3 nč.
19. številka.
(v Trsta, v četrtek zvečer dne 13 februvarja 1896.)
Tečaj XXI
„BOINOIT"
izhaja po trikrat, na teden ▼ fantih iz-danjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zjjtranj* izdanje i»-haja ob 8. ari zjutraj, vočorno pa ob 7. ari »oiVir. — Obojno iidanjf utane : z« leden MM« . f. 1.—, iv.ven Av»t»ij« t. /.a Iri mtaec . , n 3.— t , . 4,jO ta pol leta . . , • — . * n za vae loto . . , 12.— . * Naročnino jo plačevati naprej m aaroobe hrrz priložen« aaročulne te uprava a« ozira.
l'osanaićue itovilko no dobivajo v pro-dajalniaali tobaka v lrntn po a ovc., izven Tcit* po 4 n*č.
EDINOST
OcU»i »o rakune po tarifu t petitu; r» oaalov« 7. debolinzi črkami aa plačuje prostor, kolikor obanga navadnih »rutic. Poalana. ournrtnice in javnu zalivalo, 'lomači oglaai itd. ho računajo po pogodbi
Vsi dupini nuj so poiiijajo vredniatvu: ulica Casorma it. 13. V itako pi<mo mora biti frnnkovauo. ker n«frankov*na ne »proj)ninjo. Rokonini a« nt« vraCajo.
Naročnino, rsklanaoijo in ostane epr«? jena Hpravnlmtvo ulica Molino pir-"<>lo Mt. II. nadot. Naročnino ia ogla*« jo plačevati loco Trat. Odprto rekU«A C'je ao prvatn ptitnino.
GI
„T mUMIN J« him".
Žalostno stanje Slovanov v Istri.
(Dalje.)
Kolikor se dostaje gospodarskega stanja v Istri, moramo se tudi le tožiti. Slovani v Istri ne dajejo sicer državi toliko milijonov kakor drugi narodi, ali dajejo vse ono, kar se zahteva od njih. Ali državna blagajna jim vrača le bore malo. Narod sam, bodisi kakor občina, bodisi kakor okraj, mora si sam zidati ceste, mesto da bi skrbel za druge potrebščine. In tudi ono, kar se daje za Istro, je, žal, vse izgubljeno za slovansko prebi* valstvo te pokrajine, in to radi politike, ki ao jo zgrešeno razumevali dosedaj. Ako z druge strani vzamemo v obzir, da v naučnih zavodih, koje vzdržujejo Slovani vsaj po velikem delu, le odtiguje naš narod, in ako pomislimo, kaj to znači: raznarodovanje v Primorju — in to je velike važnosti — potem moramo reči, da mi plačujemo deželne davke in priklade ne le v to, da nič ne dobimo, ampak tudi v to, da se nas raznaroduje z našimi sredstvi, da se nas zanemarja in zapostavlja gospodarstveno; v Istri se torej naši prispevki za deželno gospodarstvo porabljajo ravno za ono, kar je proti najbistvenejim narodnim koristim našim.
Se strani Slovanov se je naglašalo vedno slabo gospodarsko stanje v Istri in naglaševalo se bode tudi v bodoče. Protivniki naši se brigajo le za • se, a nas puščajo s prazno roko.
Za povspeševanje poljedelstva ima pokrajinska vlada na razpolago 25000 gld. Ali kaj se dela s tem denarjem? Tam v Poreču se gradijo kleti, delajo vsakovrstni poskusi, a od vsega tega nima nal narod prav nobene koristi. V Poreču je tudi nekaka gospodarska šola, od koje pa naš narod istotako nima nobene koristi, kajti v isti se pou-čuje samo i t a 1 i j a 11 s k i, tako, da naši mladeniči niti ne morejo uživati pouka na tej šoli, italijanski mladeniči, ki so se izučili na tem zavodu, pa ne
PODLISTEK.
Zavadi Imetja.
Novela. Spisal Dobr&vec.
„Mama! prosim, potrpite malo, takoj vam pridem pomagat. Tukaj le po sobici moram še nekoliko popraviti. Saj veste, da bo kmalu tukaj on*.
.Milka! Ne verjamem, da mi bodeš pozneje mogla nadomestiti ta čas. Rada bi končala sosedi obleko. Treba bo plačati n^emnino, veš ? On se pa vćde zadnji čas tako čudno, da njegovim besedam ne morem verjeti*.
„V službi je že napredoval; upam, da s: bova kmalu svoja".
»Morda je zato tako čuden, ker je podedoval po strijcu veliko imetje".
To sta govorili priletna mati in njena cvetoča Milka iz sobe v sobo v skromnem stanovanju četrtega nadstropja vsaj po zunanjosti starikave predmestne hiše.
I.
Pesem moramo začeti od kraja.
Kalčeva vdova je bivala tu z malo penzijo že ves čas svojega vdovstva. Pokojni Kaleč — bil je služabnik pri mestnem uradu — je živel v nekoliko boljših razmerah in v prikladnejšem stano-vauju; po njegovi smrti je pa vdova z delom svojih rok preživljala sebe in hčerko. Živeli sti sicer skromno, a zastran tega vendar zadovoljno i u srečno.
morejo pomagati nam. Iz tega sledi, da si moramo pomagati sami, ako ne stori tega oni činitelj, ki je poklican za to, da bi se brigal za nas. — V to svrho se je zasnovala v Pulju vinarska zadruga in s tem se je odprla pot našemu vinu. No, kakor se pritožujemo proti našim političkim neprijateljem, tako se moramo pritoževati tudi proti vladi, koja se izgovarja, da niti ni znala za nas. Slab gospodar je oni, ki ne pozna svojih ljudi. Omeniti treba tudi, kako se je sklenila trgovinska pogodba z Italijo in kako je nastala tista nesrečna klavzula o carini 11a vino, radi koje je skoro popolnoma prenehal vsak izvoz našega vina na vnanja tržišča in so po nekaterih krajih še danes kleti polne dve leti starega vina, tako, da siromašni narod po nekod nima niti toliko, da bi poplačal davke. G o-spdda Italijani, toliko v deželnem in državnem zboru, kolikor v gospodarskem svetu so se izrekli za klavzulo, a ko so opazili silno škodo, provzročeno po tej nesrečni klavzuli, bili so toli trzni, da so raznesli laž: da so naši slovanski poslanci bili za klavzulo, a italijanska gospoda proti.
V	resnici pa so nafti poslanci, ne sAmo v Poreču, ampak tudi na Dunaju, v sporazumljenju s predsedniki hrvatskih in slovenskih zadrug storili vse mogoče proti klavzuli in slednjič so si izprosili avdtfencijo pri cesarju, da Njegovemu Veličanstvu razlože vso bedo in vse nadloge svojega ljudstva v tem pogledu. Zajedno so predložili Njegovemu Veličanstvu spomenico, v koji so naveli ona sredstva, s koj.mi bi se vsaj do neke mere odpravila škoda, ki jo mora trpeti narod. Le jeden vzgled naj uavedeino tu. Neki Dalmatinec, dospevši na Reko, da proda svoje vino, moral je je prodati za nečuveno nizko ceno 2 gld. za hektoliter. Da se torej do neke mere popravi škoda, provzročena nesrečnemu narodu, ustanovila se je — kakor gori omenjeno — vinarska zadruga v Pulju, koja, hvala
Hčerka je, dovršivša nekaj mestnih samostanskih razredov, dorasla in se pri materi naučila šivati. Že s šestnajstim letom je hodila v bližnjo mestno zalogo oblek, kjer se je trudila od zore do mraka, da je pomogla koncem tedna materi z nekolikimi deseticami. Ni jih bilo mnogo, in vendar je vse kazalo, da se je skromno življenje s temi novci /natno zboljšalo. Majhna posoda je kmalu polna, in malo potrebujoči človek kmalu zadovoljen.
Milka se je razcvela kakor vrtnica v majni-kovi noči, in marsikdo se je oziral po zalem dekletu.
,Res je lepa", so govorili previdnejši možje, „toda sama lepota še ne zadostuje v življenju". Milka se ni zmenila za take pogovore. Bilo ji je samo do tega, da je mogla mirno delati do večera, potem pa steči domov k ljubi mamici, kjer ji je pomagala, da sti zložili potrebne krajcarje za stanovanje, hrano in obleko. — Mati in Milka stasi 11a tihem često želeli: o ko bi bilo vedno tako! A kje je stalna sreča na svetu ?
V	svojem devetnajstem letu je Milka navadno srečevala zjutraj, ko je odhajala z doma in zvečer, ko se je vračala k materi, nekega mladeniča, ki je imel opravila v tobačni tovarni. Njega obleka sicer ni kazala, da bi imel tam kakšno posebno dobro službo, a znanke so ji povedale, da je že sedaj tovarniški uradnik, v kratkem pa še pričakuje biti povišan v službi. Vedel se je pohlevno ler točno ob svojem času prihajal inodha-
bodi Bogu na tem, prav lepo vspeva pod spretnim predsedništvom uašega vrlega dra. Laginje. Po njej in njenem posredovanju smo dosegli, da se naša vina že sedaj bolje poznajo v drugih slovanskih krajih: v Kranjski, Hrvatski. Češki itd. Se ne more delati tako, kakor bi bilo želeti, ali s časoma delovala bode še vspeaneje.
Volilni red z a I s t r o je zelo krivičen. Tudi po drugih pokrajinah monarhije tožijo se radi takih volilnih redov, in v novejši Čas naglaš^jo kri-vičnost volilnega reda za državni zbor tudi niži sloji po vsej državi, zlasti po delavci in mali obrtniki. Le-ti zahtevajo odločno in povsodi, da bi tudi oni smeli pošiljati svoje zastopnike v državni zbor, kajti vrše iste dolžnosti in v isti meri, kakor imo-viti sloji prebivalstva. Oni hočejo splošno volilno pravo. Tudi naši poslanci so se zavzeli za stvar v državnem zboru. Ne smemo sicer gojiti nade, da bi se tudi v Avstriji »koro uvelo šploSno volilno pravo, ali nadejati se je, da se vsaj nekoliko ugodi nižim slojem ljudstva.
Največa rana, na koji trpi naš narod po Istri, je p o m a n j k a n j e š o 1. Za cerkvijo mora biti obrnena naša skrb v prvi vrsti šoli in izobražbi. V tem pogledu smo pa mi v Istri v jako slabem stanju. Naši nasprotniki nam delajo vse mogoče zapreke tudi v pogledu duševnega napredka. Nam ne diyo šol, a sami jih imajo še preveč. Oni so v tem p o g e d u siti, mi pa lačni. Tu pa tam pripoznava tudi duntijjka vlada opravičenost naših zahtev, ker nam je v nekaterih slučajih in po teSki borbi dala pravo za pojedine šole. (Konec prih.)
. Politlike vesti.
V TRSTU, dne 18. februvarja. 189».
Deželni zbori. V XV. svoji seji razpravljal je deželni zbor kranjski o načrtu stavbinskega
jal z dela. To je Milka opazila in nič več ne na njem. Njegovega srečevanja se je tako naučila, kakor gotovega slučaja, da je zjutraj bila ura na bližnjem stolpu sedem, zvečer pa šest, ko je šla molčć mimo stolpa in — mimo tovarniškega uradnika.
Neko jutvo — po zimi je bilo — je šla Milka kakor po navadi na svoje delo. Mraz je nenadoma potegnil po noči z gora in vsakdo se je stiskal kolikor je mogel v svoje ogrinjalo. Tudi Milka je tiščala roki v mufu ter ročno stopala po zledene-lem tlaku na delo. Ledena skorja se je svetila pred njo kot najčistejša steklovina in tam 11a koncu ulice je baš tedaj zavil proti nji — navadni srecevalee, Roki je držal v suknji, okoiu vrata je zavihal kožuhast robec, da mn je gledala glava kakor zrel oreh iz lupine. Milki se ie zdel v ti kožuhoviui celo smešen. Drobni nosek se ji je na koncu S'j stanjšal in rdeči ustnici sta se zavili v lahen nasmehljaj. Gotovo bi mu bila vsaj moleč ponagajala, toda mladenič je stopal po gladkem tlaku mirno in dostojanstveno kakor od poroke. Zdelo se je, da niti ne ve ničesar o nevarnostih zledenega tlaka. Prav tisti hip, ko je hotela Milka spoznati posebnost njegovega obuvala, je začutila, da nima več trdih tal pod seboj. Čevljiček desne noge se je zasukal nekam nerodno, takoj potem so slične misli obšle menda tudi levega tovariš« ; hkrati se je pa ta spomnil, da o takem vremenu sploh ne more sam vzdržavati ravnotežja, zato je
reda za mesto ljubljansko. Razprava je bila jako razsežna, zlasti glede eksproprijacije. To vprašanje je zares važno za napredek in razvoj vsacega mesta. Z jedne strani treba dati mestni občini gotove pravice nasproti lastnikom hiš, na drugi strani pa treba čuvati tudi privatne interese. Občina mora imeti pravico, da prisili lastnika hiše do prodaje, ako ista ovira namerovano uravnavo mesta po določenem načrtu, a na drugi strani treba skrbeti, da lastnik hiše ne bi trpel pri tem prevelike škode. Razsežno je govoril posl. Majaron o ureje-nju zemljiške knjige po eksproprijaciji, kajti ni smeti misliti samo na posestnike hiše, ampak tudi na druge interesente, na upnike, ki imajo kaj tir-jati od istega. Zakon mora biti jasen, kako je varovati koristi tabularnih opravičencev. Predlogi posl. Majarona so se vsprejeli. Dolga razprava se je vnela tudi ob vprašanju, ali naj se dovoli zidati tudi štirinadstropne hiše ? Deželni predsednik baron H e i n in župan ljubljanski Peter G r a s e 1-1 i sta se izrekla ptoti štirinadstropnim hišam; ker so manj varne in tudi bolj zdravju škodljive. Posl. Hribar, Tavčar in L u k m a n n so pa govorili za dovoljenje štirinadstropnih hiš in seje slednjič vsprejel predlog udseka, ki dovoljuje zidanje takih hiš. Istotako se je vsprejel odsekov predlog, da morajo posestniki sami napraviti trotoarje pred hišo. V večerni seji se je odobrilo poročilo poslanca Hribarja o bilanci loterijskega posojila ljubljanskega. Vsprejel se je tudi predlog posl. K1 n n a, da se poročilo o delovanju deželnega odbora odloži za seje po Veliki noči. Iz tega sledi, da se deželni zbor kranjski zopet snide po Veliki noči.
V naslednji seji dne 11. fcbruvarja je poročal posl. K1 u n o proračunu dež. zaklada za leto 1896. Potrebščine znašajo 1,157.891 gld.; pokritje 1,091.993, primanjkljaj znaša torej 65,898 gld. V i razpravi, ki je sledila temu poročilu, je nasvetoval ! posl. L n k m a n n, naj se povišajo doklade na j direktne davke, ker ne kaže delati novih dolgov. Posl. P o v s e pripoznava sicer, da so deželne finance žalostne, vendar pa ne kaže, da bi se vi* šale doklade letos, po potresu in po slabi letini. Posl. Hrib ar se je izrekel za Lukmannov predlog, kajti enkrat treba napraviti red v deželnih financah. Poslanca Ž i t n i k in Klun sta bila Povšetovega menenja. Posl. M u r n i k je zopet menil, da enkrat mora biti konec kopičenju dol- 1 gov, V podrobni razpravi je posl. Hribar obno- 1 vil svoje nasvete glede ustanove deželne hipotečne banke. Predlagal je, naj dež. odbor stopi v dogo- ! vore z raznimi sličnimi zavodi, dapoizve, kako je uplivala ustanovitev istih na dotično deželo. Isti ' posl. je priporočal, naj se deželni odbor obrne do t c. k. zaloge šolskih knjig z niyno prošnjo, da bi ista izdala razne šolske knjige* Zanimiva je bila f
moral prihiteti vsem trem na pomoč — tovarniški ! uradnik.	!
Modreci sicer trde, da je od vzvišenega do ! smešnega samo jeden korak, Milki tukaj bi še ' koraka ne bilo treba, da je ni oni znanec v ko- J žuhii prestregel in pridržal. Lahno jo je prijel za I roki, potem okolu pasu — oh, tako rahlo jo je i objel - in postavil pred-se kakor malo dete, ki I se šele uči hoditi.	t
»Dovolite, gospica, da vas spremim v to- ' varno«. Odgovorila mu je nekaj, česar mladenič ni razumel, vendar je sodil, da to ni bilo zanikanje. Molče je stopala poleg njega varno se mu opiraje ob roko.	I
Težavno je popisati vse, kar je ondaj vrelo v njenem srcu: sramota, strah, zahvala, vznemirjenost in morda tudi lahka jezica, da ji je moral j pomagati prav on, on..,	|
In ta nesrečni „on' jo je čakal — kakor ] nalašč — tudi opoludue, čakal jo je vselej, ko so bila ledena tla. Milka se ni mogla braniti.
Ker pa niso bila tla vedno zledenela, ni imela [ „iyegova" postrežljivost za našo povest drugih posledic kot to, da je poslej stopala Milka ob desni strani ulice, ko je hodil on ob levi, in nasprotno : ko je šel on ob desni, se mu je ona umaknila na leve. Običajni pozdrav pa navzlic temu ni zgrešil svojega namena; zakaj „dobrih juter" in „dobrih danov" je iinula deklica vedno na ponudbo, in ni se jih smela branili; saj je tlela v njenem srcu iskrica — hvaležnosti.
(Dalje pride).
razprava o nasvetovani podpori slovenskemu in nemškemu gledališču. Slednjič je deželni zbor dovolil 6000 gld. podpore slovenskemu gledališču, ! nemškemu pa — isto toliko! (Hm, hm, kam jadramo p)
V	pokritje primanjkljaja v znesku 65.898 gl. oziroma 1,028.022 gld., ako ne računamo že pro-računjenih doklad, vsprejeli so se vsi predlogi za različne priklade na vino, žganje, pivo in da se doklada na direktne davke zviša od 28 na 30 od sto. Potem se je vsprejel predlog, da se podere sedanji po potresu poškodovani deželni dvorec in da se J sezida novo poslopje s pročeljem proti „Zvezdi". Vlada je v ta namen naprošena, da dovoli deželi 200000 gl. nepovratne podpore, 400000 pa brezobrestnega posojila. Zakonski načrt za oproščenje po potresu poškodovanih poslopij od dež. doklad (za dobo 5 let) se je vsprejel. Istotako dotične resolucije posl. Hribarja. Nadalje se je vsprejel stavbinski red za Ljubljano ter resolucija za železnico Celovec-Loka-Di-v a č a, ki se glasi: „Ker bi bilo za kronovino Kranjsko in tudi za vso državo velike koristi, če bi se Trst, kot najvažniše naše trgovsko pristanišče zvezal po drugi samostojni in krajši železnični progi, kakor je sedaiya se severnimi deželami, izreka deželni zbor sklicevaje se na svoj sklep v seji 20. januvarja 1896 željo, da bi se c. k. avstrijske državne železnice dopolnile s progo Divača-Loka in s progo Kranj-Celo-vec preko Karavank."
V	deželnem zboru goriškem je odgovoril vladni zastopnik na interpelacijo radi slovenske šole v Gorici. Posl. V e n u 11 i je interpeloval radi železniške zveze Gorica-Ajdovščina in radi furlanskega tramvaja. Vsprejel se je soglasno predlog poslanca Turne, n^j se predloži peticija za varovanje koristi te državne polovice povodom obnovljenja pogodbe z Ogersko. Zakonski načrt, tičoči se potoka Mondina se je vsprejel in dovolila se je subvenciia 15.000 goldinarjev za cesto Kanal-Tolmin do meje. Po najvišem nalogu z a-k 1 j u č i 1 je vladni zastopnik zasedanje deželnega zbora. Po primernem zaključnem govoru vskliknil je deželni glavar trikratni „živio" presvetlemu cesarju. —
Poleg goriškega zaključili so se včeraj še gorenje-avstrijski, tirolski, koroški in solnograški deželni zbor.
Deželni zbor češki je vsprejel resolucijo, glasom katere naj bi se deželni zbor po dovršenju letnega zasedanja ne zaključil, ampak samo odložil. Nemci so glasovali proti tej resoluciji.
V	deželnem zboru n i ž j e - a v s t r i j s k e in so skoro slehernega dne ponavljao burni prizori, ker je prenapeto razmerje toliko med atisemitsko manjšino in liberalno večino, kolikor tudi med manjšino in predsednikom zbornice. V včerajšnji seji je bilo razburjenje toliko, da je moral predsednik pretrgati sejo. Ker je posl. S t e i n e r očital dež. odboru da lenobo pase, pevspel se je dež. odbornik neki do nastopnega gotovo parlamentarnega vsklika: Kdor me razžali, tega ubijem. — Poročilo pa ne ve ničesar o tem, da bi bil predsednik pozval govornika na red.
Nj. Vel. cesar o odnošajili na Ogerskem. Kakor javljajajo z Dunaja, počastil je Nj. Velič. cesar s Svojim obiskom ples, ki so ga sinoč priredili na Dunaju naseljeni Madjari v proslavo milenija. Nj. Vel. cesar nagovoril je milostno več dostojanstvenikov. Grofu Apponyiju, višemu dvorniku za Ogersko, rekel je: „Želeti bi bilo, dabitudipolitiški oduošaji ogeraki zadobili slovesniše lice!"
Iredentizem v Trstu. Pod tem zaglavjem čitamo v ljubljanskih „Novicah" :
„Tržaški Italijani nikakor ne prikrivajo svojega političnega mišljenja. Pri vsaki priliki kažejo, da težć po zjedinjenju z Italijo. Trž».ški italijanski listi poročajo na dolgo in široko o vseh dogodkih v blaženi Italiji, dočim le na kratko omenjajo, kar se godi na Dunaju ali pa v drugih kronovinah naše države. Ves svet že vidi, kam meri vsa politika tržaških Italijanov, samo avstrijska vlada je še vedno za vse slepa in gluha".
Omenivši dogodke v deželnem zboru pišejo nadalje „Novice":
„Kakor je znano, so dne 20. septembra lanskega leta proslavljali v Italiji petindvajset letnico, odkar se j« Rim pridružil Italiji. Ta veliki dan
so hoteli tudi Tržačanje dostojno praznovati. V mestnem zboru se je hotel staviti predlog, da izrazi svoje veselje tem povodom centralnemn odboru v Rimu oziroma italijanski vladi. Vlada je pa izjavila, da se takoj mestni zbor razpusti, ako bi se posvetoval o taki stvari. To je mestne očete malo poparilo. Mnogi ved6, da bi se marsikaj premenilo v Trstu, ako bi vlada z odločno roko vmes posegla.
Italijani so bili silno razdraženi, da ne morejo v mestnem zastopu izraziti svojih simpatij za Zjediujeno Italijo. Priredili so velike poulične demonstracije v dan pred 20. septembrom. Pri teh demonstracijah se je proslavljala Italija in zasramovala Avstrija. Seveda policija ni mogla stvari mirno gledati. Nekaj razsajačev je zaprla in bili so obsojeni na denarno globo ali pa v zapor. To je dalo povod, da je Cambon stavil svoj znani predlog. Italijani bi menda radi, da bi policija take dogodke mirno gledala. Seveda potem bi ložje kazali svoje srčne simpatije za Italijo in pa svoje nasprotstvo Avstriji.
O tem predlogu se je vnela živahna debata. Posebno poslanca Rascovich in Venezian sta hudo napadala vlado. Galerija in poslanci so pa jim pritrjevali. Vladni zastopnik je večkrat posegel v debato, da je branil postopanje vlade. Predlog se je izročil deželnemu odboru, da ga dobrt prouči in potem o njem poroča v drugem zasedanju. Posledic ta predlog ne bode sicer nobenih imel, le pokazal je mišljenje Italijanov.
Pomenljiv je pa za tržaške razmere še jeden dogodek. Ko je bil končan dnevni red, izginila je večina poslancev, posebno glavni politični voditelji Venezian, Spadoni, Cambon in Rascovih so bežali kot bi jim bilo gorelo za petami.
Zakaj pač tak beg? V Trstu je navada kakor drugod, da se deželni zbor zaključuje z ev-viva (živio) klicem na cesarja. Tega pa večina italijanskih deželnih poslancev ne more slišati, ker jih jezi, da tako dolgo ne pride čas, da bi deželni glavar lahko zaklical v začetku in sklepu zborovanja „evviva" italijanskemu kralju. Ti dogodki v deželnem zboru, torej od zrelih mož, so pač dovolj jasno pokazali, kakšen je avstrijski patrijotizem Italijanov. Če vlada še sedaj da spozna slabega sadu te zgrešene politike, jej ni pomagati*.
Vse res, kar pišejo „Novice*, le v toliko bi bilo morda dobro popraviti ta izvajanja, da ue bi se govorilo o italijanskem ljudstvu sploh, ampak le o tisti progressovi gospOdi, ki je nečuvenim terorizmom v pravem pomenu besede vpregla v svoj trdi jarem vse laško ljudstvo.
AvstrU*ki Lloyd v slnžbi Italije ? „N. Fr. Presse" poroča, da je italijanska vlada npra-šala ravnateljstvo avstrijskega Lloyda, je-li bi isti hotel staviti njej na razpolago nekoliko velikih parnikov za prevažanje vojakov v Afriko, ako italijansko parobrodno društvo ne bi moglo dovolj naglo ustreči zahtevam. Dotična pogajanja da prično v kratkem.
Slovanski kongres. Povodom ruske narodne razstave, ki bode letos v Nižnem Novgo-rodu, kakor smo to že sporočili, sestane se tam splošen slovanski kongres v duhu shoda, ki je bil leta 1867. v Moskvi. Iz Varšave javljajo, da Cehi gotovo odpošljejo svoje zastopnike na shod. Te češke odposlanike vsprejmajo v Nižnem Novgorodu kar najbolj slovesno, da s tem vrnejo slovesno vsprejeui, ki so ga bili priredili Čehi praško narodnopisno razstavo obiskavšim Rusom. Poljaki se tega shoda sevć ne udeleže, kakor se nis<« svoječasno udeležili kongresa v Moskvi. Saj Poljaki same sebe več ne prištevajo Slovanom !
Dogodki na Bolgarskem. Vse bolgarsko časopisje, v kolikor ni v službi pristašev pokoj. Stambulova, proslavlja navdušenimi besedami velikanski vspeli sedanjega ministerstva, koji vspeh so zrcali v sklepu princa Ferdinanda, ki je privolil v prekrščenjo svojega sina. Najlepša pa je ta, da list „Svoboda", glasilo pristašev Stambulovega, napada Avstrijo, češ, da ni zadostno podpirala ravnokar omenjenega nasilnika. Mi seveda, ki smo uverjeni, da bi bilo le na korist ugleda in moči Avstrije, ako bi podpirala z vsemi svojimi močmi zares slovansko politiko na Balkanu in ako bi kazala resnično zanimanje in odkrito dobrohotnost za gmotui in duševni razvoj narodov na balkan-
skem poluotokn, mi sodimo, da je avstrijska diplomacija, [zavedena po velikem vplivu fanatičnih nasprotnikov slovanstva, vse preveč podpirala Stam-bulova, ki je bil le poslušno a dobro plačano orodje germanskega vpliva in požrešnega mednarodnega židovskega kapitalizma. Mi menimo celo, da je prištevati najvećim grehom naše diplomacije v poslednjih letih, da se je prerada klanjala onim, ki so hoteli spraviti ves Balkan v tužno zavisnost od mednarodnega kapitalizma. Da je naša diplomacija kazala nekoliko več odporne sile proti tem vplivom in da je dosledno kazala v svojih dejanjih svoje uveijenje, da vpliv Avstrije se more razvijati vsporodno in ne navskrižno z ruskim vplivom, danes bi bil naš ugled ves drugi na Balkanu, nego v resnici je. Mi moramo zagotoviti svoj vpliv tu doli, kajti bodočnosti naše industrije in trgovine moramo iskati na Vstoku, toda ugled se mora naslanjati na simpatije.
Kako je danes z našim vplivom, nočemo razglabljati, ker nočemo pisati rekriminacij; saj nam vse to uprav bengališko lučjo osvetljuje dejstvo, da bosta povodom predstojećih slavnostij v Sredcu ruski in turški zastopnik stanovala v knežji palači.
Današnje vesti iz Sredca javljajo:
Zastupnik Francozke je že prijavil bolgarski vladi, da je že prejel od svoje vlade nalog, naj zastopa Francozko pri slavnosti prekrščenja. Zastopniki sultana so tudi že dospeli in so bili vspre-jeti velikim navdušenjem.
Sredec se pripravlja na slovesen vsprejem ruskega odposlanstva. Župan je pozval vse prebivalstvo, naj se udeleži slavnosti v čast ruskemu odposlanstvu.
Umevno je samo ob sebi, da po teh dogodkih stopi Rusija zopet v diplomatiško zvezo z Bolgarsko. Zastopnikom Rusije v Sredcu je določen člen ruskega poslaništva v Berolinu, Čarikov.
Slednjič javlja „Pol. Correspondenz", da so zastopniki Turčije pri signatarnih vlastih že storili potrebne korake za p r i p o z n a n j e princa Ferdinanda zakonitim knezom bolgarskim. Dunajski kabinet jo včeraj dobil dotično noto.
Italija v Afriki. V Neapelju vkrca vajo se dan za dnevom vojaki, ki jih pošilja italijanska vlada Baratieiiju v pomoč. Polagoma namerile odposlali v Afriko baje 50.000 mož. ljudstvo pa ni več tako, navdušeno, kakor je bilo nekdaj. Ni čuda; saj je Crispi izjavil, da velja čast Italije več, nego pa sa to namišljeno „čast' prelita kri v Eritreji padlih vojakov. Poleg tega pa je občinstvo izgubilo svoje navdušenje tudi zaradi dejstva, ker vlada nikakor neče objaviti nikakoršnih vestij o dogodkih v Afriki, dasi dobiva sleherni dan poročila iz Eritreje. Občinstvo torej podi po vsej pravici, da vlada nima objaviti ničesa dobrega in to strujo izkoriščajo nasprotniki afričanske politike ter širijo najobupniše govorice.
Dne 5. marca sestane se italijanski parlament. Hudi časi nastanejo tedaj za Crispijevo vla io, ki je v kolonijalni politiki postopala popolnoma saiuovlastno. Umevno je, da bode kar deževalo interpelacij na vlado in ista bode morala razkriti vsaj deloma dosedanje dogodke v Eritreji. Kakor poročajo iz Rima, tolaži se Crispijevo ministerstvo v očigled viharjem v prihodnjem zasedanju državnega zbora, da do &. marca vendar kje „zmagajo11 Italijani. In ta „zmaga" naj bi pokrila vse dosedanje grehe kolonijalne politike iu — voditeljev vojske v Afriki.
Različne vesti*
Neverjetno, toda resnično „Deutsches Volks-blatt" prinesel je to-le notico: Meseca decembra 1895. ni bilo na Duuaji v cerkvah „Am Hof*, „St. Michael" in „St. Peter* nobene poroke, in v vseh sedmih cerkvah notranjega mesta so bile samo štiri, nasprotno pa se je poročilo v judovskem templju notranjega mesta 68 parov. Te številke dokazujejo bolj kakor cele knjige za opravičenje antisemitizma.	„Slov."
Velika m&škarada „Tržaškega Sokola* Odbor našega „Sokola" dobil je iz Čien-Čina telefonično poročilo, da se je od tam odpravila na pot v Trst četa svetovnoznanih, vratolomnih ..klovnov", ki se vsako leto prikolovratijo na „Sokolovo" maškarado.
Med temi so nedosežni mednarodni, patentovani skakalci prve vrste Čir-cen, Striš - Anay, Le-Pak in diugih več, ki so si s svojimi skoki prislužili ne le miljonov, koje so pa velikodušno prepustili Rotšildu in drugim siromakom, ampak tudi vsakovrstnih visokih odlikovanj, katerih pa tudi ne nosijo vsakemu na Jvidez, ker bi se utegnila pogubiti povodom kojega drznega „salto mortale". Ker bode po naključju prisoten pri tej maškaradi tudi major Toselli in morda Galliano ter marsikoji italijanski „general", mogla se bode ta gospoda priučiti od teh patentovanih „klovnov", kako bi bile mogle italijanske čete pri Amba - Aladži in Makalć na uajpreprostiši način preskočiti obkolju-joče jih Šoance ter po „naključju" marsikomu črncu zlomiti vrat, ako bi bili skok pomerili tako, da bi padli njim na glavo. V pomnjenje nežnih „bebč-jev" pa moramo takoj zatrditi, da so tudi ti „klovni" jako nenevarne naravi. Ako želć „klovni", da bi se italijanski „generali* priučili nji skakanju, s tem še nikakor ni rečeno, da naj jih posnemajo na potu v zraku tudi „bebe-ji*.
Iz Škednja nam pišejo: Iz*a časa jelo se je nabirati v Skednju za nabavo orgelj za župnijsko cerkev sv. Lovrenca. Med našim ljudstvom nabrala se je res lepa svota denarja; kajti kakor vsak Slovenec rad položi dar na oltar za božje stvari in je zel6 vnet, tako smo tudi mi Škedenjci. Toda kar otrpnelo nam je srce, dobivšim nekega dne v svoje roke zloglasni „Ii Piccolo", kjer smo čitali, da ta in ta dan bode poskušnja z orgijami. No, sedaj pa bi vprašali, ali smo mi Škedenjci Italijani ali Slovenci? V „Piccolu* je bilo naznanjeno to, v „Edinosti" pa ne, da-si je znano vsakomur, da ta poslednji list čitamo sleherni dan.
Toda puhtimo vse to na strani in pojdimo dalje I Kje pa so bile kupljene orgije ? V Italiji — kakor da na Avstrijskem ne bi bilo izbornih iz-delovateljev orgelj in kakor da gospCda ne bi znali, da je tudi med Slovenci slovečih strokovnjakov za postavljanje orgelj. Seveda, kaj tacega ne morejo znati kompetentna gospoda, ko občujejo radi le z onimi, ki govore „il dolce si*.
No, pozabimo sedaj tudi na to, da so orgije došle iz Italije in mislimo si — vse, kar prihaja dobrega na tržaško ozemlje, je iz Italije — da so izborne. A sedaj nastaja vprašanje, kdo bode pel, ko bodo odmevali po hramu bo*jem mogočni akordi? Ali „Velesila" ali pa ostanki „Velesile"? Velesilaši so bili menda pozvani, da bi peli, a ne kot drnštveniki, ampak kot cerkveni pevci. Razume se ob sebi, da :ii odbor ni drnštveniki ne pojdejo na take limanice. Mi smo vedno pripravljeni sodelovati za povekšanje časti iu slave božje — iu če ni drugače, tudi poleg padovanskih orgelj — zahtevamo pa in pri tem ostajemo, da se nas pripozna za to, kar smo : členi našega dičnega društva „Velesile". Kjer koli nastopamo, ostati moramo zvesti svoji zastavi, svojemu društvu. Varajo se torej oni, ki bi hoteli z italijanskimi orgijami uvesti tudi nekoliko italijanskega duha!
(Primaruha, ta ideja [»a ni bila slaba: za Avstrijo naročati orgije iz — Italije! 1! Zgodovina teh novih škedenjskih orgelj znači N e -koga bolj, nego bi ga moglt označiti mi, ako bi tudi pomakali svoje pero — v žolč. Po takem se ui čuditi, daje pri „ofrih" sam, oh tako sam, dasi, kolikor znano, Škedenjci niso ravno stiskači. Da, da: zadnji „ofer" je bil jako poučljiv za do-tičnega gospoda! Škedenjci so se smejali in mi kise tudi, ako bi stvar ne bila na vse zadnje vendar le — žalostna. Op. ured.)
Iz Nabreiine nam pišejo: Zopet se je izkazalo pevsko društvo „Nabrežina* kakor jedno najboljih v vsej okolici. — Minolo nedeljo, 9. t. m. bila je veselica, ki jo je priredilo pevsko društvo „Nabrežina" z „Bralnim društvom". Ob šestih zvečer začelo je kar od vseli stranij mrgoleti mladih in starih ; vse je hitelo do dvorane gosp. Ig. Tance-ta, kjer se je imela vršiti veselica. Dasi-ravuo je bilo ob določeni uri vse napravljeno, za-pozuil se je začetek za pol ure. Dvorana so je poluila vedno bolj in bolj. Radostnih in zadovoljnih obrazov vstopalo je občinstvo, komaj pričakujoče začetek veselice. Ob 6 in pol zadonele so strune in kmalu potem vrstile so se točke vsporeda. Pesni so se tako milo glasile raz oder, da so morali pevci, prisiljeni z navdušenimi „još"- in pa ' „še enkrat"-klici, ponoviti razven prve vse točke,
nekatere celo dvakrat Šaloigra „Loterist* je bila v resnici dokaj sine2na. Ob 8. uri iu četrt je bilo veselici konec. Soba je bila gledalcev prenatlačeua in skoraj, da jo zmanjkovalo prostora. Vsakdo, ki je prišel le-sem potrtega srca, vračal se je na-dahuen blaženo radostjo.
Tu je bil zbran duh Slovencev, in sicer onih, ki pri sleherni priložnosti dokazujejo navdušenje do svojega toli zatiranega naroda slovenskega, celo tu na trdem Krasu, kamor dohajajo tujci iz daljnih jugozapadnih pokrajin, trgat trdi kruh iz pred ust našim domačim delavcem. Ti tujci so iste za-jedalke narodu slovenskemu, od katerih narašča dan za dnevom nevarnost. To se je pokazalo tudi ob zadnjih občinskih volitvah.
Glavna zalega, kjer se množi Število naših nasprotnikov, so premnogi kamenolomi. Tam zaslediš le redkokje kakega kamenoseka slovenskega rodu. Posebno v najnovejši dobi začelo se je vrtati po vseh krajih, kjer se jim zdi primerno, da nalet« na kako dobro plast — nabrežinskega mramorja.
—	Ti pa, ki so začeli lomiti kamenje po krajih, kjer ne bi se nadejal nihče, da naleti na dobro plast, ti so večinoma in gotovo Lahoni. Mesto da bi se sleherna pest zemlje, nahajajoča se tod, nasadila s trpežnimi drevesci, kar bi bilo, seveda ne takoj, v veliko korist ne le nam, temveč tudi našim potomcem, prebrača se svet — daje pogled na te kraje dokaj tužen. Ako pojde tako dalje, propade za nekoliko let Nabrežina popolnoma, kar bi bila v veliko nečast in nesrečo narodu. Gorjć nam, ako bi res prišlo do tega, da bi nam ukazovali tujci.
Zatorej, Nabrežinci! postavite se v krog neomahljivih Slovencev, vaš cvet m.j nikdar ne vćne. Kažite se vsikdar može; ohranite ljubezen do našega milega naroda ob sinji Adriji; izkazujte pogostoma čast svoji materi Sloveniji z narodnimi slavnostmi! Delajte, da se uresničijo besede našega slavnega pesnika Simona Gregorčiča: Naš rod bo tu gospodoval -- Naš jezik, naše pravo!
—	Pod streho našo tuji rod, — Le gost. naj bo, a ne g o s p o d t Živeli!
Odlikovan Slovenec. V Knrsku, v Rusiji služi Slovenec prof. Jernej Brezova r, ki je bil nedavno odlikovan redom sv. Vladimira IV. razr., s kojim je zvezano dedno plemstvo (potomstvenoje dvorjanstvo) ter pravica, da se otroci odlikovanega odgajajo na državne stroške. To redko odlikovanje dobil je prof. Brezovar povodom svoje 25-letnice službovanja.
Iz av. Križa na Vipavskem nam pišejo: Naše bralno društvo priredilo je dne 9. februv. veselico z naslednjim vsporedom, kateri se ni mogel razglasiti v listih radi zaprek: 1. I. Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam", moški zbor. 2. Predsednikov pozdrav. 3. A. Aškerc: „Zaki\j je v brlogu nastal nemir", deklamacija. 4. H. Volarič: „Slo-vanska pesem", mešani zbor. 5. I. p). Zaje: „Hrvaticam", moški zbor. 6. I. pl. K.: „Kateri bo*, prizor iz domačega življenja. 7. H. Volarič : „Pogovor z domom", mešani zbor.
Pevske točke izvrševal je društveni pevski zbor v popolno zadovoljnost. Posebno sta ugajala krasna mešana zbora Volaričeva. Deklamovala je deklica, ki ni pohajala bogsivedi kako visokih Sol, ali z ono delikateso, z ono preciznostjo, ki je lastna le izobraženim gospicam. Tudi prizor „Kateri bo?" igrali so skoraj sami priprosti diletantje in diletantinje. Občinstva se je zbralo v mnogobrojnom številu. Zapazili smo med množico pri-prostega naroda veleposestnikov, uradnikov, duhovnikov in veče število učiteljev. Posebej bodi še omenjeno, da je bilo bralno društvo v Seli Častno zastopano. Po veselici vršila »e je svobodna zabava v prostorih A. Krpana, pri kateri je bilo čuti pohvalnih izrazov o izvršeni veselici. Povdar-jala se je potreba takih in enakih veselic po naši Vipavski dolini. Opravičeno je to. S takimi prireditvami se naš narod drami iz spanja, v kojega nas je zazibal srednji vek po kruti sovražnikovi roki. Tudi vplivajo take veselice in bralna društva na utihuitev tistih laško-furlanskih klanfarskih pesmi, kojih se uči naša mladina v Gorici in Trstu. Taka je bila nekako vsobina raznih govorov in napitnic. Ali pozabiti ne smem in ne morem nečesa, kar me je iznenadilo, in to je bil poziv g. Medveščeka na navzoče občinstvo, da bi darovalo kaj za ubogo, zapuščeno udovo pok. skladatelja
Volariča. Ljudstvo je strmeče poslušalo in se čudilo, da je mogoče, da dežela pusti stradati sirote tako nadarjenega svojega sina. Pri ti priči nabralo se je 10 gld. za vdovo gospo Volaričevo. — Pozno v noč razšlo se je občinstvo z nadejo, da doživi zopet kaj enacega.
Prostovoljno ognjegasno druitvo v Sežani vabi na ples, katerega priredi v nedeljo dne 16. t. m. na „Vagi", v prostorih g. O. Polley-a. Med plesom in posebno o počitku bode pel društeni zbor najnovejše skladbe. — Ustopnina za društve-nike 60 stot., za nedruštvenike 1 krono. Začetek ob 7. uri zvečer. — Radodarnosti se ne stavijo meje. K obilni udeležbi vabi	O d b o r.
Prememba uredništva. Odgovorno uredništvo .Mira" je prevzel g. Ivan Teršelič. — G. Filip Haderlap sedaj ni z listom več v zvezi, zato naj se pošilja, naročnina in vsi dopisi: Upravništvu „Mira" v hiši družbe sv. Mohora v Celoveu.
Logar na Reki. Z ozirom na vznemirjujoče vesti, ki so došle iz Budimpešte med svet o legarju na Reki, pišejo z Reke, da epidemija nikakor ni tak6 huda, kakor sojo opisali prijatelji Madjari. Tako bilo je dne 31. januv. t. 1. vseh bolnikov za legar samo devet, tekom februvarja meseca pa sti oboleli cel6 samo dve osebi. Ako se vpošteva dejstvo, da živi na Reki 36.000 Ijudij, pač ni vzroka vznemirjati se zaradi neizdatnega števila obolelih. Oblasti pa so odredile tudi vse potrebno, da kolikor možno zaprečijo širjenje te kuge.
Poakuien samomor. Sinoči si je 281etni brezposelni trgovski pomočnik Jurij Bock iz Hanovra napolnil svoje žepe s kamenjem ter skočil v morje ob obrežju pri svetilniku. Prisotni ljudje spravili so ga na kopno ter ga odvedli k pomorskemu zdravstvenemu uradu. Tam so mu posušili obleko in zdravnik mu je spravil ono morsko vodo iz želodca, katero je bil siromak pogoltnil, ko se je hotel utopiti. Ker revež ni imel ne denarja ne stanovanja, odpeljali so ga potem v zapor v ulico Ti gor.
Še nekaj o poskuienom trostrokem samomoru.
Te dni smo sporočili, da je hotel poštni služnik Nikola Gorlatto v svojem stanovanju, ulica Kan-dler lišt. 1, z ogljenčevim kislenikom usmrtiti sebe in zajedno svojo soprogo in taščo Antonijo udovo Poppassi, kajti obe ženski hoteli ste umreti skupno z Gorlattom, da se izogneti bedi. Danes dozna-jeino, da se je vsem trem obrnilo na boljše in da Gorlattova žena pride v kratkem iz bolnišnice, potem pa tudi ostala dva. Proti Gorlattu pa je naperilo državno pravdništvo tožbo zaradi posku-šenega umora žene in tašče.
I4leten deček — morilec 1 S Koroškega: Strašen dogodek se poroča iz Kotarč. I41etni učenec J. Domenig kupil si je na skrivnem samokres (revolver). Dne 2. t. m. je s tremi drugimi fanti šel na lov na vrane. Ker pa vrane niso marale čakati mladih lovcev, streljali so na tarčo. Pri tem se je zgodila strašna nesreča, da je Domenig ustrelil součenca Fr. Kalsberger, iste starosti, skozi glavo. Obležal je na mestu mrtev. Drugi fantje, spoznavši, kaj so storili, so pobegnili. Umorjenega fanta je našel slučajno došli duhovnik, ga vzdignil na voz in pripeljal prestrašeni materi, revni šivilji. — Pazite na mladino! „Slov."
Tristoletnica mesta Tule v Rusiji. Mesto Tula v Rusiji slavi letos 300letnico svojega obstanka. Mesto Tula osnovalo se je leta 1596., ko je bil car Teodor Ivanovič oprostil davka in vojaške dolžnosti kovače, ki se tam naselijo. Polagoma razvila se je tam velika obrtnija, vzlasti za izdelovanje orožja. Leta 1824. je mesto pogorelo, toda z državno pomočjo sezidali so je na novo ter vpeljali v tovarnah stroje na par. Nova tovarna za orožje je stala 3 milijone r.
Sodnijsko. Dne 5. t. m. je 291etni čevljar Josip Strugel iz Kopra razgrajal v neki gostilni v ulici Molino piccolo. Pozvali so stražarje, da pomirijo razgrajalca. A Striigel je dobro opsoval stražarje ter se jima upiral na vse kriplje, ko sta ga hotela odpraviti v zapor. Zaradi tega stal je Strugel včeraj pred tukajšnjim sodiščem, obtožen hudodelstva javnega nasilstva in prestopka žaljenja javnih organov. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev težke ječe.
Loterjske števlke. izžrebane dne 11. t. m.
Brno	46, 42, 34, 88, 36.
Književnost.
„Canti russiu. Versioni italiane, ristampate dal „Pensiero Slavo". Trieste 1896. Tipografia Augusto Levi. Edizione del „Pensiero Slavo". Vo-lume N. 3. Str. 240 v veliki VIII0.
Uredništvo lista „II Pensiero Slavo* izdalo je ravnokar pod gornjim naslovom lično knjigo ruskih pesniških tlel v italijanskem prevodu, po-natisnenih iz „Pensiero Slavo". V tej knjigi so pesniška dela prvih ruskih pesnikov, kakor: M. I. Lermontov (med ostalim tudi prekrasna pesem „Demon"), A. S. Puškin, grof A. K. T o 1 s t o i, I. S. T u r g e n i e v , D o 1 s t o j e v s k i j, nadalje manjši pesniški proizvodi Ogdreva, L. Maya,Tintčeva, Maikova, Mikhaj-lova, Gagarina, Minaeva, Kozlovain še cela vrsta drugih. Imena teh pesnikov, ki so zaslovela že pri vseh zapadnih kulturnih narodih, kažejo, da je „II Pensiero Slavo" splel svoj venec „ruskih pesnij" iz duhtečih cvetk ruske literature; kar pa se dostaje prevoda, moramo priznati, daje isti izvrsten, dasi ne poznamo imena prelaga-telja, ki je v svoji skromnosti zatajil samega sebe pred imeni ruskih duševnih velikanov. Izborna in vse hvale vredna bila je misel uredništva lista „II Pensiero slavo", da izdajanjem takih knjig ponuja tudi Italijanom priliko vspoznavati se vsaj deloma z ruskim pesništvom, da se osvedočijo o dejstvu, da imajo „barbarski* Rusi v sedanjosti svoje pesnike, ki se vsakako morejo in smejo meriti z nekdanjimi duševnimi velikani italijanskimi in nemškimi. Doslej je med vsemi zapadnimi narodi ostal jedini italijanski, ki goji vedno še proti Rusiji nekake predsodke. Naj bi tudi Italijani že jedenkrat spoznali, da so minoli časi Dantejevi in da je nastopila doba, ko pričenja žilavi Vstok vplivati tudi gledč slovstva na preživeli Zapad!
Najnovejie vesti.
Praga 13. Ces. namestnik grof Thun dobil je red zlatega r u n a.
Madrid 13. Iz Kube javljajo: Upornike premagali so španjski vojaki pri Remediosu; upornikov padlo je mnogo. Španjcev padlo je samo malo številce, 50 bilo jih je ranjenih. (Čudno je to, da Spanjci na Kubi vedno „zmagujejo", a kljubu temu ne morejo udušiti ustaje. Uredn.)
Sredec 13. Posebni vlak z izrednima odposlancema sultanovima, generalom Mnzafer pašo in državnim svetovalcem Konstantinom Karatheodo-ryjem dospel je semkaj včeraj ob 3. uri in pol pop. Z odposlancema dospel je v Sredec tudi novoimenovani turški komisar Jazibej. Na kolodvoru vsprejeli so turške odposlance: diplomatiški agent na Dunaju dr. Stancijov, pobočnik Mankov v imenu princa Ferdinanda, ministri itd. Sobranje bilo je sklenilo pretrgati sejo da omogoči poslancem udeležiti se vsprejema. Došlo je torej več poslancev (mohamedanski polnoštevilni) na kolodvor. Ljudstva bilo je po ulicah ogromno.
Sredec 12. Vse ulice,; ki vodijo od kolodvora do vladne palače in od tam k stolni cerkvi, bile so včeraj že prekrasno odičene. Na rdeče pobarvanih, zelenjem prepletenih mlajih vrstć se bolgarski in ruski grbi; na sredi mlajev vise grbi ruske carske obitelji. — Včeraj je bil o prihodu sultanovega odposlanca kolodvor okrašen turškimi zastavami in grbi. Po ulicah je živahno vrvenje. Mnogo deputacij je došlo. Mestna uprava ukrenila je potrebno, da zajamči stanovanja gostom.
Carigrad 13. Muzafer paša prinese princu Ferdinandu lastnoročno pismo sultanovo, s katerim sultan pripoznava Koburga vladarjem Bolgarske.
Tvgevlnake bnoJ»vk«.
Sudlmpeita. Pšenica »a josen 7.13—7.14 Pienion za »pomlad 1896 »i.92 —.— do 6.95. Oves za spomlad 6.98—6,—
—.— Hi za spomlad 6.43-6.44 Koruza za oktobar —._
- .— maj-juni 1896 4.34-4.35
Pšenica nova od 78 kil. f. 7 05 -7*15 od 79 kil f. 7*16—7.26., od 80 kil. f. 7.20-7-30 od Sl.kll. f. 7 30 —7 So, od 82 kil. for. 7.35-7.40. - ločmon 5'40 - 7.80 proso 6'00—6-40.
Pšenica: Trg nevoljen ker primanjkuje danes popolnoma kupcev. Rž vedno mlačno 5 ne. coneje. Vroine: lepo. —
Praga. Noratiniraui sladkor f. 15.55. —.—za maj 15.85. Oktober-december 14.55. Malo mirneje.
Praga. Centrifuga I novi, pojhivljon v Trst h4 cariuo vred odpošiljatev precej f. 33'26--33.50 Concasse
34.--34-50 četvorni 86-50—86 25. V glavah (sodih) 3G-—
36.50 jako stalno.
Eavre. Kava Hantos good avorage za februvar 81'—, za juni 79.50. mlačno.
Hamburg. Santos good avevnge zn mare 06,— za maj 65.15. za september 02.50.
Dunajaka bora« 13. februvarja
iaoe.
danes	včeraj
Državni dolg v papirju .... 101.10	101.—
* „ v srebru . . . . 101 10	101.10
Avstrijska renta v zlatu . . . 121.95	122.20
n „ v kronah . . . 101.40	101.40
Kreditne akcije 386.75	382.25
London 10 Lst........ 120.85	120.85
Napoleoni.........9.58	H-561/,
20 mark .......11.80	11.80
100 italj. lir ......43.70	43.»0
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
o>«Ju&na» ieleanlca (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9-55 „ poštni vlak na Duniy, zveza s Pešto in Zagrebom.
2.10 popol. omnibus v Korrain.
4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
6.48 predp. 7.30 „ 8.40 „ 9.25 „ 10.20 „ 10.35 _ 11.19 „ 5.40 popol. 7.36 „ 8.51 m
h) Dria"
6.30 predp. 8.35 „ 4 40 „ 7.30 „
L
2.20 popol. 4.19 „
DOHOD:
mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. mešani vlak iz Milano, Vidma, Nabrežine. brzovlak iz Kormina, brzovlak z Dunaja.
Eoštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. rzovlak iz Rima, Benetk, omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. poštni vlak z Dunaja, omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežin«. brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežino z Dunaja zveza z Reko.
rna ialacnloa. (Postaja pri sv. Andreju)
Od dnt 15. septembra 1895.
ODHOD:
v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak.
v Herpelje, Rovinj, Pnlj.
v Herpelje, Divačo in Puli.
brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
okalna vlaka ob praznikih: v Divačo v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp.	iz Herpelj.
9.50 „	iz Pulja, Rovinja.
11.15 „	iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače.
9.45 „	brzovlak iz Pulja, Rovinji.
Lokalna vlaka ob praznikih:
7.29 popol. iz Bordta. 9.36 . iz Divač«.
IVAN H. POHLY TRST
Ulica Coroneo St. 9. (topnik
zai
V BUDIMPEŠTI
priporoča najtoplije spoštovanim prijateljem izdelke tega znamenitega mlina.
Vsakoletna produkcija milijon meterskih stotov.
Nič več kašlja!
B a 1 z a m b k i petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plufni in bronhijalni katar, dobiva ae v odlikovani lekarni
PRMMMIER JU in Miri" Trst, vtHU trg.
Poštno pošiljatvo izvršujejo neutogoma.
£
B?
Liniment. Capsici comp.
u •idrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznauo izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva so po 40 nvč., 70 nv6. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj ae blagovoljno to s p 1 • d n o priljubljeno domače sredstvo i>a kratko kot
Bicktep liniment s „sita"
ter naj Be previdnostno vsprejmojo lo take steklenice kot pristne, ki imajo znano varutveno------
znamko .sidro".
Richterjeva lekarna
Pri zlatem l&vnu v Pragi.
S
Riohterjsv
LINIMENT S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva ne j>o vseh lekarnah.
Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik: JulM Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.