film 00.15 Faust, nan. 01.00 24 ur, pon.
;anall 27 46
52
PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA: 08.15 MINI 5, otroška glasbena
lestvica 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.40 582. VTV MAGAZIN 10.00 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 10.20 ŠPORTNI GOST 10.40 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije: Oddaja TV NOVO MESTO
11.10 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.40 583. VTV MAGAZIN 12.10 GOST SREDINE ODDAJE
DOBRO JUTRO 12.45 SIMONA-10 LET, zabavno
glasbena oddaja 13.30 GOST PETKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO 14.00 Videostrani 15.00 POT V AVONLEA, 15.50 SKRBIMO ZA ZDRAVJE:NE-PLODNOST IN UMETNA OPLODITEV 16.50 NEPREMAGLJIVA, film 18.20 POT V AVONLEA,
ponovitev 19.10 VIDEO TOP 20.10 HOROSKOP 20.15 VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK,
19. maja
SLOVENIJA 1
10.15	Popolna tujca, nan.
10.40	Zaslepljene, amer. film
12.20	Za tv kamero
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
14.05	ZOOM
15.00	Ljudje in zemlja
15.30	Moški, ženske
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	Obzornik
17.10	Radovedni Taček
17.30	Potočni rak, dokum. oddaja
18.00	Po Sloveniji
18.30	O naravi in okolju
18.40	Lingo, tv igrica
19.10	Risanka
19.20	Žrebanje3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Dosje
21.00	Homo turisticus
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Ulica Hudson, 7/22
23.05	Ripa propade, finski film
00.25	Osmi dan
00.55	Videoring
SLOVENIJA 2
10.45	Na potem po spominu...
11.50	Znanje je ključ ...
12.20	Šport v nedeljo
13.05	17. srečanje tamburaških
skupin
13.30	Clive James, 6/6
14.20	Obzorja duha
14.50	Koncert Wiener akademie
16.05	Bramvvell, 4/7
16.55	Izzivalci, 20/52
17.25	Jake in debeluh, 7/23
18.15	Sedma steza
19.00	Recept za zdravo življenje
19.30	Simpsonovi
20.00	Komisar Rex, 12/15
20.50	Kamikaze, amer. dokum.
oddaja
21.45	Roka ročka
22.45	Brane Rončel izza odra
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Gorski zdravnik, nan.
12.00	POP kviz
12.30	Na sever, nan.
13.30	Športni krog
14.00	Na jug, nan.
15.00	POP 30
15.30	Diagnoza: umor, 2. del
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Roseanne, nan.
18.00	POP kviz
18.30	Umor je napisala, nan.
19.30	24 ur
20.00	Morje ljubezni, amer. film
22.00	Športna scena
23.00	Reševalci, nan.
00.00	Acapulco H.E.A.T., nan.
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
	mmvm^ sz	09.30
09.00	DOBRO JUTRO, informa-	
	tivno-razvedrilna oddaja	10.30
09.45	EPP /Vabimo k ogledu	10.35
09.50	583. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	
10.20	TV IZLOŽBA	11.05
12.00	Videostrani	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	REGIONALNE NOVICE	11.55
19.05	OTROŠKI PROGRAM:	12.00
	Risanke	18.55
19.30	TV IZLOŽBA	19.00
19.35	Videostrani	19.30
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	19.35
20.05	CHRISTIAN, pogovor v	20.00
	studiu,	20.05
21.05	Iz produkcije Združenja LTV	
	Slovenije, Oddaja CATV	
	TEZNO	20.25
21.35	POT V AVONLEA, 57. del	
	nadaljevanke	20.45
22.25	GOST ODDAJE DOBRO	21.10
	JUTRO	
22.55	REGIONALNE NOVICE	22.45
23.00	HOROSKOP	22.50
23.05	TV IZLOŽBA	22.55
23.10	VIDEOSTRANI do 24.00	23.00
TOREK, 20. maja
SLOVENIJA 1
09.30	Jake in debeluh, 7/23
10.20	Družinska sramota, nemški film
12.35	Korenine slovenske lipe
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
14.15	Alpski večer 1997, 2. del
15.15	Dosje
16.05	Homo turisticus
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.25	Željko, 11/13
17.50	Dodojeve dogodivščine
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Gore in ljudje
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Berlin Alexanderplatz, 8/14
23.40	Svet poroča
00.10	Studio city
00.55	Videoring
SLOVENIJA 2
11.15	Sobotna noč
13.15	Pomagajmo si
13.45	Recept za zdravo življenje
14.15	Nedeljska reportaža
14.45	Murphy Brovvn, 18/25
15.10	Osmi dan
15.40	Kamikaze, dokum. oddaja
16.30	Slovenski magazin
17.00	Komisar Rex
17.45	Simpsonovi
18.15	Vesoljska policija
19.00	Volja najde pot
19.30	Izzivalci, 21/52
20.00	Leningrajski kavboji
srečajo Mojzesa, finski film
21.35	Sledi, 1. del
22.05	Evropa, naša zgodovina, 2/3
23.05	Šepet iz naslonjača
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Reševalci, pon.
12.00	POP kviz, pon.
12.30	Kritik, risana serija
13.00	Športna scena
14.00	VR.5, nan.
15.00	POP 30
15.30	Diagnoza: umor, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Roseanne, nan.
18.00	POP kviz
18.30	Umor je napisala, nan.
19.30	24 ur
20.00	V moški preobleki, amer. drama
21.40	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	M.A.S.H., nan.
23.00	Reševalci, nan.
00.00	Acapulco H.E.A.T., nan.
01.00	24 ur, ponovitev
01.30	POP 30, ponovitev
CHRISTIAN, ponovitev oddaje
EPP / Vabimo k ogledu Iz produkcije Združenja LTV Slovenije, Oddaja CATV TEZNO
POT V AVONLEA, ponovitev 57. dela nadaljevanke TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani
EPP /VABIMO K OGLEDU 584. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST NOGOMET - KOROTAN : RUDAR, posnetek tekme HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00
SLOVENIJA 1
10.20 Vesoljska policijska
postaja, 20/24 11.05 Leningrajski kavboji
srečjao Mojzesa, finski film 12.35 Svet čudes, 4/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Res je! 15.30 Kronika divje Afrike 16.20 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 Sejem varovanje - security 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Znaš žvižgati, Johanna,
šved. drama 21.05 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.45 Posadka, 14/20 23.05 Na valovih življenja,
angleški film 00.25 Made in Slovenia, ponovitev
SLOVENIJA 2
11.40 12.10 12.40
13.40 14.10 14.35. 15.25 16.10 17.10 17.40 18.00 19.00
19.30 20.00 20.25
22.25 22.55
Svet poroča Volja najde pot Evropa, naša zgodovina,
2/3
Šepet iz naslonjača Hudsonova ulica, 7/21 Življenje na zemlji, 9/9 Studio city
Berlin Alexanderplatz, 8/14 Izzivalci, 21/52 Moesha, 7/14 Karaoke
Domače obrti na slovenskem Izzivalci, 22/52 Šport
Milano: finale pokala UEFA v nogometu: INTER-SCHALKE 04, prenos Zavrtimo stare kolute Smoke, plesna oddaja
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Reševalci, nan.
12.00	POP kviz
12.30	M.A.S.H.
13.00	Bolnišnica upanja, nan.
14.00	Acapulco H.E.A.T., nan.
15.00	POP 30
15.30	Matlock, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Roseanne, nan.
18.00	POP kviz
18.30	Umor je napisala, nan.
19.30	24 ur
20.00	Stoj - ali moja mama strelja, amer. komedija
21.45	M.A.S.H., nan.
22.15	Obraz tedna
22.45	Reševalci, nan.
23.30	Acapulco H.E.A.T., nan.
00.30	24 ur, ponovitev
01.00	POP 30, ponovitev
kanali 27 46 52
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 584. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.05 EPP / Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK,
ponovitev 10.30 ŠPORTNI GOST 10.55 NOGOMET - KOROTAN: RUDAR, posnetek tekme 12.25 TV IZLOŽBA 12.30 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 MLADI UPI, otroška
zabavno-glasbena oddaja 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POT V AVONLEA, 58. del
nadaljevanke 20.55 NAJ SPOT kontaktna oddaja za ljubitelje pop in dance glasbi 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se p prometni davek.
15. maja 1997
MODRO mM KRONIKA
NAS CAS 15
Kolesarja zaneslo v avto
V petek, 9. maja se je ob 8.50 na makadamskem dovoznem vozišču, ki pelje k vrtnim hišicam ob Velenjskem jezeru, zgodila nesreča. V njej se je hudo poškodoval kolesar 67-letni Rudolf B. iz Velenja. Kolo je vozil iz smeri vhoda v ograjeno območje av-toservisne delavnice APS proti vikend naselju, pri zavijanju v levo pa gaje na makadamskem vozišču zaneslo in trčil je v vozilo, ki ga je nasproti pripeljal 73-letni Florjan G. iz Velenja. Kolesar je padel in se hudo poškodoval.
Avtomobile pa kar kradejo
Tatovi avtomobilov na območju Velenja postajajo vse bolj predrzni. S parkirnega postora pred stanovanjskim blokom na Koroški cesti
Na podlagi 19. in 3. odstavka 62. člena statuta občine Šoštanj (Uradni list RS, št. 38/95) in 10. člena odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Šoštanj
razpisuje župan občine delovno mesto
TAJNIKA OBČINE ŠOŠTANJ (funkcionarja občine)
Za imenovanje tajnika občine so predpisani naslednji pogoji:
-	višja ali visoka strokovna izobrazba upravne ali pravne smeri,
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja upravnih postopkov ali dela na upravnopravnem oziroma pravnem področju,
-	obvladovanje dela z računalnikom,
-	izpolnjevanje pogojev po 4. členu zakona o delavcih v upravnih organih.
Ta razpis je odprt 15 dni od dneva objave. Kandidate prosimo, da vloge na razpis pošljejo v zaprti kuverti na naslov: Občina Šoštanj, župan občine, Trg svobode 12, Šoštanj (z oznako "prijava na razpis za imenovanje tajnika občine").
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od
dneva zaključka razpisa.
_
_
Vas m strah vloi
16.	maj 17 -19
17.	maj 10-13
A|	' 1		M	il	U	
IN MEHANSKA ZAŠČITA						
TBChnoSott 063/ 85« 13«, 852.448
je neznanec v sredo, 7. maja, odpeljal osebni avtomobil Renault 5, rdeče barve, registrskih oznak CE 58-34F. Lastnik Miroslav P. je oškodovan za okoli 700.000 tolarjev.
V noči na četrtek, 8. maja, so s parkirnega prastara pred velenjsko občino odpeljali rdečega golfa, CLD, registrskih iznak CE A3-802, last Mestne občine Velenje in jo oškodovali za okoli 810.000 tolarjev.
Ponoči, 11. maja, pa je neznanec ukradel osebni avto znamke Opel Ascona 1.3 S, registrskih označb CE 95-85F, sive barve. Vozilo je oškodovanec Marko S. iz Velenja parkiral pred lokalom Tropika.
ICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Tatvina iz garderobne omarice
V	četrtek, 9. maja je med 20. in 21.45 uro neznanec iz odklenjene garderobne omarice v Elektroniki Velenje ukradel iz torbice kuverto z vrednostnimi boni. Vikico Z. oškodoval za okoli 61.000 tolarjev.
Z avtom v motoristko
V	petek, 9. maja, seje ob 21.15 na lokalni makadamski cesti zunaj naselja Ljubno pripetila nesreča, v kateri se je hudo poškodovala voznica kolesa z motorjem 52-letna Antonija S. iz Radmirja. Do nesreče je prišlo, ko je 27-Ietni Bernard S. izTera pri Mozirju vozil avto iz Ljubnega proti Radmirju. V desnem preglednem ovinku je zapeljal na levo in trčil v motoristko, ki je pripeljala nasproti.
Bo tat avtoprevoznik?
V	četrtek, 8. maja, med 12. in 12.30 uro je neznanec s parkirnega prostora pri Glin Nazarje odpeljal v neznano nezaklenjen neregistriran tovorni avtomobil znamke Fiat 619, rdeče barve, letnik 1973. Na vozilu je bila nameščena registrska tablica LJ34-86N, kije bila ukradena v Nazarjah. Lastnik Vojteh N. je oškodovan za 300.000 tolarjev.
Trčenje na magistralki
V	petek, 9. maja, se je huda prometn nesreča zgodila na magistralni cesti v Žalcu. 25-letni Darko T. iz Gotovelj je vozil osebni avtomobil iz smeri Arje vasi proti Šempetru. Na ravnem delu ceste je zapeljal levo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal s tovornim vozilom 25-letni Milan G. iz Dobrovelj. Med voziloma je naprej prišlo do oplaženja, nato pa do trčenja. Po njem je tovorno vozilo zaradi hitrega manevriranja začelo bočno drseti po vozišču in zapeljalo levo izven vozišča, kjer se je skupaj s priklopnikom prevrnilo na bok. V nesreči se je voznik Darko T. hudo poškodoval, z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje
REŠITVE NAGRADNIH KRIŽANK
Nagrajenci praznične nagradne križanke Veleblagovnice Nama Velenje, objavljene v Našem času 24.4.
1.	nagrada: zlata verižica
Miro Perovec, Florjan 177, Šoštanj
2.	nagrada: palični mešalnik Bosch Matej Hauptman, Kardeljev trg 2, Velenje
3.	nagrada: Namina košarica iz
TUS PREVENT d.d.
Kidričeva 6, 2380 Slovenj Gradec
tel.: 0602/41-421
in
Tus Prevent d.d. - PC Mislinja
Gozdarska cesta 38
2382 Mislinja, tel: 0602/55-279
Nagrajenci nagradne križanke, objavljene v tedniku Naš čas 30.4. Pravilno geslo: PREVENT ŽELI PRIJETNE PRAZNIKE. Izžrebali smo pet nagrad: 1. nagrada: pilotski brezrokavnik
Tončka Rezman, Cesta I/34, Velenje
2.	nagrada: farmer obleka Barbara Petek, Koroška 1 b, Šoštanj
3.	nagrada: kombinezon Marjana Vrenčur, Škale 164, Velenje
4.	nagrada: 3 pari zaščitnih rokavic Dejan Topler, Stantetova 10, Velenje
5.	nagrada: 2 para zaščitnih rokavic Marija Pleško, Tomišelj 37,1292 Ig
Nagrade dvignete s predložitvijo osebne izkaznice. ČESTITAMO!
Mesarija VALAND Alojz
Mesnica Velenje
Stari trg 35 (nov poslovni center) Tel.: 063/856-778
*	Odlična izbira mesa in mesnih izdelkov lastne predelave
*	Ugodne cene - možnost plačila s kartico Activa in Visa
*	Vabljeni: tor. - pet. 8. - 18.h, sob. 7. - 12.h
POPRAVEK RAZPISA ŠTIPENDIJ GORENJE NOTRANJA OPREMA
V prejšnji številki tednika Naščas je prišlo pri razpisu štipendij Gorenja Notranja oprema do neljube napake. Eno štipendijo za študij na VI. stopnji razpisujejo za ing. kemijske tehnologije in ne kmetijske kot je bilo pomotoma objavljeno!
v celjsko bolnišnico, na vozilih pa je nastalo za okoli 1.000. 000 tolarjev gmotne škode.
Gorel jugo
V	torek, 6. maja okoli 9. ure je med vožnjo na Polzeli izbruhnil požar na 13 let starem jugu s katerim se je iz smeri Ločice pri Polzeli proti Parižljam peljal lastnik Franc G. Ogenj na vozilu so pogasili gasilci, nastalo pa je za okoli 45.000 tolarjev škode. Policisti so ugotovili, da je prišlo do požara zaradi dotrajane električne napeljave in cevk dovoda goriva.
Kradejo kot srake
Preko noči, v petek, 9. maja, je neznanec v Letušu vlomil v delavnico Jožefa T. in odnesel motorni žagi znamke Husqvarna. Lastnika je oškodoval za 140.000 tolarjev.
V	noči na soboto, 10. maja, seje neznanec lotil avtomobila znamke Renault 19, parkiranega pred stanovanjsko hišo v Dobrteši vasi. Ukradel je nekaj deset tisoč tolarjev, nekaj nemških mark in hranilno knjižico. Jernej Z. je oškodovan za 55.000 tolarjev.
V	isti noči je neznanec na gradbišču avtoceste v Ložnici vlomil v delovni stroj - valjar in stroj za polaganje asfalta. Ukradel je hidravlična sedeža, zunaje ogledalo in sprednjo luč. Cestno podjetje Celje je oškodoval za kakšnih 220.000 tolarjev.
Med petkom in soboto, 9. in 10. majem, je neznanec vlomil v poslovne prostore Hranilno - kreditne službe KZ Savinjska v Braslovčah. Našel in odnesel je 270.000 tolarjev.
samopostrežne
Marija Preložnik, Radegunda 50, Mozirje
Pravilna rešitev: VELEBLAGOVNICA NAMA ŽELI PRIJETNE PRAZNIKE. Nagrajencem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na kreditnem oddelku Veleblagovnice Nama Velenje.
Huda prometna nesreča pri Pirešici

Zaradi hude prometne nesreče, do katere je prišlo pred tednom dni, v četrtek, 8. maja, ob 12.50 je bil za ves promet dobre tri ure zaprt odsek magistalne ceste Arja vas - Velenje. Posledice nesreče, ki seje pripetila med Crnovo in Veliko Pirešico blizu kraja Studence, so bile
nega Roka K. iz Ljubljane. V času, ko je prehiteval, je nasproti pripeljal Velenjčan 66-letni Floijan U. in prišlo je do silovitega trčenja. Za Florjanom U. je vozil osebni avtomobil 21-letni Alojša A. iz Ljubečne, ki je, da bi preprečil trčenje v njegovo vozilo, močno zaviral in zavil
Grozljivo zgovorni
fotografiji, ki
pričata o slovitosi trčenja. Na kraju nesreče sta umrli dve Velenjčanki. (foto: M. Frustl)
grozljivo tragične. V njej sta na kraju nesreče umrli Velenjčanki 78-letna Elizabeta K. in 73-letna Margareta Z.
31-letni Aleš B. iz Izole je vozil osebni avtomobil iz smeri Črnove, ko je v Studencah na slabo preglednem delu ceste začel prehitevati osebni avtomobil 23-let-
levo, pri tem pa je zapeljal v obcestni jarek. Na srečo je ostal vsaj ta nepoškodovan, medtem ko so bile posledice strahotne: dve umrli, voznik Florjan U. hudo in Aleš B. lažje ter kup zmaličene pločevine.
■ mkp
MESTNA OBČINA VELENJE Urad za gospodarske javne službe
Titov trg 1,3320 VELENJE
OBVESTILO JAVNOSTI
Na podlagi odloka o vzreji psov in obveznostih pri vzdrževanju čistoče javnih površin (Uradni vestnik MO Velenje, št. 2/96) Vas obveščamo, da kot imetnik psa do 1. junija 1997 na dopisnici s pripisom "Register imetnikov psov" sporočite naslednje podatke:
*	ime in priimek ter naslov imetnika psa ali sedež pravne osebe, ki je imetnik psa;
*	število psov.
Urad za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje

16 NAS vas
ŠPORT
15. maj 1997
Publikum - Rudar 2:0 (1:0)
Pokal Intertoto le še sanje?
Ko boste brali tale zapis o nedeljskem savinjsko-šaleškem derbiju med Publikumom in Rudarjem v nedeljo v Celju, bodo v prvi ligi do konca letošnjega prvenstva le še štirje krogi, saj je bil včeraj, v sredo, na sporedu že 32. prvenstveni krog. V njem so Velenjčani gostili zadnjeu-vrščeni Koper in morda po dolgem času spet zmagali.
V Celju so gledalci videli dopadljiv nogomet, veliko priložnosti in tudi dva zadetka, toda oba v mreži gostov. Domači so povedli v 30. minuti z zadetkom Hodžarja, zaslužen za vodstvo pa je bil tudi najboljši strelec lige Kamberovič, ki seje najprej otresel mladega Mernika, nato še Sila, in kot na krožniku postregel žogo soigralcu, ki jo je poslal pod prečko mimo nemočnega Dabanoviča. Drugi zadetek so domači dosegli že po izteku 90 minut, v
času, ko je sodnik Novarlič že nadomeščal zaradi prekinitev izgubljene sekunde.
Ko je kazalec na uri ob igrišču že začel potovati po 91. minuti, je bilo kar nekaj klicev z domače tribune sodniku naj piska konec srečanja. Domači so upravičeno trepetali za zmago, saj so imeli Velenjčani pred tem tudi nekaj tako imenovanih stoodstotnih priložnosti: v 65. minuti je po močnem Mehillijevem strelu nespretno posredoval Blatnik in žogo namesto v polje poslal proti svojemu vratarju, na srečo domačih tudi preko prečke v kot; v 78. je Vidovič slabo streljal z glavo iz dobrega položaja; v 79. je Breznik s približno osmih metrov imel odločitev za točko v svoji glavi, a je žogo, ki se je po njegovih besedah nerodno odbila, poslal - z glavo seveda -mimo domačega vratatja in tudi mimo vrat. Zadnjo stoodstotno priložnost je imel (spet) Breznik dve minuti pred iztekom novinarskega in ne sodnikovega časa, ko je z nekaj metrov poslal
žogo v vratarjev levi zgornji kot, Grešak pa ni zgrešil in je žogo z neverjetnim refleksom odbil v Rudarjev sedmi kot. Za primerjavo, domači so le trikrat pošiljali žogo s kota pred velenjska vrata. Tik pred zadnjim sodnikovim piskom jo je Velenjčanom, konkretno Silu, »zakuhal« še Goršek, juho pa je zabelil Kamberovič.
Zmage so se Celjani zelo veselili. Z njo so se utrdili na četrtem mestu (46) pred Muro (40) in Rudarjem na šestem z 38 točkami, pred katerimi imajo torej prednost osmih točk. Zgoditi bi se moral čudež, da bi jih Velenjčani v preostalih štirih krogih še prehiteli in si s tem zagotovili igranje v pokalu Intertoto. Rudar pač nima v svojih vrstah Kamberoviča ali podobnega spretneža v nasprotnikovem kazenskem prostoru.
Trener Vugrinec je v 76. minuti na igrišče poslal Borštnerja, ki so ga v Velenje pripeljali kot zelo dobrega nogometaša iz Trbovelj. To je bil njegov prvi prvenstveni (!)
nastop v zeleno-črnem dresu. Bil je daleč od morebitnega Vugrinčevega jokerja, kot tudi Obrez, ki je pet minut pred koncem zamenjal (?) Vidoviča. Skratka, Rudar tudi v nedeljo v Celju ni imel igralca, ki bi bil dovolj priseben pred domačimi vrati. Morda pa so se z odslovitvijo Komarja (češ, daje nepripravljen) vendarle prenaglili, kljub oceni, da je zato, kar je pokazal, predrag. Kaj pa drugi!?
Ob novem porazu vseeno ne moremo pritrditi mnenju, da rudarji nimajo sreče pri strelih na gol. Prav ta sreča jim je v jesenskem delu prinesla kar precej točk z gostovanj. Če bi bila jesenska bera v gosteh samo dve zmagi (od štirih) slabša, bi sedaj razmišljali samo o tem, kako se rešiti kvalifikacij.
RUDAR: Dabanovič, Silo, Ratkovič, Mernik, Purg, Pešič, Breznik, Mehilli, Hribar (Sulejmanovič), Vidovič (Obrez), Javornik (Borštner).
M Degro Piran ■ Vegrad 21:19 (9:7)
ERA Šmartno - Mavrica Črnuče 2:3 (1:1)
(Ne)pričakovan poraz doma
Nogometaši Šmartnega so srečanje s Črnučani odigrali močno oslabljeni, saj so poleg Polovšaka manjkali še Grobelšek, Irman, Novak in Stojko. Za nameček se jim je že v drugi minuti srečanja zaradi poškodbe »pridružil« še Marinček in celoten koncept trenerja Oblaka je propadel. Gostje so zaigrali borbeno, ob tem pa imeli tudi nekaj sreče, ki ji je botrovala slaba igra domačinov.
Povedli so Šmarčani v 12. minuti preko Spasojeviča, gostje pa so že minuto za tem izenačili. Po obeh zadetkih je bila igra slaba in razen boprbenosti obojih je bilo nogometa zelo malo. Gostje so v enem od nasprotnih napadov zadeli vratnico, minuto pred odmorom pa nova smola za domače, saj je moral zaradi poškodbe igrišče zapustiti še Jeseničnik.
Drugi del so začeli domačini bolj podjetno in še v 48. minuti je Spasojevič dosegel še drugi zadetek. Po vodstvu so Šmarčani povsem zagospodarili na igrišču in ko je že vse kazalo, da bodo vodstvo povišali, so gostje v 64. in 69. minuti dosegli dva zadetka in s tem končni izid. Vsi poizkusi domačih, da bi izid vsaj
izenačili so bili namreč neuspešni.
V nedeljo bodo igrali ERE Šmartno gostovali v Kozini pri Jadranu.
ERA ŠMARTNO: Magrič, Marinček (Češnovar), Kovačevič, Oblak, Omeragič, Pevnik, Pavič, Fajdiga, Spasojevič, Podgoršek (Topič), Jeseničnik (Vodovnik).
■ Janko Goričnik
Balinanje
Še začetna trema
V tretjem krogu 1. državne lige so balinarji BK Velenje Premogovnik iztržili točko z vodilnim Železničarjem iz Postojne (12:12), z malo več športne sreče in zbranosti pa bi lahko zmagali. Očitno še niso v celoti prebrodili začetne treme ob startu v najvišji državni ligi, z novimi tekmami pa jim bo uspelo tudi to.
Megradu iz Rogaške Slatine v drugi državni ligi - vzhod ne gre in ne gre. Klonili so še tretjič zapored, tokrat v Kranju s 5:11, s tem pa so zaenkrat pristali na zadnjem mestu.
Partizan iz Trbovelj je v ligi ŠOBZ z 10:6 premagal GIP Vegrad in dokazal, daje boljši tudi v gosteh, sicer pa v ligi vodi Partizan pred GIP Vegradom in Žalcem.
■ BK
Atletika
Prepričane v tretjo tekmo
V prvi ženski rokometni ligi so bile konec minulega tedna tekme za končne uvrstitve. Velenjčanke so prvo tekmo za peto mesto v Piranu izgubile s samo dvema zadetkoma razlike. Kljub porazu so s svojo igro potrdile, da so vendarle bliže petemu mestu kot Pirančanke.
Povratna tekma bo jutri (petek) s pričetkom ob 18.00 v Rdeči dvorani, morebitna tretja (v to so igralke Vegrada prepričane, igrajo namreč na dve zmagi), pa v sredo prihodnji teden prav tako v Rdeči dvorani, ker so bile Velenjčanke v rednem delu bolje uvrščene.
Sobotna tekma v Portorožu, oziroma v športni
dvorani v Luciji, je bila bolj ali manj izenačena. Domače so lažje zadihale šele pred koncem, ko so si priigrale prednost petih zadetkov (21:16). Gostje se sicer še niso predale, vendar je bilo časa za kaj več, kot ublažitev poraza, premalo. Izid bi bil gotovo ugodnejši za Velenjčanke, če ne bi že v 36. minuti ostale brez Hudejeve. Ta visoka velenjska igralka je morala tedaj zaradi tretje izključitve med gledalce, s petimi zadetki pa je bila skupaj z Vujovičevo vseeno najboljša strelka v velenjski vrsti.
VEGRAD: Lakič, Notersberg2, Koren, Raukovič 2, Hudej 5, Rodič, Kralj, Krajnc 1, Stevanovič 2, Ibralič 2, Vujovič 5, Grudnik.
Squash
Petrin največji uspeh doslej
Še ne 18 - letna Petra Vihar je s 3. mestom na letošnjem mednarodnem odprtem prvenstvu Nemčije v Stuttgartu za mladinke do 19 let dosegla verjetno največji uspeh doslej v svoji uspešni karieri. Nemško odprto prvenstvo velja za drugi najmočnejši turnir v Evropi, letos pa je na njem nastopilo preko sto igralcev in igralk iz 22 evropskih in ostalih držav.
Petra je igrala izredno. V prvem krogu je premagala Nemko Wild s 3:0 (0,0,1), v drugem Belgijko Pirra s 3:1 (4,-6,2,2), v tretjem in v boju za finale pa je bila boljša najmočnejša nemška igralka, prva nosilka in tudi kasnejša zmagovalka turnirja Leifelsova s 3:1 (-9,9,0,0). Že izid sam pove, daje Petra igrala izredno v prvih dveh nizih, kasneje pa soji pošle moči in Nemka ni imela več težav. V srečanju za tretje mesto je Petra gladko odpravila predstavnico Egipta Hegazy s 3:0 (3,2,0).
Najlepše priznanje za izredno tretje mesto je Petri Vihar na odprti sceni dal nekdanji trener svetovnega prvaka Khana, ki ji je ob čestitkah izrekel tudi koristne napotke za boljše bodoče delo in uspehe.
Namizni tenis
Damijan in Uroš prvaka
Mali nogomet
Liga Škale 97
V prvi in drugi ligi malega nogometa Škale 97, ki jo tudi letos organizira KMN Fori Skale, so odigrali drugi krog.
Rezultati -1. liga: Mušketirji Cigler, Mišketirji Cigrad Kajuh 0:1, Vido - Avtoprevozništvo Sovič 0:1, KMN Fori Škale-Sportklub Mister X 1:0, Saloon Mins-ŠD Škale Zlatorog 1:1, TTG - Kamnoseštvo Kozjak 2:3; na lestvici vodijo edini z obema zmagama Mušketirji Cigrad Kajuh.
Druga liga: Texas-ŠK Cirkovce 2:0, Zavodnje_Tempo Florjan 1:2, S Team_HTZ 2:5, Kremenčkovi-Okrepčevalnica Mastig 2:3, Autsaiderji Teves-Club Duo 1:4, Kalimero prost; z obema zmagama na lestvici vodita ekipi HTZ in Teaxas.
Odlično v Novi Gorici
V Novi Gorici je v soboto potekal miting, ki so se ga udeležili vsi najboljši slovenski atleti. V lepem vremenu so številni gledalci lahko uživali v dobri atletiki, saj je bilo doseženih kar nekaj odličnih rezultatov.
Zelo dobro so nastopili tudi člani AK Velenje.
Bahtiri je bil s časom 1.51.76 drugi, premagal gaje le specialist na 800 m Mazinič, Janko Podgoršek pa je bil s časom 1.52.23 tretji, Sašo Njenjič je bil s časom 1.56.91 šesti.
Dobro so se odrezali tudi sprinterji. Tako je bila Jana Pugelj tretja s časom 12.53 na 100 m in četrta s časom 25.82 na 200 m, kar je tudi osebni rekord, Neca Čepelnik je bila na 80 m ovire s časom 13.16 peta.
Odlično pa so tekli štiristometraši, saj so kar trije tekli pod 50 sekundami. Sergej Šalamon je bil tretji - čas 49.26, Peter Poles četrti - čas 49.63, Matjaž Krajnc je bil s časom 49.87 šesti, Gutman pa je bil s časom 50.74 deseti. Dobro je tekel tudi Aleš Janžovnik na 100 m, kjer je dosegel čas 11.49.
THje igralci - pet medalj je izkupiček 6. Državnega prvenstva za mladince in mladinke posamezno in dvojice, ki ga je v soboto in nedeljo organizirala ljubljanska Olimpija.
V posamični kategoriji je novi državni prvak postal Bojan Tokič (Olimpija), Damijan Vodušek in Uroš Slatinšek sta se med 83 nastopajočimi uvrstila med 8 najboljših, kar za Uroša pomeni rahel spodrsljaj, saj je bil postavljen na mesto 2. nosilca. Uroš in Damijan pa sta to popravila na najlepši možni način, saj sta v igri parov postala nova državna prvaka. V finalni tekmi sta gladko z 2:0 (14,
18) premagala dvojico Petelin (Preserje) in Nišavič (Kajuh Slovan). Uroš je v igri mešanih dvojic z Luknerjevo iz Radelj osvojil srebrno medaljo, Damijan Vodušek in Karmen Steblovnik pa sta se uvrstila med 8 najboljših mešanih parov prvenstva.
Pri dekletih posamično je nova in stara državna prvakin- I ja Petra Dermastija (Ilirija). Presenečenje prvenstva pa je bila naša Karmen Steblovnikz osvojenim bronastim odličjem, kateremu je dodala še 3. mesto v igri parov, ki ga je osvojila skupaj z Anjo Pavlič iz Rakeka.
■ A.U
Plavanje
Več kot 350 plavalcev in plavalk iz 38 klubov iz 12 držav se je ob koncu minulega tedna zbralo na 17. dvodnevnem tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v odprtem 50-metrskem bazenu v Ljubljani. Otvoritveni miting domače sezone je organiziral Plavalni klub Ilirija v počastitev osvo-
V Ljubljani osvojili tri medalje
boditve mesta Ljubljana.
V zelo močni mednarodni konkurenci, razdeljeni samo na člane in kadete, je uspešno nastopilo tudi 5 velenjskih plavalcev. Skoraj vsi so dosegli zelo dobre rezultate in uvrstitve. Vse boljši Ivan Vrhnjak je med kadeti osvojil drugo mesto v disciplini 1500 m prosto in tretje mesto v disciplini 400 m prosto. V član-
ski konkurenci sta bila najboljša Špela Bukovec z osvojenim tretjim mestom v disciplini 200 m delfin in Jure Primožič, ki je v disciplini 400 m in 1500 m prosto izboljšal svoja klubska rekorda. K ponovnemu napredku so gotovo pripomogle tudi skrbne priprave med prvomajskimi počitnicami v Kranju, ki so se jih udeležili omenjeni trije plavalci.
Rezultati: Kadeti -100 m prosto: 4. Bojan Knez 59.64; 400 m prsoto: 3. Ivan Vrhnjak 4:29.24: 1500 m prosto: 2. Ivan Vrhnjak 17:37.11.
Člani - 400 m prosto: 7. Jure Primožič 4:18.78; 1500 m prosto:5. Jure Primožič 17:11.87.
Članice -100 m delfin: 5. Špela Bukovec 1:07.77; 200 m delfin:! Špela Bukovec 2:24.31.
■ Marko Primožii

Vrhunec letošnje 41. tradicionalne športne prireditve Pohod 97 v Ljubljani je bil znova tek trojk na 14 in 28 km dolgi progi okoli Ljubljane, na katerem so največ uspeha imele trojke Gorenje SKEI v organizaciji MTS Gorenje, v ženskem teku pa je absolutna zmaga odšla v Velenje (Fun šport).
Letos je tekmovalni del pohoda bil že dopoldne. Ob 9.30 so hkrati štartale ženske ekipe in veterani B (nad 50 let) na Urhu (14 km) in članske ter veteranske A ekipe na Kongresnem trgu (28 km).
Med veterani B se že več let v ospredju odvija huda borba za zmago; letos so je dobili člani ekipe Novice Extreme (48:14,1), na drugo mesto se je uvrstila &ipa Gorenje SKEI v postavi Vinko Fortuna, Janez Sitar in Edo Gegorič (48:39,1), na 8. mestu Gorenje 2, na 10. mestu
Gorenje SKEI 3.
Ženski tek so drugič zapored dobile veteranke Fun šport Velenje (Slavica Poznič, Veronika
Slavica Poznič, Veronika Bohinc in Sonja Bučan
Mednarodni miting v Grazu
Kar dva osebna rekorda so na mednarodnem mitingu v Grazu dosegli srednjeprogaši Velenja. Vedno boljša Njenjič in Buč sta tekla 1500 m, kjer je Njenjič zasedel s časom 4.07.49 peto mesto, Buč s časom 4.08.62 pa šesto mesto. Oba sta še mladinca, tekla pa sta v članski konkurenci. Rezultata sta tudi osebna rekorda, kar samo potrjuje mišljenje
trenerja Popetrona, da sta oba odlično pripravljena in da se bo letos o njiju še slišalo.
Kristina Obronek je tekla 3000 m in zasedla drugo mesto, njen čas pa je bil 10.23.00. Tekle so tudi sprinterke mladinke, Ternikova je bila na 200 m s časom 27.76 peta, Šalamonova pa s časom 28.42 šesta.
Elektra v Franciji
Jože Uranjek, Franc Košar in Peter Anic
Bohinc in Sonja Bučan) s časom 53,34,6; ekipa Gorenje SKEI 3 (Anka Pugelj, Marina Bukovec, Lojzka Felicijan pa je bila tretja (64,43,9), veteranke ekip Gorenje SKEI 4 in Gorenje SKEI 5 pa so se uvrstile še na 5. in 7. mesto.
V teku na 28 km je med najštevilnejšimi ekipami zmagal StopTeam Sladkosned z 1:39,24,4, ekipa Gorenje SKEI 2 je bila na 14. mestu (2:13,33) in Gorenje SKEI 3 na 22. mestu (2:26,53).
Največji uspeh pa so dosegli veterani A Gorenje SKEI 1 v postavi Jože Urnajek, Franc Košar in Anič Peter, saj so z veteranskim rekordom proge 1:54:59,1 dosegli imenitno zmago in premagali nekaj odličnih tekačev. Veterani ekipe Termoelektrarna Šoštanj so bili osmi, s časom 2:21:38,8.
■ (tekst in foto: pv in h j)
Mladinska ekipa KK Elektre iz Šoštanja je od 9. - 11. maja sodelovala na močnem mednarodnem turnirju Euro Essonne 97 v St. Michellu, 30 km od Pariza. Gre za tradicionalni turnir, kjer je sodelovalo 8 ekip iz Francije, ZDA, Portugalske, Italije, Nizozemske in Slovenije.
Ekipe so bile razdeljene v dve skupini. Prvo tekmo so mladinci Elektre odigrali s selekcijo pokrajine Piemont iz Italije in zmagali z rezultatom 59:33. Naslednji nasprotnik je bila reprezentanca Portugalske, Elektra pa je tudi drugič zmagala z rezultatom 42:34. Naslednja tekma je odločala o zmagovalcu skupine z ekipo Lievin ZDA. V razburljivem srečanju je slavila Elektra s tesnim izidom 40:39 in tako osvojila 1. mesto v skupini.
V polfinalu se je pomerila z
ekipo Essonne, ki je osvojila 2. mesto v B skupini. To je ekipa domačinov in sicer selekcija igralcev iz širšega območja Pariza. Po visokem vodstvu Elektre so domačini uspeli narediti skoraj neverjeten preobrat in na koncu zmagali z 59:58. V drugem polfinalu je Pitch Cholet Basket iz Pariza premagal Lievin, tako da so se v tekmi za 3. mesto naši še enkrat srečah s to ekipo. Tokrat je bil Lievin uspešnejši in zmagal z 62:55, tako da je Elektra osvojila 4. mesto in prejela lep pokal od organizatorja. Tekme so se igrale v dvorani, ki sprejme 5000 gledalcev, ki je bila ves čas turnirja dobro obiskana.
Vsaka ekipa je odigrala v treh dneh 5 tekem, zato je bil igralni čas skrajšan in sicer so tekme znotraj skupine trajale 2 x 12, pol-finale in finale pa 2 x 16 minut.
Elektra je šla na pot z 12
igralci: Divjak, Memič, Klepec, Kovačevič, Nikolič, Rupreht, Repinc, Rogan, Pučnik, Črešnik, Maličevič in Štahl. Z ekipo so potovali: vodja ekipe Vezjak, vodja poti Kokol, tehnični vodja Letonje in trener Rehar.
Košarkarji iz Šoštanja so se predstavili v dobri luči in navezali stike z organizatoiji, ki računajo na udeležbo Elektre še v prihodnje.
Doma pa so v nedeljo odigrali že 5. kolo I. SKL vzhod I. tudi pionirji Elektre, ki so gostujočo ekipo Maribor Ovni z lahkoto premagali z visoko razliko. Mladi domači košarkar Denis Kadrič je dal kar 38 točk. Tako beležijo po dosedaj odigranih kolih tri zmage in dva poraza.V nedeljo pa bodo zopet na domačem terenu ob 10. uri zaigrali z ekipo Creativ Sobota iz Murske sobote.
107,8 MHz
IMIIIO VELENJE
Sabljaski šport
Karate - Tretje mesto v Novi Gorici
V soboto je bil v Novi Gorici mednarodni ekipni turnir v borbah. Nastopilo je 14 izbranih ekip iz Italije, Nemčije, Francije, Hrvaške in Slovenije. V težkem bojuje članska ekipa KK Erico iz Velenja osvojila odlično tretje mesto, nastopili pa so Peter Pejkunovič, Mladen Stojnič, Dževad Kodrič in Boris Črep. S tem nastopom je ekipa Erica potrdila, da se v Velenju razvija karate na mednarodni ravni.
RUDARJEVI POPUSTI - ZA LASTNIKE NKrudafTVELENJE STALNIH VSTOPNIC
TRENUTNA CENA STALNE VSTOPNICE: 3.000,00 SIT ob takojšnjem plačilu. SEZNAM (stanje 5. maja): Kemična čistilnica Polak (nudi 10% popusta), Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5%), Bela dvorana (tenis in fitness 10%), Turistična agencija Palma (3 do 5%), Fotokopirnica RLV (5%), frizerski saloni podjetja Figaro (10% za striženje in pedikuro), športno-terapevtski izdelki Mueller (20 - 30%, preko kluba), športna oprema (5 - 30%, preko kluba), Slaščičarna Metka (10%), Trend Računalniški inženiring (5 - 20%) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5 -10%), Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji E Shop, 5% popusta na igrače), RTC Golte (smučarske karte 10%), Elektronika Velenje (televizorji 10%), Samo - podjetje za varovanje premoženja, montažo alarmnih naprav in mehansko zaščito (10%). NOVOST: KONJENIŠKI KLUB VELENJE, Škale pri Velenju, jahalni tečji 10%, rekreativna ježa 20%.
Več informacij lahko dobite v klubu na telefonskih številkah: 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro.
Liga Šmartno 97
V Šmartnem ob Paki so odigrali že šesti krog letošnje lige malega nogometa. Izidi: Roje - Beni 2:3, Saloon Mins No 1-Grossenberg 3:2, Adsalute-Little Boys 4:0, Krokodilčki-Lajše 3:0 b.b., Gostišče Pri orehu-Flamengo 2:0, Keramičarstvo Kemo-Klub 81 0:5, Podgora-RBM Commerce 0:6, Rekreativci-Avto Maurer 2:0; po 6. krogu s po 15 točkami vodijo Adriatic, Beni in Saloon Mins No 1, ki imajo tri točke prednosti pred zasledovalci, najboljši strelec pa je z 8 zadetki R. Rudnik (Klub 81).
Evropa sabljačev! Tako je pozdravil 9. maja francoski dnevnik Le dauphine sabljače partnerskih mest Albacette, Esslingena in Velenja, ki so prispeli v Vienne. Tokrat so bili gostitelji svojih vrstnikov francoski sabljači, ki so poleg ogleda svojega mesta pripravili tudi dva turnirja v meču. V posamičnih borbah so se velenjski predstavniki med 30 nastopajočimi uvrstili takole: 5. Lenart Jerabek, 6. Gregor Gorjan, 12. Jure Meh, 18. Tadej Knez in 23. Matej Gorjan.
V ekipnih borbah dan kasneje se je z meči pomerilo 8 izenačenih ekip, sestavljenih iz sabljačev različnih mest. Zmagala je ekipa za katero so nastopali Matej Gorjan, Vincent Hugon (Vienne) in Mario Calleja (Albacette), druga pa je bila ekipa v postavi Gregor Gorjan, Bastien Bonnefon (Vienne) in Luis Martinez (Albacette).
Že to soboto vabijo velenjski sabljači na mednarodni turnir v flore-tu za mladince, ki ga bodo pričeli ob 10.00 v Rdeči dvorani. Poleg domačih sabljačev so udeležbo potrdili še sabljači iz Avstrije, Italije in Nemčije.
Planinsko društvo Šmartno ob Paki
Uresničitev dolgoletne želje
Ljubitelji narave in gora v občini Šmartno ob Paki so se od leta 1975 dalje združevali pod okriljem šmarške planinske sekcije. To je bila prva sekcija, ki je delovala v okviru Planinskega društva Velenje in od sobote dalje je prva sekcija, ki se je po 22 letih sodelovanja odcepila od matičnega društva. Na ustanovnem in hkrati letnem občnem zboru so se zbrali v dvorani
šmarškega kulturnega doma.
Čeprav je tlela želja po ustanovitvi samostojnega društva že kar nekaj let, je več kot 250 njenih članov bolj kot kaj drugega k temu koraku prisilil zakon o društvih. S tem naj bi poskrbeli za lažje pogoje delovanja. Kdo bo predsednik društva, tokrat niso povedali. Iz besed predsedujočega zbora pa je bilo moč razbrati, da naj bi bila to
dosedanja predsednica sekcije Zdenka Verzelak.
Tako kot vsa ta leta doslej, bodo glavne smernice delovanja društva v prihodnje poleg izletništva in po-hodništva še skrb za vzgojo mladih, šolanje planinskih kadrov, predavanja. Najprej pa bodo morali vso pozornost nameniti iskanju novih društvenih prostorov.
Na ustanovnem zboru so
ponovno podelili častni mandat enemu prvih članov planinske sekcije Šmartno ob Paki Jožetu Volku ter v okviru sedaj društva ustanovili smučarsko sekcijo Slatina. Kulturni program so ob tej priložnosti pripravili mladi iin nekoliko starejši člani društva sami.
■ tp
Srečno, Jolanda!
V soboto je Jolanda Steblovnik postala Jolanda Čeplak. Da, naša Jolanda se je poročila in kar nekaj časa bo najbrž potrebnega, da se bomo navadili na njen novi priimek, s katerim nas bo razveseljevala v prihodnje, kot nas je vsa leta razveseljevala z dekliškim.
Jolandi in Alešu želimo na skupni življenski poti veliko sreče s prepričanjem, da bosta skupaj lažje dosegala cilje, ki so pred njima.
Čestitkam se pridružujejo Atletski klub Velenje ter uredništvi Našega časa in Radia Velenje.
Boštjan Buč:
Šport - Pohod 1997
V Ljubljani najuspešnejši trojki Gorenje SKEI in Fun šport
Trmast
Bo že držala trditev, da najboljši atleti prihajajo iz predmestij in hribovitih področij in iz takega okolja izhaja Mislinjčan Boštjan Buč. Že zelo zgodaj seje zapisal atletiki in s svojo vztrajnostjo ter pravilnim pristopom do treninga pričel na srednjih progah nizati uspeh za uspehom, danes pa je eden najbolj perspektivnih tekačev na 3000 metrov z zaprekami.
Sedaj v mladinski konkurenci sicer teče 2000 metrov z zaprekami, do norme za nastop na letošnjem	mladinskem
evropskem prvenstvu v Ljubljani pa mu manjka še 7 sekund, ki v kakšni močnejši tekmi vsekakor niso nedosegljive.
Boštjan ima v svojem žepu že nekaj državnih naslovov in kopico medalj, trener Tomo Popetrov pa zanj pravi: »Po naravi je tih in skromen, za svoja leta morda celo malo preveč resen, vsekakor pa je velik adut v mojem rokavu.«
■ pv
in vztrajen
18 KAK CAS
OBVESCEVALEC
_
15. maja 1997
PROGRAM PRIREDITEV KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA
: KINO :
Večer z Borutom Pečarjem
Drevi, ob 20.00, bo v Knjižnici Velenje kulturni večer, na katerem
se bo predstavil naš najbolj zani karikaturist Borut PEČAR.
Borut Pečarje bil dolga leta prvi, ki si je v nekdanji Jugoslaviji drznil v karikaturi upodobiti jugoslovanske politike s Titom vred, kar so nam dolga leta zavidali časopisi v drugih republikah. Pečarje doslej izdal več knjig karikatur. Vsako leto upodobi Prešernove nagrajence, katerih karikature potem krožijo po razstavah.
Pečar je sicer arhitekt, odličen telovadec, ljubitelj gora in planin ter reden gost kulturnih prireditev od Cankarjevega doma do Broadvaja.
Z zanimivim gostom se bo pogovarjal Marjan Marinšek. Ob pogovoru bo tudi manjša razstava.
V spremljajočem programu bosta nastopili pevki Maja Lesjak, sopran in Tanja Lesjak, alt. Vstopnine ni!
Obiski v drugih središčih
Program obiska na Dunaju dne 24. 5. 1997, z ogledom mjuzikla Lepotica in zver, je razprodan.
Še vedno pa se lahko prijavite za ogled opernega festivala v Veroni dne 1.8 (Aida) in 29. 8. 1997 (Madame Butterf ly).
MENJALNICE
agencija z nepremičninami ,o.o. finančni inženiring
Vetrinjska 8, 2000 Maribor, tel.:062/225-729, tel./fax: 062/224-697
4 menjalnice v MARIBOI
SLOVENSKA Bt
CELJE, Ljubljanska 3 a tel. '.063/442-472
SLOVENJ GRADEC
Trg svobode 2 tel.:0602/45-015
NOVA
UGODNA PRODAJA DEVIZ NA TRI OBROKE (ČEKI)!
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA VELENJE ŠALEŠKA CESTA 19 3320 VELENJE
Republiški zavod za zaposlovanje objavlja prosto delovno mesto v Območni enoti Velenje
STROKOVNEGA REFERENTA
(vodja oddelka za računovodstvo in finance)
Pogoji:
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri,
-	delovne izkušnje na področju izvajanja operativnih finančnih funkcij, priprava finančnih obračunov in računovodskih izkazov, delo z glavno knjigo in usklajevanje analitičnih računov z glavno knjigo, vodenje osnovnih sredstev in iz/ajanje evidence drobnega inventarja in ekonomata, obračuni prometnega davka,
-	delo z računalnikom.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas treh mesecev s polnim delovnim časom z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Dokazila o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Velenje, Šaleška ulica 19, 3320 Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 1 5 dneh po končanem postopku.
DOM KULTURE VELENJE
Sobota, 17.5. ob 20. uri 0UTSIDER - slovenska drama Režija: Andrej Košak Vloge: Davor Janjič, Nina Ivanič, Zijah Sokolovic,... Dolžina: 100 minut Za vse, ki ste ogled te slovenske uspešnice zamudili!
Leto 1978. Sead je gimnazijec, ki se zaradi očeta, vojaškega oficirja, vsako leto šola v drugi republiki in drugi šoli. Splošno politično stanje je zaradi bolezni tov. Tita zaostreno. Kljub temu, da je Sead odličen učenec, ga sošolci ne sprejmejo. Ne mara ga tudi dekle, v katero je zaljubljen. Zato se pridruži punk skupini, hodi pozno domov in se v stilu punka tudi obnaša in oblači. Za nazadnjaškega očeta je to preveč. Neprestano se prepirata. Oče pripravlja novo selitev ravno, ko Sead osvoji dekle. Ko ugotovita, da bosta imela otroka, se stvari zapletejo...
Film, ki je osvojil slovensko filmsko občinstvo! Nedelja, 18. 5. ob 20. uri ZA VSAKO CENO - triler Režija: Michael Apted Vloge: Hugh Grant, Gene Hackman, Sarah Jessica Parker Dolžina: 117 minut Ko umre neki anonimnež, se na ur-genci v eni izmed newyorških bolnišnic za to ne zmeni nihče, razen doktorja Luthana, ki je tisto noč dežuren. Poklicna radovednost pa preraste v grozo, ko ugotovi, da v bolnišnici obstaja zasebna raziskovalna dejavnost, ki se odvija v prav čudnih okoliščinah. Vodi jo priznani
zdravnik, Nobelov nagrajenec, sicer velik humanist. Da bi odkril resnico o skrivnostnih poskusih, Luthan zastavi vso svojo energijo, dobro ime in kariero.
Ponedeljek, 19. 5. ob 20. uri ROMEO IN JULIJA Shakespearjeva drama Režija: Baz Luhrmann Vloge: Leonardo DiCaprio, Claire Danes,... Dolžina: 120 minut V tem filmu boste ob klasičnih Shakespearjevih dialogih iz ene najbolj znanih ljubezenskih dram spoznali ljubezen in boj dveh mladih oseb, ki pripadata sovražnima družinama. Sodoben svet je grob in čisto nič romantičen. V njem so revolveraški spopadi, avtomobilski pregoni in polna mera sovraštva. V takšnem vzdušju se Shakespearjeva junaka spoznata, vzljubita in seveda tudi tragično končata.
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 16. 5. ob 20. uri ZA VSAKO CENO - triler Torek, 20. 5. ob 20. url ROMEO IN JULIJA - drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 17. 5. ob 20. uri ZA VSAKO CENO - triler Filmi v maju: Dantejev vrh, Angleški pacient, Popolno tveganje, Svetnik, Jedijeva vrnitev.
Rezervacije vstopnic vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki:
Četrtek, 15. maja - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Lazar, nočni dežurni dr. Lazar in dr. Vrabič Petek, 16. maja - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Ramšak, nočni dežurni dr. Grošelj in dr. V. Renko Sobota, 17. maja in nedelja, 18. maja - dežurni dr. Kozorog in dr. Friškovec
Ponedeljek, 19. maja - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Renko in dr. Gusič
Torek, 20. maja - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. V.Renko in dr. Friškovec
Sreda, 21. maja - dnevni dežurni dr. Vrabič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravstvo: V nedeljo, 18. maja - dr. Matej Strahovnik v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje -Zobozdravstvo (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 16. maja do 23. maja - Ivo
Zagožen, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-677. LEKARNA ŠOŠTANJ obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko 883-002.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 5. maja do 11. maja 1997 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
6. 5. 7.5. 9. 5. 11.5.
AMP Šoštanj AMP Šoštanj AMP Šoštanj AMP Šoštanj
190 mikro-g/m3 130 mikro-g/m3 140 mikro-g/m3 130 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 5. maja do 11. maja 1997
[0[TANJ TOPOL[ICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRA[KA G.
I 5.5. □ 6. 5. □ 7. 5. HB.S. □ 9. 5. D10.5.B11.5.
ČETRTEK, 15. maja:	6 00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta -vodita Jože Krajnc in Jože Robida; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 16. maja:	6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan,
7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbena gostja - Irena Vrčkovnik; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 17. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje
NEDELJA, 18. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 19. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hercov-oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.0 Na svidenje.
TOREK, 20. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko -izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 21. maja:	.6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Gostova turistično gostinska ponudba; 9.30 Poro®; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE
razpisuje VPIS NOVINCEV 1997/98
-	v J. RAZRED INSTRUMENTALNEGA POUKA IN SOLOPETJA
starost: od 7. leta dalje (solopetje od 11. leta dalje)
-	v MALO GLASBENO ŠOLO
starost: 5 in 6 let
-	v PRIPRAVNICO
starost: od 1. do 5. razreda osnovne šole
-	v IZRAZNI PLES
starost: od 4. leta dalje Vpis bo v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje, Jenkova 4 (tudi za Šoštanj in Šmartno ob Paki).
OD PONEDELJKA, 9. JUNIJA DO PETKA, 20. JUNIJA VSAK DAN OD 9. DO 12. URE OB SREDAH IN ČETRTKIH OD 16. DO 18. URE.
■ #
15. maja 1997
OBVESCEVALEC
NAS CAS 19
mali OGLASI
FIAT TEMPRO 1,8 ie, I. 93, reg. 2/98, prodam. Telefon: 852-063. OSEBNI AVTO MARUTI 800, temno zelen, I. dec. 95, prevoženih 17.500 km, z dodatno opremo (radio, zvočniki, prevleke, zimske gume), reg. do 2.12.97, prodam. Cena 682.500 SIT. Tel.: 857-824, zvečer.
GOSTIŠČE "MAJOLKA" pri Novi Gorici išče spretno natakarico za delo v šanku in v strežbi. Za stanovanje poskrbljeno. Tel.: 065/57-083.
CAMP PRIKOLICO 2 + 1 ("poljsko") prodam. Informacije vsak dan med 18.00 in 20.00 uro. Tel.: 857-153. OBVEŠČAM PARTNERJE, da ukinjam podjetje "Pot naravi" s.p. - Zdenko Pleše, Kardeljev trg 1, Velenje, z dne 15. 8. 1997.
ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Tel.: 063/471-943, Andrej.
PLETILNI STROJ BROTHER KH 260 Z
vso dodatno opremo, prodam. Tel.: 856-906.
SOBE ZA DOPUST na otoku Pagu -
Novalja, oddajam. Tel.: 00385-53-664-050 ali 00385-51-618-609. PRAŠIČA, težkega cca. 130 kg, prodam. Tel.: 885-632. KOZE prodam. Tel.: 850-918. OBRAČALNIK ZA TRAKTOR Tomo
Vinkovič in lesene odre za seno, prodam. Tel.: 857-108. BIKCA SIVCA, težkega 100 kg, prodam. Tel.: 893-071.
zvečer.
KRAVO SIMENTALKO, brejo pet mesecev, prodam. Tel.: 881-757.
Vaša prihodnost se zrcali v kristalni krogli
NEPREMIČNINE VILA d.o.o.,
Slovenske Konjice. Na širšem območju (Velenje - Mozirje) prodamo več stanovanj, hiš, poslovnih objektov, parcel in vikendov. Tel.: 063/853-189.
VODILNO SLOVENSKO PODJETJE NA PODROČJU DISTRIBUCIJE
sprejme nove sodelavke. Pogoj: avto in prosti popoldnevi. Tel.: 066/272-111, od 8.00 do 13.00 ure.
GARSONJERO, delno opremljeno, oddam. Tel.: 881-718.
FANTOVSKO KOLO, pol osovino, volan-ski mehanizem, servo za R18, prodam. Tel.: 854-079.
GOLF 11/85 prodam. Tel.: 882-985. PONI KOLO prodam. Tel.: 861-930.
MARIJA ŠPEGEL OBVEŠČA, da
prodaja v nedeljo, 18.5., med 8.00 in 8.30 v Šaleku pri cerkvi mlade kokoši nesnice, stare 3 in 6 mesecev. Tel.: 0602/61-202
DOMAČE KOKOŠI, stare leto dni, prodam. Tel.: 885-734. RENAULT R4 GTL, 8/87, 89.000 km, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 857-825, Janez.
PASJO HIŠICO, potrebno popravila, z
ograjo, ugodno prodam, tel.: 855-052. CITROEN OLD CIT, 9/91, 27.500 km, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 881-024.
DVE CISTERNI ZA OLJE prodam. Tel.: 857-192.
mm
Prerokovanje, astrologija!
ŠKODO FAVORIT 135 L, reg. do 4/98, letnik 91, prodam. Tel.: 854-916. GORILNIKA (eden na kurilno in drugi na odpadno olje), prodam. Tel.: 852-163. PRAŠIČA, težkega 100 kg, harmoniko 60 basno "Melodija", Tomos 3T 50S ter Zastavo 850, prodam. Tel.: 882-824.
POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV.
Pridemo na dom. Tel.: 063/713-458.
KROŽNO ZAGO za razrez hlodovine, sistem Terglav, ugodno prodam. Tel.: 063/831-409, od 19.00 do 20.00. CITROEN CX 22 KARAVAN, I. 89, ugodno prodamo (Reševalna služba Mozirje). Tel.: 063/831-421 ali 831-943. PARCELO NA KOZJAKU (1300 m2), z leseno hišo, prodam. Tel.: 857-602,
ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV IN PETROL B - po
najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062/631-164, od 9.00 do 20.00 ure.
SEDEŽNO GARNITURO in pralni stroj ugodno prodam. Tel.: 861-027. ZAZIDLJIVO PARCELO v Lipju na sončni legi (cca 5000 m2) prodam - starejša hiša, vinograd, njiva, travnik, vrt. Tel.: 063/858-242, od 20.00 do 22.00 ure. VIKEND V KALAH, 10 km iz Velenja, prodam. Tel.: 856-251, int. 306 ali zvečer 855-551, od 19.00 do 21.00 ure.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko, mehaniko in angleščino za osnovne in srednje šole. Tel.: 892-263, popoldan. RABLJENO STREŠNO OPEKO, rdeče barve, 1500 kosov, kupim. Tel.: 893-607.
KS PODKRAJ-KAVCE daje v najem hišniško stanovanje v domu KS. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe v roku 8 dni po objavi na naslov: Franc Vedenik, Podkraj 7c, 3320 Velenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje Poroke:
Karolina Pušnik, Gaberke št. 256 in Andrej Omerza, Aškerčeva c.št. 3/a, Šoštanj; Milena Jevšnik, Zavodnje št. 38 in Jernej Kodrun, Zavodnje št. 2/b; Mojca Štraus, Brdce nad Dobrno št. 10 in Andrej Pesjak, Lipje št. 5/b; Belma Karahasanovič, Šalek št. 97, Velenje in Marko Kamenicki, Šalek št. 97, Velenje. Smrti:
Matilda Tepeš, roj. 1936, Rogaška Slatina, Celjska c.št. 41; Maks Draškovič, roj. 1918, Hum na Sutli, Kep. Hrvaška; Justina Ramšak, roj. 1921, Velenje, Kajuhova c.št. 6; Anton Žličar, roj. 1915, Vojnik, Arclinska c.št. 16; Alojzij Omladič, roj. 1928, Šmartno ob Paki št. 35; Rafael Pustinek, roj. 1930, Podgora št. 29/a; Jožef Jelenko, roj. 1941, Velenje, Koželjskega ul.št. 1; Jožefa Glinšek, roj. 1907, Ložnica št. 19;
Rozalija Gorišek, roj. 1904, Teharje št. 62; Rok Skok, roj. 1959, Šentjanž št. 52; Ikonija Adamovič, roj. 1951, Velenje, Kersnikova c.št. 15; Marija Zupančič, roj. 1921, Bočna, Čeplje št. 7; Margareta Zupane, roj. 1924, Velenje, Cesta talcev št. 17; Franc Remec, roj. 1911, Ponoviče št. 7, Litija; Marija Nerat, roj. 1914, Radmirje št. 63. Upravna enota Žalec Poroka:
Mojca Bizjak, Polzela in Renato Kajba, Sv. Lovrenc. Smrti:
Karolina Topolšek, stara 75 let, soc.podp., Pernovo 4/a; Uroš Peer, star 42 let, zlatar, Žalec, Cankarjeva 2; Tomaž Vučer, star 29 let, inv. upok., Žalec, Kajuhova ul. 4; Ana Šket, stara 86 let, upokojenka, Kasaze št. 62; Iztok Kampuš, star 25 let, Sv. Lovrenc št. 70.
NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, AGENCIJA ZA PROMET
NEPREMIČNIN. Tel./fax: 063/856-899. Posredujemo, svetujemo, izvajamo pri prometu z nepremičninami. Z NOVIM DOMOM V NOVI DOM.
GOLF 2, 1,3L, pet vrat, I. 90, reg. do 10/97, lepo ohranjen, redno servisiran in garažiran, prodam. Tel.: 063/856-282, po 16.00 uri.
FRAITONARICO ZUPAN (duri: be, es,
as) in klarinet B - nov, prodam. Tel.: 063/858-423.
KOZO Z MLADIČEM prodam ali zamenjam za betonske kvadre in zidno opeko "ristovec". Tel.: 888-562.
VEZANO OKNO (rabljeno), 100x130 cm,
s polkni, prodam. Tel.: 851-804. KOSILNICO BCS in molzni stroj prodam, cena po dogovoru. Tel.: 850-736. DVOSOBNO STANOVANJE (opremljeno) oddam. Tel.: 862-642. KARTO ZA PREMOG (za 30.000 SIT) in traktor T. Vinkovič prodam. Tel.: 863-516.
DIMNIK SCHIEDEL (10 m) s priključki prodam. Tel.: 893-713.
RJAVE KOKOŠI za zakol ali
nadaljnjo rejo so vam na razpolago na farmi POLIČNIK Francke, Gornji Grad, od 19. do 22. maja 97. Cena je 200 SIT/kos.
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA
	V TEM TEDNU		
MOKA T 500 25/1 KG	59,90	PIVO ZABOJ	2489,00
SLADKOR 50/1 KG	115,90	JERUZALEMČAN 12/1 L	419,90
TESTENINE 500 G	89,90	RADENSKA ZABOJ	720,00
VEGETA 1 KG	899,90	PRAŠEK VVEISERRIEZE 3,6 KG 699,90	
NAPOLITANKE 1 KG	419,00	CET AMICO - MIO 4 L	349,90
KOMPOT BRESKEV 850 G	139,90	PRAŠEK ARIEL 3,6 KG	889,00
MILKA MLEČNA 100 G	99,00	KORUZA	31,90
KAVA ZLATA 100 G	119,90	KONZERVA CHAPPI 810 G	199,90
MARMELADA 700 G	269,90	PESNI REZANCI	29,90
SADNI SIRUP 3 L	599,00	VRTALNIK VIB. 558 A	12990,00
NA ZALOGI MOTORNA OLJA, TRAKTORSKE GUME, VELIKA IZBIRA			
ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA PO UGODNIH CENAH.
*** KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE! ***
Mo
VPIS V VRTEC
VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ
Vpis novih oirok za šolsko leto 1997/98 od 20. do 21. maja od 8. do 16. ure
-	za ŠOŠTANJ v enoti "LUČKA", Koroška 13
-	za TOPOLŠICO v enoti "URŠKA" v Topolšici
-	za ŠMARTNO OB PAKI v enoti "MAJA" v Šmartnem ob Paki
raji
Uprava VVZ
POGREBNE STORITVE USAR	
VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE	
TELEFON: 063 / 858 - 226, MOBITEL 0609 / 636 - 939	
- POGREBNE STORITVE V CELOTI	MOŽNOST PLAČILA NA
- PREVOZI	VEČ OBROKOV \
- UREDITEV DOKUMENTACIJE	POSLUJEMO 24 UR
- NABAVA CVETJA	DNEVNO I
| komunalno i podjetje i velenM
3320 Velenje
Koroška 37/b
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon:
856-251
856-380
862-582
Potrudili se bomo za takojšnjo Odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila draga teta
JOŽEFA GLINŠEK
Sotlerjeva teta Pepca iz Ložnice
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, duhovniku za opravljen obred, pevcem in praporščakom.
Žalujoči: Ivan, Minka, Andrej z Jelko in Božo.
ZAHVALA
Prenehalo je biti plemenito srce dragemu možu, stricu in bratu
KARLU LA VRŠNIKU - STRICU
1.4.1934 - 29.4.1997
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje
in sveče ter izražena sožalja. Prisrčna hvala Premogovniku Velenje, pevcem in govorniku gospodu Medvedu za besede slovesa. Posebna zahvala velja gospodu duhovniku za opravljen obred ter doktorju Pirtovšku in doktorju Stuparju. V globoki žalosti
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
RAFKA PUSTINEKA
iz Podgore 17.10.1930 - 6.5.1997
Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Ljubil si pesem in dobre ljudi, je v srcih bolečina, ko tebe več ni.
Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem,
znancem, sodelavcem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče ter vsem, "ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Zdenki Kolenc za lepe poslovilne besede ter doktorju Stuparju in sosedom Rudnik in Leskovšek.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Nenadoma je prenehalo biti dobro srce naši dragi ženi, mami, omi
in sestri
JUSTINI RAMŠAK
rojeni ŠPEGEL 13.3.1921 - 5.5.1997
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem, govorniku gospodu Semetu, gospodu duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI

Upravljalei bazenov v Velenju in Šoštanju verjamejo v poletje
Se bomo lahko kopali že v juniju?
Maj je tu. Ko je maj, je na pragu poletje. In ko je poletje, je (naj bi bilo) vroče, zato si človek želi osvežitve. Možnosti za osvežitev je veliko, ena od njih gotovo skok v bazen. V Šaleški dolini sta dve letni kopališiči, eno v Velenju in drugo v Šoštanju. Ne eno in ne drugo ni brez težav, je pa obema skupno, da se upravljalci trudijo, da bi ju čim prej usposobili za začetek kopalne sezone.
VELENJE: Denar, namenjen obnovi, takoj potone na dno
Koliko denarja vsako leto utopijo v velenjskem bazenu, zelo dobro vedo upravljalci, bivši (Komunalno podjetje, Gostinstvo Velenje) in sedanji, Sportno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje. Se danes, po 26 letih, kar je bil zgrajen, zatrjujejo, da plačujejo posledice hitre gradnje. »Takratnim standardom je seveda odgovarjal, vsa ta leta pa se na njem ni dogajalo nič dntgega, kot tekoče vzdrževanje. Menjali so se upravljalci in vsak je delal toliko, kot je lahko. Danes je bazen zastarel in dotrajan. Leta 1984 je bil ob njem opravljen prvi večji poseg, s katerim naj bi preprečili drsenje hriba v bazen, ni pa prinesel kakšnega bist\'enega izboljšanja, predvsem pa sanacija ni resno posegla v zasnovo bazena,«je šel najprej nekoliko v zgodovino Marjan Klepec, direktor SRZ Rdeča dvorana, ki je prepričan da je to, kar delajo na njem iz leta v leto le krpanje, ki dolgoročno ne prinaša rešitve.
Lani so bazen odprli 19. junija in ga, zaradi vremena, zaprli že 14. avgusta. Slabo poletje jim je prineslo rekordno slab obisk, prodali so le nekaj več kot 3.000 vstopnic, letos se nadejajo boljšega. Vse bodo naredili, da bi bazen odprli že 1. junija. Do takrat je potrebno opraviti vsa nujna obnovitvena dela, kamor sodi barvanje dna bazena, opleski in redni remont strojnice, ki ga bo letos zanje opravilo podjetje Eso Tech, novost pa bodo higienski bazenčki ob vstopu v bazen. Računajo, da poletje bo in da se vremenoslovci ne motijo, ko pravijo, da bo junij vroč in da bo za kopanje veliko zanimanja.
Bazen bo to sezono torej odprt, v to ne gre dvomiti, v prihodnje pa bi morali stvar, po mnenju direktorja Športno-rekreacijskega zavoda Rdeče dvorane, reševati bolj dolgoročno. Sam predlaga, da se mesto najprej odloči, ali bazen potrebuje ali ne. In če ga, kje, na sedanji lokaciji ali drugje. »Osebno sem
Utrinek z bazena v Velenju, preden so začeli z obnovitvenimi
deli.
prepričan, da je bazen v takem stanju, da ga je nesmiselno parcialno popravljati, ampak bi bilo potrebno obstoječe objekte odstraniti in zgraditi popolnoma nov, sodoben objekt,« pravi Marjan Klepec in dodaja, da osnutek javnega razpisa za iskanje idejne rešitve ureditve celotnega kompleksa že obstaja.
ŠOŠTANJ: Sodišče v zvezi z bazenom še ni reklo zadnje besede
Veliko se je lani pisalo in govorilo v zvezi z zapleti s šoštan-jskim bazenom. Če obnovimo: občina seje odločila, da prekine pogodbo s prejšnjim najemnikom podjetjem Euroforum iz Zagorja, ker ta naj ne bi uresničeval z najemno pogodbo določenih obveznosti. Euroforum na takšno mnenje ni pristal in spor se je preselil na celjsko sodišče. Kljub temu da je zadeva tam že od lani, ji to pomlad še ni bilo videti konca. Ker pa v občini Šoštanj nove sezone nočejo prepustiti naključju, bodo naredili vse, da bo bazen do nove kopalne sezone nared. Neuradno se je izvedelo, da naj bi ga odprli okoli 15. junija.
»Prepričani smo, da so vsi argumenti, ki so nam narekovali prekinitev pogodbe tehtni in da je zadeva popolnoma jasna. Ker pa nas čas preganja in ker ne moremo čakati na odločitev sodišča, če ne želimo zamuditi še ene sezone, smo že začeli z obnovitven-
imi deli. Najprej z urejanjem okolice in postavitvijo nove ograje ob delu kopališkega kompleksa ter ureditvijo sanitarij in garderob, v dmgipolovici maja pa bomo začeli z obnovo bazena,« je povedal župan Šoštanja dr. Bogdan Menih. V tej sezoni naj bi z bazenom upravljala Športna zveza Šoštanj, od katere pričakujejo, da bo dober gospodar in da bodo kopalci zadovoljni.
»Če se bo Športna zveza izkazala za dobrega upravljalcd in izpolnila pričakovanja, ni razlogov, da ne bi z bazenom upravljala tudi v prihodnje,« je dodal dr. Menih. Vseh stvari v zvezi s ponudbo na bazenu še niso dorekli, zaenkrat ostaja odprto, kdo bo nudil gostom gostinske usluge, zvedeli pa smo, da naj bi bilo že letos v kopališkem kompleksu možno igrati odbojko na pesku, kar bo nova pomembna pridobitev, ki bo ponudbo še popestrila.
Skratka, skakanje v vodo bo to poletje možno na obeh mestih. Vi samo pazite, kako boste skakali.
■ Milena Krstič - Planine
Delavci Podjetja za urejanje prostora urejajo okolico bazena v Šoštanju. Med drugim bodo ob delu kopališkega kompleksa postavili lično ograjo.
um m
Prihodnje leto jubilej Savinjskega Gaja v Mozirju
Kakšen bo ob dvajsetletnici?
Park cvetja ob Savinji v Mozirju je v polnem razcvetu, prva velika letošnja prireditev Cvetje in ideje z de-settisoči obiskovalcev je že minila, upravljalci gaja pa s polno vnemo že načrtujejo nove. Ob navdušenju kakšnih 30.000 obiskovalcev prireditve med minulimi prazniki je bilo tudi nekaj pripomb, ne glede na vse pa se sedanji upravljalci gaja kislo držijo, kar velja za člane Ekološko hortikultumega društva in za slovenske' vrtnarje. Pa se ne držijo kislo zaradi občasno slabega vremena, temveč zaradi občinske politike. Težav in nedorečenosti je precej, ali pa je samo ena sama.
»Predvsem in takoj moramo urediti lastniške odnose in vse ostalo kar sodi zraven in kar je izključno v pristojnosti občine Mozirje, kipa za kaj takega kljub vsem dogovorom in zagotovilom ne kaže pravega razumevanja, česar ne moremo razumeti. Savinjski gaj je v dosedanjih devetnajstih letih potrdil, da je najbolj privlačna točka v vsej dolini in
da privablja vanjo daleč največ obiskovalcev, torej moramo resnično, takoj in dokončno določiti lastnika in gospodarja,« pravi Božo Plesec iz Ekološko hortikultumega društva Mozirje.
Ureditveni načrt za celotno področje ob Savinji in tudi za gaj je bil že sprejet. V njem je natančno določeno kakšen je red v tem delu
Mozirja, kako naj bi se v gaju in bližini vsi obnašali, določen je odpiralni in zapiralni čas, način pobiranja vstopnine in še marsikaj, in le občina Mozirje je tista, ki lahko zadeve postavi na prava tla in zagotovi temelje za nadaljnji razcvet, pravijo v gaju.
»Takoj moramo urediti lastništvo. Nam vsem je popolnoma jasno, da bo to občina Mozirje, ki pa mora po tem nekomu podeliti pravico do upravljanja. Če tega občina ne bo uredila v kratkem, se v našem društvu resno bojimo, da bomo izgubili slovenske vrtnarje. Prav vsem je povsem jasno, da brez njih parka ne bo, jasno je, da prav vrtnarji zagotavljajo ugled in veljavo Savinjskemu gaju, Mozirju in dolini v celoti. Vse to se lahko uredi kmalu, ob tem društvo nima popolnoma nič
proti lokalom v bližini gaja. Urediti ie je treba samo status - kdo in zakaj je upravljalec in kdo privablja goste. Dejstvo je, da so lokali zaradi parka in prav je tako, status in red pa moramo zagotoviti.
Načrti dništva v gaju so veliki že letos, naslednje leto pa gaj slavi dvajsetletnico in nanjo se že sedaj pripravljamo. Želimo, da bi se prihodnje leto na področju hortikulture po vsej Sloveniji govorilo največ o Savinjskem gaju, da bi bil v ospredju pozornosti, če pa omenjenih problemov ne uredimo takoj, potem lahko pričakujemo, da Ekološko hortikultumega dništva in slovenskih vrtnarjev ob 20 - letnici v Savinjskem gaju ne bo,« trdi Božo Plesec.
MJP
Govorilo se je v Planici, potem pa ...
V Velenju največja plastična skakalnica v Sloveniji?
VELENJE - Velenjčani smo ob televizijskih prenosih planiških poletov, konec marca, kar nekajkrat slišali, da funkcionarji Smučarsko-skakalnega kluba Velenje razmišljajo o gradnji nove, večje skakalnice v Velenju. To je bilo mnogim nekaj povsem novega.
Da zadeva ni zgolj predmet razmišljanja reporterja, kije to zadevo obelodanil, potrjuje predsednik SSK Velenje mag. Evgen Dervarič. Slišati je, da naj bi bila skakalnica »potegnjena« s Kožlja proti gostišču Zaje, kjer naj bi obstojale realne možnosti za gradnjo 120-metrske, največje plastične skakalni", v Sloveniji. Vendar je to še vedno samo ideja, ki še ni dana v presojo urbanistom. »Gre za izjemno zahteven projekt, tako z vidika pridobivanja potrebne dokumentacije kot sredstev za gradnjo. Tega sam klub ne bi zmogel, pomagati bi morala občina in država, če bi tak objekt, ki bi vsako leto k nam pripeljal najboljše skakalce sveta, želela imeti v Sloveniji,« pravi predsednik SSK Velenje. Več o tej ideji bo najbrž znanega že kmalu. V klubu za 21. maj pripravljajo tiskovno konferenco, na kateri bodo med drugim spregovorili tudi o tem.
■ mkp
v vseh prodajnih enotah glede na asortiman
^eMo°oče )\e lAO°oče
i fi <y£l
V ihlliAVl
O	Raženj....................	p #MF*	SIT
AO	Miza PVC . .	u D	SIT
O	Hladilna torba, 27 1		SIT
	Senčnik SAN REMO	2.090	SIT
O	Stol PVC	/99	SIT