—   49   —
Dopis od Save.
S pravim veseljem sim v stanu Vam oznaniti, de Brešcani zamoremo prav zadovoljni biti z možmi okrožnica poglavarstva, osobito pa z okrožnim poglavarjem, slavno znanimu g. Dominkušem. Vstavoljubi možje so, in ker se ravnajo v vsim po postavah vstavne vlade, jim ni ravnopravnost narodov prazna beseda, ampak v djanju kažejo, de spoštujejo vsaciga naroda pervo pra-
—   50   -
vico — veljavnost njegovig-a jezika — brez ktere prave in postavne svobode nikdar ne bo. Žali bog! de je še veliko tacih ljudi, ki se iz dolžina spanja zbuditi ne moremo, de po vstavi jim podane in ponujane pravice rajši od se pahajo , kakor de bi se jih poslužili. *}         e. St.
v
*) V 10. listu »Slovenske C bele« beremo v ravno tem oziru med drugimi rečmi tole. »Zvedili smo, daje g. Do-minkuš voljen in pripravljen Slovencem uradno slovenski odpisavati, da pa Slovenci njegovega okrožja za slovenske pisme ne marajo.
Da kmeti za slovenske pisme ne marajo, se mora dolgi in terdi nekdajni beričovladi pripisati, katere so se privadili, kakor ptica po dolgoletni ječi na svojo kletko. Treba bo toraj še veliko stergati in piliti na Slovencih, pred ko se bo slovenska svitlost prikazala. — Čez to nemarnost kmeta, katero Nemci »gesunden Sinn des Landmannes« imenujejo, se na več krajih duhovniki tožujejo, pa jo sami najbolj podpirajo. — Gd. duhovniki dobivajo od uradov nemške dopise, da bi jih svojim Slovencem ob nedelji ali prazniku slovenski preklicali. Imamo pravico terjati, da bi se jim taki dopisi v slovenskim jeziku pošiljali —, ali rajši se sami za prestavljavcc takih pisem postavijo, ko pa de bi nevednim z dobrim izgledam naprej svetili.
Terjajte toraj vi najpred, kar vam gre in kar želite za sebe, in bote vidili, da bodo tudi kmeti za vami se ravnali.«