nama ■■■■■■MMB^Bn Kako vidijo novi zakon o delovnih razmerjih delodajalci in kako zdravniki? Stran 13 Letošnji januar je neverjeten. S svojimi visokimi temperaturami preseneča celo spomladansko cvetje, ki sili na površje pogledat, kaj se zunaj dogaja. Na trgu je menda že moč kupiti regrat. Ljudi pa, namesto na smuko in sankanje, vabi na sprehode. Na jezeru, kjer je v prvem mesecu leta običajno led, po katerem vešči / drsanjem %proičajo adrenalin, ni ne duha ne sluha o njem. Januarski narobe svet'. ■ m*?>. fof» sm Če si odličen... Ko imajo koncert velenjski godbeniki ni bojazni, da bi bilo gledalcev premalo. Nasprotno! Letošnji novoletni koncert so minulo nedeljo izvedli kar dvakrat in obakrat je bila dvorana v glasbeni šoli polna. Polna bi bila najbrž tudi, če bi godbeniki nastopili še trejič. Podobno je bilo tudi v Topolšici, kjer so novo leto voščili obiskovalcem godbeniki Zarje, enako navdušeni pa so bili tudi tisti, ki so bili na koncertu Mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje. Stran 11, 20. ISSN 0350-5561 Košarkarji šoštanjske Elektre po enajstih prvenstvenih krogih z enim samim porazom vodijo na lestvici. V minulem prvenstvenem krogu so "pometli" z zadnjeuvrščenim, že 7. februarja pa bi lahko že bil znan prvak, saj bodo Šoštanjčani takrat gostili moštvo Rogle iz Zreč, ki je njihov edini resni tekmec. Stran 16. _U foto: vos sekcijo turističnih vodnikov Velenje, ki jo bo vodila Renata Na-tek Hudarin. Častna člana sekcije sta postala župan Srečko Meh in mlada teniška igralka Katarina Srebotnik, ki sta, kot je dejal Alojz Hudarin, doslej zelo veliko naredila za promocijo Velenja. mtmz) Prvo mesto Gorenju Velenje - Danes ob 14. uri bodo v Gorenju razglasili in podelili priznanja najboljšim podjetjem v letu 1997 v projektu: Moja dežela -lepa, urejena in čista, ki ga skupaj organizirata Turistična zveza Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. V letu 1997 je namreč na osnovi strokovnih ocen ocenjevalna komisija podelila prvo mesto Gorenju iz Velenja. Že dopoldne pa bo v sejni sobi Mestne občine Velenje potekala 15. razširjena seja predsedstva Turistične zveze Slovenije. Prisotnim bodo predstavili tudi velenjske turistične aktivnosti. ■ bš Turistično informacijski center Tečaj opravilo 16 turističnih vodnikov V Velenju nadaljujejo s programom vzpostavljanja pogojev za večji razcvet turizma. Tako je potekal v mesecu decembru pod okriljem Turistično informacijskega centra seminar za turistične vodnike, ki se ga je udeležilo 21, uspešno končalo pa 16 slušateljev. Predsednik Društva turističnih vodnikov Slovenije Iztok Bončina, ki je aktivno sodeloval pri izobraževanju bodočih turi- stičnih vodnikov je bil z znanjem, ki so ga pokazali zadovoljen in presenečen nad tem, koliko lepega in turistično zanimivega je v Šaleški dolini in njeni okolici. Ob podelitvi priznanj, podelili so jih vodja Turistično informacijskega centra Velenje Alojz Hudarin, predsednik Društva turističnih vodnikov Iztok Bončina in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, so ustanovili tudi ( Ena sama je Nama, ) ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 9770350556014 i o 2 XAS CAS DOGODKI 15. januarja 1998 Norice Več kot tri milijarde kilovatov ŠOŠTANJ - V preteklem letu so v šoštanjski termoelektrarni pokurili štiti milijone ton velenjskega lignita. Iz njega so proizvedli in poslali v elektroomrežje 3 milijarde 174 milijonov kilovatnih ur električne energije in 467 milijonov kilovatnih ur toplotne energije. Tudi za letošnje leto načrtujejo proizvodnjo v višini 3 milijarde kilovatnih ur električne energije. ■ (mz) Vegrad pospešeno gradi ŠOŠTANJ - Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje v Šoštanju pospešno gradi stanovanjski blok v kareju ob Paki. Kaže, da bo zgrajen v predvidenem roku, najpozneje do začetka novembra letos. Polovica stanovanj v njem je že prodanih, odkupili so jih Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje in Občina Šoštanj. ■ m k p Servis v 33 dneh VELENJE - V decembru je odprl vrata na Partizanski cesti v Velenju novi bencinski servis Shell. Za svoje stranke pripravljajo uradno otvoritev konec meseca januarja. V sklopu servisa je tudi trgovina z vso špecerijo, avtopralni-ca, seveda pa so vam na voljo kakovostna Shellova goriva. Obiščete jih lahko 24 ur na dan, in to 7 dni v tednu, omogočajo pa vam tudi plačilo z različnimi kreditnimi karticami. Objekt, vreden 180 milijonov tolarjev, je gradbilo Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad iz Velenja in pri tej gradnji prekosilo samega sebe. Dela so namreč pričeli 19. novembra lani in ga investitorju predali 22. decembra, to je po 33. dneh. Na gradbišču so imeli povprečno po 30 delavcev na dan, ki so delali cele dneve pa tudi veliko noči. Vrtci v škripcu ŠOŠTANJ - Po tistem, ko Svet občine Šoštanj s 1. januarjem ni podražil vrtcev za toliko, kot so predlagali, ampak samo za tretjino, bodo šoštanjski vrtci letošnje leto najbrž načeli z izgubo. Dodatno sta jih prizadela še podražitev elektrike in mlečnih izdelkov. Kdaj bodo v Šoštanju predlagali novo povišanje, ni znano. Pravijo pa, da bodo najprej počakali na spremenjen Pravilnik o plačilih staršev, ki je s svojim 5. členom "padel" na Ustavnem sodišču. Ta govori o upoštevanju premoženja obrtnikov pri plačilu oskrbnine njihovih otrok v vrtcih. Mmkp Mladinski center Velenje Za podporo mladim ustvarjalcem Mladinski center Velenje bo tudi v letošnjem letu poskrbel za finančno podporo otroških in mladinskih projektov. Zato v teh dneh zbirajo prijave za več programov, ki jih bodo podprli, z njimi pa bodo konkurirali tudi na razpisu Urada RS za mladino. Če boste na razpis poslali program za otroke do 14. leta, ki je namenjen preprečevanju nasilja med otroki ali aktivnemu preživljanju prostega časa otrok, boste med tistimi, ki bodo imeli pri sofinanciranju otrokom namenjenih programov prednost. Razpis velja tudi za programe, namenjene mladim med 15. in 29. letom. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli predvsem programi, ki so namenjeni bilateralnemu sodelovanju, preprečevanju nasilja med mladimi in premagovanju težav v obdobju brezposelnosti. Hkrati v Mladinskem centru Velenje zbirajo ponudbe za denarno podporo programov mladih ustvarjalnih skupin iz vseh zvrsti kul-turnoumetniškega in izobraževalnega področja, ki jih skupine nameravajo izvesti v letu 1998. S programi bo Mladinski center Velenje konkuriral v razpisu Urada RS za mladino, del pa jih bo lahko podprl tudi iz lastnih sredstev. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobijo v Mladinskem centru Velenje do 20. januarja. ■ bš Velenjski upokojenci o letošnjem delu Veliko zabave, športa, rekreacije Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje, ki združuje kar pet prostovoljnih društev upokojencev, je preteklo leto zaključila z izdajo "Biltena", ki nosi že številko 16, v njem pa so zapisali, kaj vse bodo svojim članom ponudili v letošnjem letu. Bilten bodo prejeli vsi upokojenci, ko bodo poravnali članarino za letošnje leto, hkrati pa vabijo tiste, ki se jim v stanovski organizaciji še niso pridružili, da to storijo čim prej, saj jim nudijo številne ugodnosti. Pravijo, da bodo, če bodo številni, lažje ubranili že pridobljene pravice iz pokojninske zakonodaje. In kaj vse so si upokojenci zadali za letošnje leto? Udeleževali se bodo športnih tekmovanj v okviru Koroške regije v sodelovanju z ZDU Slovenj Gradec in ZDU Ravne na Koroškem. V tednu upokojencev, ki bo tudi letos potekal od 8. do 13. junija, zaključil pa se bo 20. junija na Rogli, bodo pripravili pester program... Poleg tega imajo člani Medobčinske zveze upokojencev Velenje možnost za ugodno letovanje v hotelu Delfin v Izoli, Barbari v Fiesi in hotelu Debeli rtič... DU Velenje, DU Šoštanj, DU Šmartno ob Paki, DU Pesje in DU Škale imajo predvidene bogate programe za svoje člane. Ne le na kulturnem področju (pevski koncerti, literarni krožki, razstave ročnih del), zelo aktivni so tudi na športnem področju, kjer deluje kar 16 sekcij. Največ pa svojim članom posamezna društva nudijo razvedrilnih dejavnosti, saj pripravljajo več kot 50 izletov po domovini in tujini. Poleg tega bodo organizirali različne piknike... Zelo veliko ugodnosti in možnosti za prijetno preživljanje jeseni življenja vam torej tudi v letošnjem letu nudijo društva upokojencev. Zato še enkrat velja vabilo njihovega predsednika Huberta Mravljaka, da se jim čim prej pridružite. ■ Upravna enota Mozirje Še obojestranska potrpežljivost (Navidezno) ločnico med starim in novi letom so potegnili tudi na Upravni enoti Mozirje. Dejstvo, da so vezni člen med državo in državljani in da rešujejo zadeve, ki so za posameznike tudi življenjskega pomena, je bilo tudi lani temeljno vodilo njihovega dela. Vsi napori zaposlenih na upravni enoti so razumljivo uokvirjeni z državno zakonodajo in predpisi. To je pomembno tudi zaradi vnovične ugotovitve, da tudi po treh letih praktičnega uveljavljanja zakona o državni upravi, med občani še vedno ostaja nekaj nejasnosti glede pristojnosti med občinami in upravno enoto. Marsikdo oboje še vedno istoveti, čeprav sta država na eni in lokalna samouprava na drugi strani dve vsebinsko zelo različni tvorbi. Dejstvo je tudi, da razločevanje pristojnosti terja svoj čas in napore za skrajšanje tega obdobja. Slednji med ostalim pomenijo čim višjo raven strokovnosti in dejansko približevanje državne uprave vsem občanom, ki potrebujejo storitve. Ti cilje bodo stalnica v delu Upravne enote Mozirje tudi v letošnjem letu. Pomenijo višanje ravni učinkovitosti državne uprave in strokovnosti storitev, zmanjševanje stroškov in večjo gospodarnost v upravnih postopkih s hkratnim zmanjševanjem različnih upravnih nezakonitosti. To seveda pomeni najprej utrjevanje instituta pravne države in za tem zares dobro sodelovanje upravne enote z lokalnimi skupnostmi. Čeprav se zaposleni zavedajo, daje upravna enota zgolj in samo zaradi občanov, pa jim, žal, ne morejo vedno ustreči v vseh zadevah, pričakovanjih in željah. Zato iskreno želijo, da bi se tega zavedali tudi občani, torej je obojestransko razumevanje s kančkom potrpljenja še vedno potrebno. Izvedli so tudi anketo med občani, kije potrdila, da se je enota v veliki meri umestila v prostor petih občin, da občani z naklonjenostjo sprejemajo njena prizadevanja in delo, zavedati pa se je treba, da skrajševanje postopkov otežujejo vedno novi zakoni in predpisi, ki z vrha države pritiskajo navzdol, še poudarjajo na mozirs-ki upravni enoti. ■ jp Zgornja Savinjska dolina Mar res neenotni v skrbi za ostarele?! Število starejših občanov se hitro zvišuje tudi v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, s tem pa razumljivo naraščajo tudi potrebe in težave na področju varstva. Posebej zaradi dejstva, da doma za varstvo odraslih v dolini niti slučajno ni, precejšnje število občanov iz vseh petih občin pa je po domovih dobesedno po vsej Sloveniji. Še v lanskem letu so bili obeti za morebitno novogradnjo zelo pičli, saj je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve obljubljalo podporo in pomoč šele za prihodnja leta, prav pred nedavnim pa so se zadeve hitro spremenile. Ministrstvo bo namreč že v letošnjem letu namenilo 400 milijonov tolarjev za začetek gradnje treh domov. Na sestanku pri ministru so župani dobili zeleno luč za pričetek postopka in podporo za gradnjo doma, prvi pogoj pa je, da se pri izbiri kraja uskladijo in nastopijo enotno. Samo v tem primeru bi lahko pridobili dokumentacijo in celo pričeli gradnjo že v letošnjem letu, sicer bi vlak s podporo in denarjem zamudili. In prav pri tem so se že pojavila nasprotja in težave, saj se za gradnjo potegujejo vsaj tri občine. Brez dvoma je na tem področju doslej največ postorila občina Ljubno, ki možnost gradnje doma za varstvo odraslih ponuja v Radmirju, torej točno sredi območja vseh petih občin. Lokacijo imajo namreč že zagotovljeno, opravljena je ocenitev trenutno še obstoječega objekta s funkcionalnim zemljiščem okrog njega, skupaj je to 2.500 kvadratnih metrov (to je nekdanja sušilnica hmelja, ki bi jo podrli), lastniki naj ne bi bili prehud zalogaj, izdelana je tudi lokacijska dokumentacija z idejnim projektom vred. Postopki bi torej lahko stekli takoj in tudi gradnja bi bila cenejša, če...Če bodo seveda na Ljubnem pridobili soglasja ostalih štirih občin. Županja Anka Rakun je ostalim županom in občinskim svetom že poslala ponudbo z utemeljitvijo in prošnjo za pisno mnenje. Žal, prvi neuradni odzivi ne izražajo prav velikega navdušenja, čas pa hitro mineva. Zares, ob tako kočljivi zadevi bi bilo skrajno nemarno in neodgovorno od petih občin, če zaradi neenotnosti ne bi izkoristile več kot ugodne možnosti, kakršne zlepa in dolgo ne bo. Po Sloveniji že kar nekaj časa krožijo govorice o pregovorni neenotnosti v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, naj se tokrat izkaže nekaj drugega. Za ostarele vendar gre, nekoč morda tudi za tiste, ki danes odločajo, in neuspeh zaradi kreganja bi bila resnična in zaslužena sramota. Še to, ni nujno, daje dom prav v Radmirju in v občini Ljubno, čeprav je tu največ storjenega, le pohitijo naj, nove nemarnosti občasni pač ne bodo zlahka prenesli, če si že pri sporih zaradi smeti ne morejo kaj prida pomagati! MjP Pomoč na domu ŠOŠTANJ - Več kot 14 odstotkov prebivalcev občine Šoštanj je starejših od 65 let. Mnogi od njih potrebujejo pomoč na domu, zato si v občini pri tem pomagajo z javnimi deli. Vanje je vključenih 5 udeležencev, ki mesečno opravijo okoli 570 ur pri ljudeh potrebnih pomoči. Mmkp Ko svet skrbi, da bi ostali vitki Pa naj še kdo reče, da je svetu vseeno, kako je z nami. Ker še vedno prevladuje mnenje, da so bolj zdravi tisti, ki so vitki kot tisti, ki imajo preveč kilogramov, lahko rečemo, da tista bogata tujina skrbi, da ostanemo pri zdravju. Strokovnjaki mednarodnega denarnega sklada so nam dali jasno vedeti, da si moramo še bolj zategniti pasove, če ne želimo izgubiti koraka z drugimi. Ampak ne s tistimi najbolj razvitimi, ampak s tistimi, s katerimi nas primerjajo. To pomeni, da mi, navadni Slovenci, tudi zunaj nimamo nobene podpore. To, da si moramo še bolj zategniti pasove, nas prepričuje že naša vlada. Pa ne le prepričuje, ampak že tudi prakticira. Se pa seveda ta stvar z zategovanjem pasu razlikuje od človeka do človeka. Nekatere bi zadnja podražitev mleka že skoraj preščipnila, drugim nekaj lukenj na pasu ne bi nič kaj dosti prizadelo. Pa čeprav se taki najbolj krčevito upirajo kakšnemu znižanju plač. Naš energični mladenič, podpredsednik vlade, je s povzdignjenim glasom zagotovil, da bodo direktorjem državnih podjetij zbili plače. Ali pa bodo kar leteli. Pa se ta vroča juha že hladi. Božič je mimo in še so jim dali čas, da vendarle uglajeno stvar izpeljejo. Saj v tem je problem, da zategovanja pasu vsi ne čutimo enako. Seveda ne pogrevam znova tiste zgodbe o enakih želodcih, problem je le v tem, da bi lahko pretirano zategovanje pasov, če ne bi bilo drugih ustreznih ukrepov, nekatere res zadrgnilo. Ob vseh teh zategovanjih pa nam ne uspe potegniti tistih potez, da bi vendarle več Slovencev dobilo delovna mesta. Naše ceste so namreč res že prenatrpane s čakajočimi na delo. Na cesto pa se podajajo nekateri še prostovoljno, da opozorijo na težave, kijih lahko res privedejo na cesto. Ampak kot da so naši voditelji tega že na vajeni in jim taki protesti ne pridejo več do živega. Se vedno sicer pravijo, da smo socialna država, vendar ima čisti grobi tržni sistem očitno prednost. Tisti, ki jim vsakega prvega ali petnajstega kane v žep zajeten šop bankovcev, so nad takim sistemom navdušeni, še zdaleč pa ne tisti, ki le po čudežu štrikajo prvega s prvim. Pri tem pa mnogokrat sami za to niso prav nič krivi. Se celo tisti časi, ko so pravili, da so brez dela tisti, ki nočejo delati, so minili. Ob vsem tem kdo poreče, kako to, da se vse to, vse te težave, stiske, bolj javno ne pokažejo. Ampak tu pride do izraza naša "slovenskost", ko je marsikateremu nerodno priznati, da mu gre slabo. Raje se zapre med štiri stene in o tem premleva sam. Kakšne pa so lahko posledice tega, nam je pa tudi znano. Saj smo vsaj v nečem v zgornjem vrhu v Evropi. M (k) 15. januarja 1998 DOGODKI MS i as 3 Drugi ne - mi da! ZAKAJ? Pogovor s predsednikom Sveta Mestne občine Velenje Dragom Martinškom naj Generator razvoja postanejo mlade generacije Svet Mestne občine Velenje je tisti najvišji občinski organ, ki oblikuje osnovna pravila lokalne skupnosti. Pri tem imajo veliko težav, saj so politični interesi pogosto zelo različni. S predsednikom Sveta Dragom Martinškom smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje delo v tretjem letu prvega mandata po uveljavitvi nove lokalne samouprave. # Izteklo se je predzadnje leto vašega mandata. Zupan Mestne občine Velenje ga je na proslavi ob dnevu samostojnosti ocenil za Mestno občino Velenje kot izjemno dobrega. Menite tudi vi tako? DRAGO MARTINŠEK: "Od leta 1997 smo veliko pričakovali, kako smo bili uspešni, pa bodo seveda ocenjevali volivci. Osebno sem kar zadovoljen, menim pa, da bi se dalo postoriti še marsikaj. Največ težav smo imeli, ker je bil republiški proračun sprejet šele konec leta in naložb, ki naj bi jih sofinancirali iz tega naslova, nismo mogli uresničevati. Težave smo imeli tudi zaradi nedorečenosti na področju reforme lokalne samouprave. Upamo, da jih bodo v Državnem zboru s sprejemom dopolnitev, ki so že v razpravi, čimprej odpravili. Pri dosedanjem delu smo se namreč mnogokrat znašli v pravni praznini in iskali najbolj sprejemljive rešitve. Vseeno pa mislim, da bi morali odgovorni v občinski upravi bolj pozorno spremljati zakonodajo, pa tudi dogajanje v Svetu Mestne občine Velenje - tudi pobude in vprašanja, ki so res pogosto v političnem smislu naperjena proti županu, so pa tudi takšna, da je mogoče iz njih potegniti kakšno zelo dobro razvojno in idejno rešitev za razrešitev nakopičenih problemov." 0 Če smo malo bolj natančni, kaj je bilo po vašem mnenju dobro? DRAGO MARTINŠEK: "V Velenju ni bilo hujših pretresov, brezposelnost ni naraščala, prav tako pa tudi ni bilo večjih socialnih nemirov. Gospodarstvo je dokaj uspešno, nadaljevali pa smo tudi nekatere naložbe na področju javne infrastrukture. Veliko smo dosegli v izobraževanju. To se mi zdi še posebej pomembno, saj se na ta način vključujemo v sodoben tok dogajanj, ki zahteva čim višjo izobrazbeno strukturo in razgledanost prebivalstva. Pri samem delu v Svetu moram poudariti, da nam je uspelo sprejeti številne odloke, razčistili pa smo tudi s preteklostjo. Potijene imamo vse zaključne račune in kar je za nadaljnje delo še posebej pomembno, sprejeto delitveno bilanco med novo oblikovanimi občinami. S tem, ko smo delili premoženje, smo sprejeli tudi konkretne dogovore za področja, na katerih bomo sodelovali še naprej, in dorekli smernice regijskega povezovanja. Kot predsednik Sveta sem zadovoljen, ker je kljub vsem kritikam, ostrim razpravam in tudi neokusnim pripombam, vendarle normalno deloval. Večjih blokad ni bilo in večino odlokov smo sprejeli, sicer z minimalno, a potrebno večino. Res pa je, da nam nikakor ni uspelo doseči dvotretjinskega soglasja za sprejem odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. V tem primeru gre za tehtanje političnih zamisli in odločitev, ali sodelovati z županom, ki je drugačnega političnega prepričanja, ali ne. To je seveda odločitev vsakega posameznika, moja osebna je bila, vsaj na začetku mojega dela, da z njim moram sodelovati, saj se sicer občini ne piše nič dobrega in bo še bolj odrinjena na rob dogajanja v slovenskem prostoru." # Rekli ste, da ste se na začetku svojega mandata odločili za sodelovanje z županom. Kako zdaj sodelujeta ? DRAGO MARTINŠEK: "Velenjski župan je delaven župan. Tu mu ne morem prav nič očitati, saj živi za občino; in to za mesto in za podeželje. Najina srečanja so strogo vezana na obravnavo dilem, ki so pereča v tistem času. Ti pogovori in dogovori so vsebinski, ostaja pa seveda razlika; izhajava namreč iz različnih političnih opcij. Kot mlajši imam tudi drugačne poglede na prihodnost Velenja. Če bi te razlike načrtno poglabljal, bi zanesljivo bilo v velenjski politiki še več prepira; nič dobrega in nič boljšega. In pripravljenosti za sodelovanje med županom in predsednikom Sveta me, vsaj kar mene zadeva, ni prav nič sram." 0 Kaj pa je bilo slabega, kaj vas je najbolj motilo? DRAGO MARTINŠEK: " Težko bi rekel, kaj me moti.... Je pa veliko razoračanj. Ko človek v mojih letih stopi v politično dogajanje, je poln idealov, ki se hitro razblinijo. Politične strasti nekaterih, še zlasti tistih, ki svojih idealov v preteklosti niso uresničili, so včasih tako velike, da povzročajo prave travme. Pri operativnem delu v Svetu me je osebno najbolj motilo to, da smo sprejemali odloke in jih potem čez nekaj mesecev popravljali. To seveda lahko pomeni, ali da so bili površno pripravljeni, ali pa se svetniki v razpravo nismo dovolj poglobili in smo jih preslabo pregledali. Kot predsednik sveta se čutim zato tudi osebno odgovoren. Prav zaradi tega nekaterih zadev ne spravimo z dnevnega reda. To velja zlasti za Drago Martinšek stanovanjsko področje, podobno pa je bilo tudi s stavbnimi zemljišči, kjer smo zadevo s sprejemom novega odloka konec lanskega leta vendarle dogovorili in upam, tudi odpravili številne upravičene pripombe na delovanje tega področja, saj se je dogajalo, da so nekateri te prispevke, ki neposredno polnijo občinski proračun, poravnavali, drugi pa ne." # Pripomb je pravzaprav manj na sprejemanje dokumentov kot na njihovo uresničevanje. DRAGO MARTINŠEK: "Velikokrat je vzrok temu to, kar sem že prej omenil - svetniki pa morda tudi predlagatelji v času priprave in sprejemanja dokumentov nismo bili dovolj pazljivi in tudi nismo v dovolj veliki meri pretehtali, če bo zapisano tudi dejansko lahko zaživelo v praksi. Za uresničevanje odlokov je odgovorna občinska uprava. Vendar moram povedati, pa je ne želim prav nič zagovarjati, da imajo včasih težave, ker se marsikaj prepleta s pristojnostmi državnih organov. Tako pa smo spet tam, kot sem poudaril že na začetku, pri nejasni razmejitvi pristojnosti države in občine. Res pa je tudi, to opažamo mnogi v svetu, da župan pri izbiri sodelavcev v občinski upravi, ni imel najbolj srečne roke. Pa še to! Po moje bi morali imeti podžupane, ki bi prevzeli odgovornosti za posamezna področja. Tako kot je sedaj, ko je za vse odgovoren in pristojen le eden, pa naj gre za področje javnih gospodarskih in negospodarskih služb, pa financ in dogovarjanja o financiranju s strani države, je po moje nesprejemljivo pa tudi premalo učinkovito. Tudi zaradi tega v tem času nimamo prave razvojne vizije (da ne bo pomote, ne zavzemam se za socialistično planiranje), ki naj bi bila smer- nica delovanja, ne glede na to, kdo v občini opravlja najodgovornejše naloge. Takšna strategija je sicer v pripravi, vse skupaj pa se je zavleklo v zadnje leto tega mandatnega obdobja." # Svetniki iz vrst opozicijskih strank nenehno opozarjajo na to, da ne dobijo odgovorov na zastavljena vprašanja in pobude. DRAGO MARTINŠEK: "Vprašanj in pobud je veliko. Treba pa je razlikovati med tistimi dobronamernimi in tistimi, ki izražajo izključno lastno politično reklamiranje. Pa še tole: na neumno vprašanje je težko dati pameten odgovor. Na večino vprašanj najdemo odgovore, na mnoga pa ni mogoče takoj odgovoriti, saj zahtevajo poglobljeno delo. Za odgovorom mora vedno s podpisom nekdo stati in se tudi zavedati, da bo naletel, če ne bo dosleden, na veliko kritiko pa tudi izraze sumničenja, da kaj prikriva." # Seje Svetov se vlečejo kot jare kače, mar vi kot predsedujoči res ne morete nič ukreniti? DRAGO MARTINŠEK- "Ne mislim, da se vlečejo, predvsem ne kot jare kače. Takšen očitek najbrž izhaja iz tega, ker se za govornico menjujejo vedno eni in isti razpravljavci predvsem iz vrst opozicije. Pri vodenju seje upoštevam poslovnik, vsakdo ima pravico do ene razprave in dveh replik, vse skupaj pa je časovno omejeno. No, morda dosledno teh časovnih omejitev nisem upošteval. V primerih, ko so nekatere razprave pod nivojem, sprejemljivim za takšno zasedanje, pa lahko kot predsedujoči govornika zgolj opomnim ali pa predlagam svetu, da mu z glasovanjem odvzame besedo. To bom v letošnjem vo- KER SO POSOJILA PO NAJNIŽJI CENI ZA UPOKOJENCE VEDNO AKTUALNA In kakšni so pogoji: • kratkoročna in dolgoročna gotovinska posojila z odplačilom do 5 let, • obrestna mera pri kratkoročnih posojilih do enega leta je T + 5,99 % letno, • pri dolgoročnih posojilih od 2 do 5 let se giblje od T + 6,99 % do T + 9,99 % letno, • z gotovino se lahko uveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo posojil, najetih po manj ugodni obrestni meri, • posojila so na voljo TAKOJ. © JO ) banka velenje Banka Velenje d. d., Velenje bančna skupina Nove Ljubljanske banke Informacije: telefon 063 854-251, interna 249 in 303, fax 063 859-106 lilnem letu, ko pričakujem, da bodo razprave verjetno še bolj uhajale z dopustnih meja sprejemljivosti, tudi bolj dosledno izvajal." # Kaj je tisto najpomembnejše, kar bi radi v zadnjem letu svojega mandata postorili? DRAGO MARTINŠEK: "Predsedujem najvišjemu občinskemu organu, a sam ne morem narediti nič. Lahko pa apeliram na to, da bi čim prej sprejeli okvirni program dela in v njem tudi začrtali prednostnih naloge, ki bi jih morali uresničiti do sredine leta. Tako bi morali sprejeti nekaj prostorskih aktov, doreči delovanje stanovanjskega področja in podeliti koncesije za področje javnih gospodarskih služb. Čimprej moramo sprejeti proračun; verjetno pa bo spet potreben rebalans, saj najbrž spet ne bomo vedeli, kaj lahko pričakujemo od države. Na področju investiranja menim, da bi morali nadaljevati z začetim in razrešiti probleme parkirišč •v centru mesta. Upamo, da nam bo uspelo pričeti z naložbami v Trebuši in da bo postala Vinska Gora res del Mestne občine Velenje. Prizadeval si bom, da Svet Mestne občine Velenje ne bo razvojna ovira gospodarskim subjektom; tu mislim tudi na tiste manjše, ki želijo investirati. Veliko smo v preteklih letih govorili o spodbujanju podjetništva in drobnega gospodarstva pa kaj več kot obližev na rane zaenkrat nismo zmogli. Tudi na področju razvoja turizma ostajamo zgolj pri načrtovanju promocijskih aktivnosti... Upam, da bomo za vse to sprejeli konkretne rešitve v prihodnjih mesecih. Časa resnično nimamo več veliko. V jeseni bo v mestnem svetu dogovarjanje zaradi začetka predvolilnega obdobja težko. Osebno si želim, da bi s članicami in člani sveta nadaljeval dosedanji konstruktiven dialog, da ne bi prihajalo do žalitev in podtikanj in da bi ohranili dostojanstvo do izvršne oblasti kljub temu, daje volilno leto. Želim si tudi, da bi s sredstvi obveščanja (tu ne mislim na lokalne medije) dosegli takšen status, da bi ta širila vedenje o Velenju in njegovi okolici kot pozitivno naravnanemu okolju, ki želi živeti v zdravem vzdušju. Če smo rekli, da je Velenje mesto priložnosti, želim, da priložnosti izkoristijo mlade generacije, ki se izobražujejo. Upam, da se bodo vrnile med nas oborožene z novo miselnostjo, ki bo imela vizijo razvoja , s spoštovanjem do preteklosti . To je ključ in to si bomo morali priznati. " ■ Mira Zakošek Poslovne novice - Prejeli smo novi spisek poslovnih ponudb domačih in tujih podjetij. - GZS vabi na poslovno srečanje s podjetniki dežele Baden - Wiirtenberg, ki bo 17. in 18. marca v Stuttgartu. Sodelovala bodo podjetja iz avtomobilske in elektroindustrije, elektronike in turizma. - GZS in Območna zbornica za gorenjsko iz Kranja organizirata skupen nastop na sejmu Vse za gosta (Allwes fiir den Gast), ta bo v Salzburgu od 29. marca do 1. aprila. Prijave zbirajo še jutri, 16. januarja. - Izšla je knjižica Kakovost v gostinstvu, priročnik za izvajanje kategorizacije nastanitvenih obratov. - Romexpo iz Bukarešte vabi na sejem CER-GLASS 98; to je sejem proizvajalcev opreme in izdelkov stekla, keramike in porcelana za široko potrošnjo in industrijo od 21. do 27. maja-v Bukarešti. Isto podjetje vabi na sejem CONSTRUCT-EXPO, sejem opreme, materialov in tehnologij za gradbeništvo, instalacij in orodij od 23. do 27. aprila v Bukarešti. - Samostojne podjetnike in mala podjetja vabimo, da kori- stijo brezplačno pravno svetovanje (Andjelko Tičič, tel. 852 790) in finančno davčno svetovanje (Elstar, d.o.o., Ivanka Tajnik, tel. 497 660). Na voljo je tudi sejna soba z opremo za poslovne pogovore in predavanja. - V okolici Velenja je na voljo poslovni prostor (110 m2) s parkirnim prostorom in poslovni objekt v tretji fazi izgradnje. Druge podrobnosti dobite po telefonu 856 920 ali na sedežu zbornice Velenje, Rudarska 6a oz. na internetu: www.gzs.si. -^ v 4 NAS CAS GOSPODARSTVO 15. januarja 1998 CITROiN izjemna priložnost. Kreditiramo vam nakup novega AX-a. Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za 3-letno (kredit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SIT) odplačevanje. BankVVustria KOSSAN Polzela, 063/702-660 AVTO MURŠfČ Velenje, 063/856-852 Nov AX že za 7 DEM na II mmmmm dan. CITROEN Avto, ki vam zleze pod kožo IflHHn■ www.citroen.si Začelo je Kleparstvo -Vodovod V ESO Kiko so lani slavili abrahama, 50 let obstoja. Taki, kot so danes, so nastali leta 1992, ko je "razpadel" ESO. Podjetje nadaljuje tradicijo starega podjetja Kleparstvo -Vodovod Šoštanj. Eso Kiko danes Zaposluje 21 delavcev in dosega 1,8 milijona nemških mark letne realizacije. Pretežni del jo ustvarijo na ruskem tržišču. Podjetje ima bogate reference tudi doma, kjer se ponaša s Športnim centrom Bonifika v Kopru in Rdečo dvorano v Velenju. V hčerinskem podjetju Premogovnika, PLP-ju, uspešno sklenili leto Za izvoz višja stopnja obdelave Tradicijo Kleparstva - Vodovoda Šoštanj nadaljuje ESO Kiko Šoštanj Zima kot naročena! storitev, denimo brušenje." 9 PLP ima izdelano strategijo tudi na daljši rok. Kam greste? Mirko Zager: "Osnova je povečevanje tržnega deleža zunaj Premogovnika, kar je lažje reči, kot doseči. Če vemo, da podjetje, ki proizvaja pohištvo, na mesec porabi 150 kubikov lesa, mi pa ga zdaj mesečno namenimo Premogovniku v poprečju 1000 kubikov, se tega ne da kar tako preusmeriti. Najti je treba vsaj deset zelo močnih kupcev, kar je na kratek rok nemogoče." # Kje vi kupujete les? Mirko Zager: "Predvsem v Sloveniji. Ker predelujemo pretežno listavce, je področje predvsem Dolenjska, Bela krajina in Prekmurje. Iglavce pa kupujemo na ožjem področju, v Šaleški, Savinjski in Mislinjski dolini, kjer je tega veliko." # Glede na to, da ste hčerinsko podjetje Premogovnika, najbž pomeni, da se lastninite na enak način ? Mirko Zager: "Kot veste je Premogovnik decembra dobil prvo soglasje, zdaj pričakujemo drugo, kar pomeni, da bo Premogovnik delniška družba. Mi smo v 100-odstotni lasti Premogovnika, tako da lastninjenje pri nas poteka sočasno z lastninjenjem Premogovnika." ■ Milena Krstič - Planine Uspešno leto za Gorenje Emkor V podjetju PLP, hčerinskem podjetju Premogovnika Velenje, kjer se v glavnem ukvarjajo s proizvodnjo lesnih polproizvodov, je zaposlenih 70 ljudi. Lani so in tudi letos bodo obdelali 14 tisoč kubikov lesa. Večino tega bodo namenili Premogovniku, direktor PLP-ja Mirko Zager pravi, da 85 odstotkov. Ta delež se jim iz leta v leto niža, zato razliko, s katero ohranjajo svoj poslovni interes, iščejo in ustvarjajo na zunanjem trgu, z izvozom polizdelkov višje stopnje obdelave. Veliko sodelujejo denimo z Italijani. Čeprav gre za srednje veliko podjetje, ki uspešno posluje, je v Dolini med ljudmi bolj malo znano. Mi smo na klepet povabili direktorja podjetja. Na novo zapo Nad letošnjo precej toplo zimo se ponekod jezijo, zlasti tam, kjer jim odgaja goste in posel, ponekod pa so jo veseli, ker so lahko zaradi visokih temperatur pogodbe sklenjene za letošnje prvo polletje že začeli izvajati. Mednje sodi ESO Kiko Šoštanj, kjer se ukvarjajo s krovsko-kleparskimi in hidroizolacijskimi deli. Konec prejšnjega tedna so delali na cestninski postaji v Tepanju, končujejo dela na poslovnem objektu Medexa v Ljubljani... Zaradi zime, drugačne kot je pri nas, so se začasno "umaknili" z dveh večjih gradbišč v Rusiji, poslovnega objekta v Moskvi in upravne stavbe administracije v Ekaterinburgu, kjer se pojavljajo kot podizvajalci na objektih, ki jih gradi velenjski Vegrad. 0 Vprašanje je morda naivno, pa vseeno, kje v Premogovniku porabijo toliko lesa, ko pa ves čas govorimo, da je ta 100-odstotno mehaniziran ? Mirko Zager: "Verjetno ima večina v mislih les, ki je potreben za klasično podpiranje jamskih prog. Kljub temu, da je Premogovnik v celoti mehaniziran, pa poraba lesa še vedno znaša okoli tisoč kubikov na mesec. Namenjen je za proge, ki imajo kratkoročni značaj in se po zaključku odkopa porušijo. Ta les se med premogom vrne na površje in nima trajnega značaja v proizvodnem pro-ccsu v jami." # Namenjate pa svoje storitve tudi drugim. Katere in komu? Mirko Zager: "V zadnjih letih so naši cilji usmerjeni v to, da čim večji del proizvodnje prodamo na trg zunaj Premogovnika. Ta delež je ta hip 15-odstoten. Čeprav ime Mirko Zager: "Čeprav smo v Dolini prisotni že leta in leta, nas ljudje slabo poznajo. Kaj pa je to PLP, rečejo, ko jim poveš, kje delaš." podjetja govori o lesnih pol-proizvodih, je proizvodni program mnogo širši; omenim naj lesne frize, ki so namenjene pohištveni industriji. Ta del izvozimo. Izdelujemo ročaje za najrazličnejša orodja in opravljamo vrsto drugih slili 43 ljudi V Emkorju Logatec, ki je v stoodstotni lasti Gorenja, so zadovoljni s poslovanjem v minulem letu. Prihodke od prodaje radiatorjev so povečali kar za štirikrat. Leta 1986 so jih prodali 3.651, lani pa že 18.500. Visoko, 27-odstotno, je tudi povečane prihodkov v njihovi osnovni dejavnosti - izdelavi različnih komponent za velike gospodinjske aparate, kijih izdelujejo v Gorenju. Na novo so lani zaposlili 43 ljudi, tako da jih je zdaj že 275. Največja težava s katero se srečujejo je zastarela lakirnica, ki je energetsko požrešna in premalo zmogljiva. Z matičnim podjetjem Gorenjem razmišljajo o možnostih, kako jo posodobiti. Vojko Zupane Izdelava cevnih radiatorjev, primernih zlasti za kopalnice. Z njimi so lani iztržili 133 milijonov tolarjev, veliko naročil imajo tudi za letos. Sploh je zanje značilno, da se pri večjih poslih na tujem povezujejo z uglednimi slovenskimi podjetji. Do stečaja pred dvema letoma so veliko sodelovali s Pionirjem iz Novega mesta, zdaj sodelujejo s Slovenijalesom Ljubljena, od vsega začetka pa je vzorno sodelujejo z Vegradom Velenje. Doma veliko ddajo na "direktni" prodaji in kot spremljevalci drugih gradbenih podjetij kot kooperanti. "Velike težave pri poslovanju nam povzroča zlasti finančna nediciplina. Čeprav v zadnjih sedmih letih nismo imeli niti dneva blokiranega žiro računa, se je treba izjemno naprezati, da vzdržujemo plačilno sposobnost. Pri partnerjih, s katerimi pogosto delamo, so te težave manjše, ker se sprotno dogovarjamo. Pri sklepanju poslov z novimi kupci pa je potrebna previdnost. Kar po domače bom povedal, barabonov je vedno več," je malo potarnal Slobodan Petrovič, direktor ESO Kiko pravi, da jih čaka tehnološka posodobitev, kar bo osnova za širitev dejavnost. direktor podjetja Slobodan Petrovič. Letos bodo začeli obnovitvene posege na objektu, kjer imajo prostore. Ti so bili zgrajeni leta 1943 za potrebe šoštanjske mestne mlekarne. "V petdesetih letih v prostore ni bilo vloženega skoraj nič, otepamo se tudi s precejšnjo tehnološko zastarelostjo. Ker veliko delamo na tujem, smo dve večji delavnici opremili v Rusiji, zdaj pa je čas za posodobitev strojnega parka v matični delavnici v Šoštanju. Čaka nas večja obnova prostorov, dograditev obstoječega proizvodnega obrata, najprej rušenje, potem pa nadomestna gradnja skladišča, ureditev ograj in celotna zunanja ureditev." Upajo, da bodo projekt uresničili do konca prihodnjega leta, pogoj pa je dokapitalizacija podjetja, s čimer naj bi začeli spomladi. ■ Milena Krstič - Planine 15. januarja 1998 TO IN ONO Slikovita, lepa razstava na OŠ MPT ms vas 5 Avtorji z veliko likovnega znanja V petek popoldne so v avli OŠ Miha Pintarja Toleda v Velenju odprli razstavo likovnih del kar 18 umetnikov iz Velenja in Ljubljane, ki jim je skupno to, da so vsi člani Univerze za tretje živl-jensko obdobje. Učenci šole gostiteljice pa so pripravili tudi prikupen kulturni program, ki gaje zaznamovala zborovska pesem, bil pa je prijeten uvod v srečanje številnih prisotnih ljubiteljev likovne umetnosti. Razstavo likovnih del so torej pripravili v sodelovanju s Klubom Arti, ki deluje pri Univerzi za III. življensko obdobje v Ljubljani. Njihovi člani Jožica Serafin, Nuša Vasiljevič, Milica Rajačič, Nevenka Ladič, Ela Švagelj, Mira Roje in Cica Kolar, ki se predstavljajo na pričujoči razstavi, ustvarjajo pod vodstvom akademske slikarke Mare Kraljeve. Na razstavi pa si lahko ogledate tudi dela 11 udeležencev likovnega krožka Univerze za 3. življensko obdobje pri andragoškem društvu Velenje, ki jih vodi profesor Tone Skok. Razstavljajo Milica Laznik, Majda Malovrh, Ivan Movh, Stana Kovič, Olga Suhovršnik, Anka Rangelov, Anica Satler, Oto Gantar, Lojze Kralj, Irena Praprotnik in Manca Kreuh. Tone Skok nam je razstavo takole ocenil: "Ljubljančani se predstavljajo z oljnimi platni krajin. Gre za slikanje narave po opazovanju, gre za prikaz prostora, trenutnega razpoloženja v krajini in za reševanje barvnih odnosov in problemov. Velenjčani so po prikazu razstavljenih del bolj raznoliki. Predstavljeni so študijski pristopi k konstruktivnemu risanju, obravnavajo plane v prostoru in zelo veliko sistematično gradijo na risbi. Izvirni so tudi pri slikarskih delih. Predstavljajo se s pasteli, akvareli, gvašl, izredno likovno svežimi tihožitji, ki po svoji barvni paleti in kompozicijski postavitvi vzbujajo vso pozornost. Posebno pozornost pa vzbujajo grafični listi, na katerih predstavljajo Velenjčani izredno zahtevne grafične tehnike globokega tiska kolagrafije in barvnega linoreza. Pri vseh razstavljalcili je prisotno veliko znanja, poznavanje likovnih zakonitosti, predvsem pa izviren, individualen pristop pri reševanju likovne naloge." ■ bš Otvoritve so se udeležili številni ljubitelji likovne umetnosti, ki so si razstavo z zanimanjem ogledali. In imeli so kaj videti, verjemite! VI PIŠETE II Vlado Miklavc Moja pot skozi gorje. Družinska kronika. V preteklem letuje v samozaložbi izšla knjiga Vlada Miklavca iz Mozirja z naslovom Moja pot skozi gorje. Družinska kronika. Knjiga je pretresljiva izpoved avtorja o dogajanju v času nacistične okupacije slovenske Štajerske v letih 1941 - 1945. V uvodu knjige je avtor nekaj prostora namenil opisu svoje družine in razmeram v Mozirju pred letom 1941, velik del knjige pa je posvečen avtorjevim spominom na njegovo štiriletno pot skozi okupatorjeve zapore, zbirna taborišča, koncentracijsko taborišče in obdobje, ki ga je preživel v partizanih. Avtor je knjigo razdelil na številna kratka poglavja, ki opisujejo posamezne etape te njegove poti, v knjigo pa je vključil tudi nekaj povzetkov iz literature ter nekaj dokumentov in drugih izjav. Vsa poglavja knjige, ki niso avtorjevi spomini so lepo razvidna, tako da ni težav pri razločevanju teh različnih vrst besedila. V knjigi je objavljenih tudi nekaj dokumentarnih fotografij in risbi iz sodnih zaporov v Celju ter koncentracijskega taborišča Mauthausen. Za razliko od mnogih spominskih del, kjer je zelo težko ločiti avtorjeve spomine od povzetkov iz literature ali od spominov drugih ljudi, je Miklavčeva knjiga torej izjemno dragocen spominski vir, v katerem je avtor opisal to, kar je sam doživel, pretrpel ali videl. Največja dragocenost te knige, ki mu je Miklavc posvetil tudi največ pros- tora, so vsekakor avtorjevi spomini na obdobje, ki gaje preživel v okupatorjevih zaporih. Gre za pretresljiv opis sojetnikov, razmer in trpljenja slovenskih rodoljubov v zaporih (med drugim je moral prisostvovati smrti svojega očeta, kije bil ustreljen kot talec v Mariboru, opisal je zadnje ure pripadnikov krške uporniške skupine 29. julija leta 1941, ki jih je okupator usmrtil kot prve v Sloveniji, opisal pa je tudi smrt našega rojaka Boža Mravljaka) Morda pri knjigi moti le nekoliko preveliko število razdelkov oziroma poglavij, vendar je avtor knjigo pač tako zasnoval in pri tem svojem konceptu tudi dosledno vztrajal. Čeprav gre za samozaložbo in za spominski vir, ki je bil v prvi vrsti namenjen le svojcem, je v knjigi zelo malo tiskarskih in drugih spodrsljajev. Pri opombi o virih in literaturi je avtor tudi navedel, kaj je uporabil pri opisu tistih dogodkov pri katerih sam ni bil neposredno udeležen, a je sodil, da bi njihov opis dopolnil ali pojasnil njegova doživetja. Knjiga Vlada Miklavca Moja pot skozi gorje je torej knjiga, ki bi jo zlasti v teh časih, ko se pojavljajo taka in drugačna razmišljanja o teh usodnih letih za slovenski narod, toplo priporočal v branje vsem Slovencem, saj bodo skozi to spominsko pričevanje lahko razbrali usodo, ki je čakala naš narod v letih 1941 - 1945. ■ Damijan Kljajič PKG Kulturnica Gaberke v letu 1997 Delovno, zanimivo, sproščeno in veselo Tkidi v letu 1997 se je v Gaberkah pod okriljem Kulturnice PKG zvrstilo več zanimivih dogodkov. Med njimi proslava kulturnega praznika, pustni tek na smučeh, kolesarski mini maraton, kravje dirke in skupni izlet na Kras. Društvo se ponaša s knjižico, ki še naprej z veliko vnemo opravlja svoje poslanstvo. Kravje dirke so postale že kar tradicionalne. Prireditev pa je bila tudi letos nekaj več. Predstavila je delo in ustvarjalnost kraja ter pokazala na tradicijo, iz katere izhaja. Je pa še nekaj, kar tej in ostalim podobnim prireditvam v Gaberkah daje posebno vrednost. Vanje je vloženo veliko zanosa in nesebičnih prizadevanj, da ob njih v kraju še posebej zaživi vzdušje sloge, medsebojnega razumevanja in dobre volje. Ko se krajani z dobršno mero zadovoljstva oziramo nazaj, upamo, da smo del tega razpoloženja razširili tudi v širšo okolico. Hkrati pa čutimo potrebo izreči iskreno zahvalo vsem našim prijateljem in podpornikom, ki so na kakršen koli način prispevali, da so naša prizadevanja znova doživela svojo potrditev in nam omogočila nadaljnje delo. Idej in dobre volje za prihodnje nam ne manjka. Poleg že uveljavljenih prireditev načrtujemo še razstavo fotografij, ki bodo prikazale utrinke iz življenja kraja, v goste nameravamo povabiti znane kulturnike in prdstavnike zabavne scene, organizirati tek na smučeh, družno se nameravamo podati v planine in še kaj se bo našlo takega, kar bo razgibalo dogajanje v naši sredini. Naš kraj kljub bolečim posegom v okolje naše neposredne bližine, svetu kaže prijazen obraz, ki je dokaz, da tu živijo marljivi ljudje. V Kulturnici PKG pa si bomo še naprej prizadevali, da v tem prijetno urejenem okolju razvijamo tudi vsebinsko polno in razgibano življenje. ■ Marko Jevšenak Odmevi V tedniku Naš čas, kije izšel 8. januarja 1998, sta bili v članku "Nova kapela v Kavčah" g. L. Ojsterška objavljeni dve laži! Za pridobitev dokumentacije za izgradnjo kapele ni pripomogla KS Podkraj-Kavče popolnoma nič, temveč sem moral vse urediti sam. Pri sami izgradnji ni bilo narejene nobene udarniške ure, ampak sva jo delala z g. Antonom Podpečanom sama (razen obrtniških del). ■ Martin Cvenk Kulturno društvo Gorenje Da bo kraj malo zaživel bolj Kot strela z jasnega se je po Občini Šmartno ob Paki v lanskem novembru razširila novica, da so v vaški skupnosti Gorenje ustanovili svoje kulturno društvo. Presenečenja ob tem seveda ni manjkalo, kot tudi ne najrazličnejših vprašanj: zakaj so ustanovili društvo tako po tiho, zakaj društvo in ne sekcije, ali se sedaj hočejo nekako kulturno odcepiti in podobno. Predsednica kulturnega društva Gorenje Cvetka Zunter nam je povedala, da o ustanovitvi društva res niso govorili naglas, ustanovili pa ga tudi niso tako po tiho, ampak so nekateri v Šmartnem ob Paki to vedeli. Zakaj so ga ustanovili? "Ne, da bi se odcepili, bili zase, nekaj posebnega. Daleč od tega. Smo brez izkušenj in bomo pomoč, sodelovanje s šmarškimi kulturnimi zanesenjaki potrebovali. Prisluhnili smo šele pobudi krajanovi vaških skupnosti Gorenje, Paška vas in Skorno. Ti so menili, če že imamo dom krajanov in v njem dvo- Cvetka Zunter: "Nismo samo strogo kulturno društvo, ampak smo predvideli tudi vrsto drugih dejavnosti." rano, zakaj ne bi imeli še svojega kulturnega društva, ki bo življenje v tem delu Občine Šmartno ob Paki nekoliko popestrilo, razgibalo. Še zlasti zavzeto jim je prisluhnil predsednik vaške skupnosti Gorenje Martin Ažman. Za društvo in ne za sekcijo pa smo se odločili samo zaradi žiro računa. Tako lahko zbiramo denar brez posrednikov, lažje pridobimo pokrovitelje in podobno. Samo z dobro voljo in brez denarja se danes ne da nič narediti." Sogovornica je povedala, da niso strogo kulturno društvo, ampak so v statutu društva predvideli tudi druge dejavnosti. Tako so v delovni program za leto 1998 ob nekaterih prireditvah (materinski dan, otroška maškarada, srečanje krajanov vaških skupnosti Gorenje, Paška vas in Skorno, v goste nameravajo povabiti kakšno gledališko skupino, kulturni večer z zanimivim predavanjem) zapisali še tekmovanje v tenisu, izlet s kolesom v neznano in obisk Božička - mimogrede, ob lanskem obisku je ta dobri stari mož skromno obdaril približno 150 otrok. Obdarili so jih s pomočjo prispevkov pokroviteljev in z zbranimi sredstvi od prodaje koledarja. Cvetka Zunter je prepričana, da bo društvo dobro delalo, če ji bodo stali ob strani, kot so ji obljubili, vsi člani. Za zdaj jih je 30, v teh dneh, ko naj bi zbirali pristopne izjave, pa upa, da jih bo še nekaj več. mtP Ansambel Lipovšek iz Velenja Frajtonarica in jaz Zdaj, ko so izdali zgoščenko in kaseto, je prav, da jih predstavimo. Ansambel Lipovšek je stopil v tretje leto delovanja, ves čas so v njem Andrej Zupanek -bas, Slavko Sušeč - kitara, klaviature, Zvone Lipovšek -harmonika, vokal in Saša Lipovšek - vokal. Od letos imajo novega člana Janeza Šabca -trobenta in boben. Vsi člani ansambla obvladajo po dva ali celo tri instrumente, igrajo pa glasbo za staro in mlado. Nastopajo po vsej Sloveniji, zlasti veliko v Šaleški dolini. Zgonščenko in kaseto z naslovom "Frajtonarica in jaz" so izdali v studiu Mimik v Libojah, besedila je napisala Vera Šolinc, uglasbil pa jih je Zvone Lipovšek. Letos je pred njimi nov in pomemben cilj: sodelovanje na katerem od slovenskih festivalov. Koliko bodo pri tem uspešni pa bomo videli in slišali. ■ mkp Era Nama Izžrebali nagrajence VELENJE - Era Nama, med potrošniki bolj znana kot "stara" Nama, je lani praznovala 40-letnico. Ob tej priložnosti so pripravili nagradno igro, v kateri so sodelovali tisti, ki so pri njih kupili za več kot 3.000 tolarjev izdelkov. Žrebanje nagrad pa so opravili 6. januarja letos, ko so jih obiskali in zapeli Trije kralji. Med izžrebane so razdelili Peli in žrebali so, v prisotnosti mnogih, Trije kralji. 10 praktičnih nagrad in 3 glavne: televizor, sesalec in mesoreznico. ■ mkp NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15. januarja 1998 Pri rejnikih Anici in Emilu Jagru "Ljubezen do otrok je v tebi!" Mirita je stara 14 let, Matej šteje dobrih pet pomladi in pol. Nihče od njiju ni ptiček brez gnezda, čeprav živita pod tujo streho nad glavo. Pravzaprav, Matej od lanskega maja dalje ni več rejenec, ampak posvojenec. Oba imata starše, a je iz najrazličnejših razlogov bilo njuno življenje v danem trenutku pri njih nemogoče. Pri zlatih krušnih starših, Anici in Emilu Jagru iz Velenja sta našla vse tisto, kar je še kako potrebno za njun razvoj: ljubezen, predvsem pa topel dom, kije v življenju vsakega posameznika še kako trdna opora pri premagovanju vsakdanjih stisk. Matej se je ob našem obisku stiskal k mami Anici, Mirita, ki se je za vikend vrnila iz Celja, kjer obiskuje Osnovno šolo Glazija, je z nezaupanjem zrla v nas. "Mateja smo dobili starega komaj 10 mesecev. Na veliko njegovo in seveda tudi najino željo smo leta 1996 vložili vlo- go, maja lani pa smo dobili odločbo o posvojitvi. Sploh si ne znava več predstavljati, da bi bila brez njega. Mirita je pri nas od lanskega oktobra Emil, Mirita, Matej in Anica - vsi dobro vedo, da se ljubezni, s katero človek v življenju lažje premaguje marsikatero stisko, ne da naučiti. dalje in tako dolgo ji bova krušna starša, dokler bo potrebno. Pridna je in pri 14 letih je prvič praznovala rojstni dan," je začela pogovor Anica in nadaljevala: "Pravzaprav sem dežurna re-jnica in sprejmem otroke za kakšen dan, dva, teden. Pred približno 8 leti sva se z može odločila za rejništvo. Oba imava otroke rada, sama sva vzgojila tri hčere, vse so od doma. Da ne bi bil najin dom brez otroškega živ-žava, sva se odločila najprej za varstvo otrok na J domu. Vendar so ti popoldne bili pri svojih starših, konec tedna so prav tako ostali doma, midva pa sva ostala sama. Porodila se nama je ideja o rejništvu." Vsaj za kratek čas sta že kar nekaj otrokom, potrebnih straševske miline in topline, pokazala, da je lahko življenje tudi manj kruto, kot so to spoznali sami. Anica in Emil pravita, daje rejništvo zelo naporno. Varstvo otrok je nekaj povsem drugega. Otroka popaziš takrat, ko so njegovi starši odsotni, biti rejnik pa pomeni razdajati se otroku podnevi in ponoči, torej 24 ur na dan. Toda, ko vidita nedolžne otroške oči, kako polne upanja zrejo v njiju, usta, ki lezejo v nasmeh ob še tako drobni pozornosti, na vse pozabita. To jima daje poleta, novih moči, to je plačilo za njun trud. Nikakor ne moreta razumeti, da lahko starši otroka pozabijo v vrtcu, kako je lahko neusmiljeno njihovo srce, roka, ki udarja po telesu, kjer pač je. "Ljubezni se res ne da naučiti. To je v človeku samem. Skrbi, ljubezni in vsega drugega ne odtehta še toliko denarja. Najin smisel življenja, najin cilj je danes -ob hčerah, vnukih - prav Matej," je pridjal Emil. "Vsi rejenci so pri nas enakovredni člani naše družine. Midva vse bolj ugotavljava, da vsega tistega, kar nisva dajala svojim, razdajava drugim." Pri tem niso toliko pomembna darila, takšne in drugačne pozornosti, ampak občutek, da ima zavrženega otroka nekdo rad. Ni kriv za tegobe staršev, ki se svoje odgovornosti s tem, ko so mu poklonili življenje, ne zavedajo. Da se Anica in Emil res razdajata, ni težko spregledati. Urejena Miritina in Matejeva soba je samo eno od dejstev, da sta oba pri njiju našla mnogo, mnogo lepši drugi dom kot pri lastnih starših. "Res je fajn," se je oglasila Mirita. "Lepo mi je zato, ker se ne prepiramo, ker me ne tepeta, ker mi pomagata in me v mojih težavah razumeta. Prvič sem praznovala rojstni dan, prvič meje razveselil Miklavž s svojim darilom. Moja Anica in Emil me spodbujata, naj pišem še dedku Mrazu." Ko bo velika, bi bila Mirita rada frizerka. Za Anicino pričesko bo rada poskrbela, kadar bo hotela. Matej sanja o tem, da bo mami in atiju v ponos kot zobozdravnik ali poslanec. Pa ne takšen kot so današnji poslanci v slovenskem državnem zboru. Človeku je prijetno toplo pri srcu, ko odhaja od Jagrovih. Toplo, ker sta Anica in Emil kljub lastnim tegobam, lastni družini našla dovolj prostora v svojem domu in srcu še za druge, nebogljene in pomoči potrebne otroke. Samo želimo si lahko, da bi bilo na svetu še več takih, kot sta Anica in Emil Jagrova iz Velenja. ■ tp Z domačini na Dobrovljah "Kaj bi se kregali, še manj bi imeli!" Lepe so Dobrovlje, naj so "nagnjene" na braslovško, mo-zirsko, nazarsko ali na kakšno drugo stran; pridni, žilavi, veseli in zlasti dobri ljudje živijo na domačijah, razpršenih na najlepših kotičkih prostrane, čudovito vzva-lovane planote, kjer narava z lepoto ni skoparila. A je v minulih in zlasti sedanjih časih lepota sama po sebi vendarle premalo, z njo in posebej od nje ni moč živeti. Precej oddaljeni v vsaksebi, a vendar kot eden na delu razprostranjenih Dobrovelj živijo Kecejevi (pišejo se Vodu-šek), Dobrovčevi (Šeštir), Brdovnikovi (Dobnik), Prdelje-v/ (Strnišnik), Udovnikovi (Mogu), Velamovi (Strojanšek), Gornikovi (Fekner) in Končnikovi (Matko). In "tarnajo!" "Gozda ni dovolj za lagodno življenje; zemlja je kraška, slaba in ne omogoča zadosti pridelka; večina hodi na delo v dolino; zmanjkuje pitne vode; cestne povezave z dolino so dolge in slabe; narava je že zagotovila pogoje za turizem na kmetijah, a kaj ko so ostali pogoji nemogoče zahtevni; na občini nam svetujejo, da naj razmišljamo, načrtujemo in delamo dolgoročno in nam pomagajo pri cestah, nihče od njih pa nima kakšne drugačne, bolj pametne ideje, ko pa dobre zamisli že imajo in jih uresničujejo v naši neposredni bližini, na nas pozabljajo, še vprašajo nas ne, če bi bili tudi mi za kakšno pridobitev, za napredek..." Slednje so grenko pripomnili glede telefonije in kabelske televizije. Pozno jeseni so namreč telefonski kabel z Dobrovelj v dolino položili v zem- ljo, "še slabo so pospravili za sabo po njivah in travnikih," pravijo, še bolj pa jih boli, da jim nihče ni omenil, ponudil ali vsaj pojasnil možnosti, da bi ob tem izkopu hkrati položili še kabel za televizijo, saj prav v tem času v občini Nazarje dokončujejo sistem kabelske televizije. Saj res, kako pa je z občinskimi mejami? Dobrovlje sodijo v občino Mozirje, čeprav imajo "dostop" do nje samo preko Nazarij ali "malo" daljše preko Letuša. "Pri nastajanju novih občin smo se 100 - odstotno odločili za občino Nazarje, bili smo v njenem referendumskem območju, pa kljub temu v ničemer nismo uspeli. Zdaj nam je vseeno, pravzaprav nam ni - šli bomo tja, kjer nam bodo več dali in pomagali, pa čeprav v Žalec," pravijo malo za šalo, malo zares in malo zagrenjeno. "Se kadar delamo, nas kritizi- rajo, ali se pri podatkih o vloženih sredstvih in delu sprenevedajo," trdijo in pri tem mislijo na napačne podatke o prvem delu lanske naložbe v asfaltiranje ceste, ki Dobrovlje povezuje z Nazarjami. "Resnico o tem bomo že še povedali," pravijo. Res pa je, da jim je cesta približala dolino, pred zimo so položili grobi asfalt, sklepna dela bodo opravili pomladi. Vsaj glede tega so lansko leto sklenili veseli. Razen narave na Dobrovljah torej ni nič lepega!? O, pa je! "Pomembno je, da imamo delo, radi delamo in to nas drži pokonci. Kolikor sami naredimo, toliko imamo. Po treh letih smo nehali jamrati, saj ni kaj prida zaleglo in pomagalo; preveč redko nas kdo vpraša kaj nas muči, zato se raje hvalimo. Zaleže enako kot tarnanje, sliši se pa lepše. No ja, čisto malo že potarnamo. Če bi namreč kdo slučajno kaj ponujal, da bo vedel kam naj se oglasi" je naslednja "izjava." Kregajo med sabo se tudi ne. "To pa ne. Saj, v obraz si povemo vse kar je treba, ko pridemo v dolino smo kot eden. Saj nas je premalo, da bi se kregali, poleg tega pa ob medsebojnem kreganju še tega ne bi imeli kar imamo." Muči jih denimo, da pozimi na Dobrovljah nimajo kaj delati, v isti sapi pa po pravici povedo, da jim dela nikoli ne zmanjka, si ga že poiščejo, saj brez njega ne morejo. Če kdo pri tem pomisli, da se ne znajo povese-liti in razvedriti, se neskončno moti. Sodi sem morda tudi veselje ob "kožuhanju" koruze? "Ja, to je bilo pa že pred leti, danes namesto nas to delo opravijo divji prašiči." Veselo in pomembno je dejstvo, da se na Dobrovlje vračajo domačini, da se tudi si- cer rojeva vse več otrok, kar pa na vso nesrečo v nekaterih primerih ni ravno prava vrednota ali prednost. Pri pomoči demografsko ogroženim področjem denimo. "Takole je. Skrb za demografsko ogrožena področja je večkrat bolj slaba uteha, saj je razpis dražji od miloščine, ki jo na koncu dobiš. Mi seveda nismo demografsko ogroženi, ker imamo otroke," je bila ena od "ugotovitev" pri- Med ljudmi na Dobrovlajh jetnega pogovora ob krušni peči v lepi kmečki hiši, pa ni bila zadnja: "Ni čisto res, da imamo vsi otroke. Nekateri jih še nimamo, a samo zato, da smo vsaj 4 milijone dobili," seje slišal medklic. O ja. Še bodo imeli otroke, z "demografijo" ali brez nje. Pridni in dobri ljudje živijo na Dobrovljah in dobro-voljni so. Narava je že vedela, kje in kaj mora postoriti. UJP 15. januarja 1998 NASI KRAJI IN UUDJE NilS CAS 7 jo ene od osnovnih šol, ki naj bi v naslednjih letih postala v Velenju odveč. Dokončna in dolgoročna rešitev pa je zagotovo novogradnja, ki še vedno ostaja v ognju." ■ Bojana Špegel Cerkev svetega Martina Velenje Koncert vokalne skupine CANTICUM Vokalna skupina CANTICUM iz Maribora pod umetniškim vodstvom dirigenta Jožeta Fursta uspešno deluje že peto sezono. Sestavljajo jo večinoma študentje mariborskih fakultet in graške glasbene visoke šole. Programska usmeritev zajema vsa stilna glasbena obdobja, poudarek pa je na delih 20. stoletja in sodobni glasbi. V soboto se bo ta odlična vokalna skupina predstavila tudi Velenjčanom in to z zelo bogatim programom. Koncert bo ob 19.h v velenjski cerkvi svetega Martina, vstop pa bo prost! Da bo to prvovrsten glasbeni dogodek pričajo še mnogi podatki o skupini. V svojem dosedanjem delovanju se je skupina uspešno predstavila na nastopih, koncertih in tekmovanjih v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Grčiji, Švici in Franciji. Novembra 1994 so se udeležili mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Grčiji, kjer so osvojili drugo mesto v kategoriji komornih vokalnih zasedb in prvo mesto v tekmovanju z narodnim programom. Temu uspehu so sledili še številni drugi mednarodni uspehi, saj se skupina uvršča tik pod vrh, če ne v sam vrh vsa leta delovanja. Lani so posneli tudi zgoščenko z naslovom "Vem, da je zopet pomlad"... V soboto so v svoj program uvrstili dela A. Scarlattija, F. Mendelssohna Bartholdya, B. Brittena in F. Poulenca. Vabljeni. ■ Bš Varstveno-delovni center Mozirje Pet let ponosa in sreče Prav danes, 15. januarja, mineva pet let od dne, ko je Varstveno - delovni center v Mozirju odprl vrata prvim varovancem. Pet let res ni dolga doba, je pa prežeta z veseljem, samopotrjevanjem in ponosom vseh varovancev, staršev in zaposlenih. Uspešni in zadovoljni si seveda želijo razumevanja in pomoči tudi v prihodnjem obdobju. Kar nekaj novosti v velenjski knjižnici Nov program, izkaznice, obračun zamudnin... Sedmi dan v novem letu je bilo v čudovitih prostorih Hotela Štorman veselo in prijetno, kot še nikoli. Zares še nikoli tako. Več kot pregovorna je te kakovost ponudbe in uslug v Stormanovih gostiščih in hotelu, o tem dvomov ni, kot ni dvomov, da so gostje navzlic vsemu deležni novih presenečenj, ki jih vedno znova vabijo in privabljajo. Najprijetnejše in najbolj domiselno presenečenje doslej je bila igra "Pojej in zadeni." Zamisel za to dokaj nenavadno igro se je porodila lastniku gostišč Zvonetu Štormanu in odziv je prijetno presenetil tudi njega samega. Le zadovoljen gost se vedno vrača "Lahko mi verjamete, da mi je bil vedno v največje veselje zadovoljen gost, ki je najboljša reklama in obenem zagotovilo, da se bo še vrnil. Zdaj, ob tem zaključku, se je moje spoznanje še bolj poglobilo in sem resnično vesel, da je igra dosegla tako velik obseg in navdušenje. Hotel Štorman na Venišah Naj se iskreno zahvalim vsem vam, cenjeni gostje, za dolgoletno zvestobo z obljubo, da se bomo še naprej trudili z novimi idejami in izzivi, predvsem v vašo korist in zadovoljstvo." Te besede je med drugim izrekel Zvone Štorman v uvodnem delu odmevne sklepne prireditve v hotelu na Venišah. Premalo je bilo prostora za vse, ki bi želeli uživati v enkratnem večeru in bili deležni posebnega doživetja. Pustite se presenetiti Da gostje v Štormanovih gostiščih dobro jedo, je vsakomur znano, kaj in kako so se torej "igrali" in kaj so zadeli? Zadeli so 100 lepih in privlačnih nagrad, po vseh gostiščih pa so se "igrali" račune z nad 3000 tolarjev. Vsak izmed njih je našel prostor v sklepnem žrebanju in nabralo se jih je precej tisoč, računov namreč. Le na začetku igre je bilo nekaj vprašljivih pogledov gostov, kasneje so se sami z veseljem potrudili, da so presegli znesek, ki ob užitkih in zadovoljstvu nudi tudi srečo, je med drugim z zadovoljnim nasmehom povedal Božo Kozjak, ki je igro usklajeval od začetka do konca, sicer pa je vodja gostišča Štorman na Ločici. Prikupna Ida Baš je na oder vabila vedno nove nastopajoče, dve plesni skupini sta bili posebna popestritev, zapela in zaigrala sta Irena Vrčkovnik in Mike Orešar, vse je razvedril Vili Resnik, mnogi so vzdihovali ob pogledu na manekenke in manekene, predvsem seveda na čudovite kreacije, zvoki ansambla Happy Band so razveseljevali pozno v noč, vsi nastopajoči pa so se posebnim užitkom izžrebali 100 srečnežev iz resnično vse Slovenije, najvrednejše nagrade seveda Zvone Štorman osebno. Vtisi so bili izredni, vzdušje več kot prijetno, zadovoljstvo na višku. Je še kdo, ki dvomi o novih privlačnih zamislih? V gostiščih in hotelu Štorman pravijo: pustite se presenetiti! Zlasti v to ne kaže dvomiti. Prejšnji teden so v velenjski knjižnici, ki deluje v okviru Kulturnega centra Ivana Napotnika, uresničili nekaj že napovedanih novosti v poslovanju, kijih bodo "čutili" tudi člani in članice knjižnice. Njihovo število je že preseglo šest tisoč. Dobili bodo nove izkaznice, drugače bodo plačevali članarino in zamudnine... Izposoja pa bo po novem potekala po sodobnem sistemu COBISS, ki so ga priključili prejšnji teden. Novosti nam je predstavil vodja knjižnice Lado Planko, ki nam je najprej predstavil sistem COBISS. "To je nov program računalniške podpore izposoj, ki je del vsesplošne slovenske programske rešitve, računalniške mreže. Pomeni enoten servis v vseh knjižnicah v Sloveniji. Za vključitev in prilagoditev je potrebnega veliko dela, zato tokrat vključujemo samo velenjsko knjižnico, oddelka Šoštanj in Šmartno pa čez kakšno leto. Za bralca bo to veliko pomenilo, saj bo možno preko direktne povezave iskati knjige kjer koli po Sloveniji, preko Interneta tudi po svetu. V kratkem bomo v ta namen postavili več PC-jev, na katerih bodo lahko naši bralci in bralke sami iskali željene knjige in druge informacije," smo izvedeli uvodoma. In kako bomo te novosti občutili bralci? Program COBISS bo spremenil precej stvari na področju administracije in samem poteku izposoje. "Bralce in bralke prosimo za razumevanje in potrpljenje, ker bo naslednjih nekaj tednov obseg dela nekoliko večji, saj bodo naše knjižničarke še nekaj časa vnašale izposojo v nov in star program hkrati. Prehod iz obstoječe lokalne mreže na program COBISS bo malce neroden, ker bosta v pogonu še nekaj časa obe mreži. Žal druge rešitve ni, lahko bi le še za kakšen mesec zaprli knjižnico, kar pa se mi zdi nesprejemljivo." Malomarni bodo udarjeni po žepu Bralci in bralke bomo že ob prvem obisku knjižnice v novem letu izvedeli še za nekaj novosti. Dobili bomo nove članske izkaznice žepnega formata, v velikosti bančne kartice. Veliko bolj praktične bodo za shranjevanje, hkrati pa bodo opremljene s črtnimi kodami, kar bo v prihodnosti skrajšalo čas izposoje in vračanja knjig. Bo pa treba imeti izkaznico s seboj pri vsakem obisku knjižnice. Če boste želeli, vam bodo knjižničarke izdale tudi potrdilo z naslovi izposojenih knjig in datumom, do katerega jih morate vrniti. To bo zelo pomembno za pozabljivce, ki radi zamujajo z vračanjem knjig, saj bodo zamudnine po novem za takše veliko višje. Za vsako knjigo posebej bodo znašale 10 tolarjev na dan. Izračunajte si, koliko vas bo stalo, če knjige ne boste vrnili kakšno leto! Malomarnost bo krepko kaznovana. Članarino bomo po novem plačevali za eno leto od datuma plačila in ne več za koledarsko leto. Če jo boste, recimo, plačali 3. marca, bo veljala do 2. marca prihodnje leto... Prostorska stiska še kar stiska Že nekaj let govorimo o rešitvi prostorske stiske velen- jske knjižnice, ki že dolgo očitno bode v oči. Izvedeli smo, da jo opažajo tudi bralci, ki so že sami predlagali, da v knjižnici pripravijo peticijo za čim hitrejšo rešitev problema, pod katero bi se rade volje podpisali. Lado Planko nam je o sedanjih možnih rešitvah povedal: "Obstajajo vsaj štiri različice, kako rešiti iz dneva v dan bolj pereč problem prostorske stiske. Ena od možnosti je adaptacija zgornjih prostorov nad Elektrotehno, ki so v lasti Gorenja in Projektivnega biroja. Druga možnost je preselitev v večji del prostorov v drugem nadstropju velenjskega nakupovalnega centra ob Pošti. TVetja je začasna rešitev s prostori na Šaleški cesti, nad Loterijo, ki bi nam prostorsko stisko omilila za leto ali dve, več težko. V perspektivi je možna tudi rešitev z izpraznitvi- Še nekaj tednov bodo knjižničarke izposojo opravljale po novem in hkrati po starem sistemu, zato bodo postopki nekoliko daljši. Prosijo vas za razumevanje! _ 107,8 MHz 15. januarja 1998 JOHN FOGERTV" BLUE MOON SVVAMP KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... Srečanje radijskih sodelavcev Radio Velenje je velika dru- obvezna. žina, ki jo bogati neizmerno veliko sodelavcev, predvsem zunanjih, ki na radio ne prihajajo vsak dan, ampak le takrat, ko so na razporedu kot moderatorji za posamezne oddaje, kot tehniki, ali ko kot novinarji pripravljajo in montirajo prispevke, za katere menijo, da so aktualni in bi šli dobro v uho. Tako ni nič čudnega, da se mnogi med seboj niti poznajo ne. Dobra priložnost za srečanje in izmenjavo izkušenj, vsak pa ima kako zanimivo, so vsakoletna srečanja, ki jih zanje pripravi Radio. Ker je bila pred novim letom, ko je bilo podobnih srečanj drugod največ, pri nas prava "norija", bo srečanje jutri, v petek, 16. januarja. Tisti kolegi, ki slučajno o tem nič ne vedo (vedno pa se najde kakšen tak), naj se o srečanju le pozanimajo. Udeležba je Tam bomo rekli tudi kakšno tem, kakšne novice pišejo novinarji, moderatorji pa jih berejo. Zgodi se namreč, da novinar, ne tako redko, napiše na hitro kakšno stvar, in ker je narejena na hitro, je običajno polna napak. Moderator, ki naj bi vsako na glas prebral, preden jo poda v eter, včasih tega ne naredi in zgodi se, da naleti na pasti. Če gre samo za "zatipkane" zadeve, se še nekako znajde in izvleče, če pa bere v eter recimo, da so v Gorenju proizvedli toliko in toliko ton gospodinjskih aparatov, namesto kosov, je pa to že lahko ... Ali, če je novinar prepričan, da imamo v Velenju Pristojno cesto, morala pa bi biti Prisojna ... Ali, če vabi na dogodek, ki je minil že pred kakšnim tednom ...Če je moderator dobre volje, je to lahko razlog za smeh, če je slabe, Pred novim letom smo se srečali vsi redno zaposleni v podjetju Naš čas d.o. o. Posebno veseli smo bili, da so se tega srečanja udeležili tudi naši upokojenci. Na tej sliki sta upokojenki, prva z leve naša Lidija in prva z desne naša Jožica. pa za jezo. Poslušalci pa si ob takih rečeh običajno mislijo svoje. To je samo en primer, takih, ki jih je dobro "razčistiti" v prijateljskem srečanju pa je še nešteto. ■ mfcp (foto: B.Z.) ROLLING STONES Slovite Stonese na njihovi zadnji turneji, na kateri predstavljajo svoj najnovejši album "Bridges To Babylon", očitno spremlja smola. Potem, ko so pred kratkim morali v enem tednu odpovedati kar dva nastopa na kanadskem delu turneje, in sicer v Torontu in Syracusi, ker je imel njihov pevec Mick Jag-ger vneto grlo, so morali odpovedati tudi nedeljski nastop v Mon-trealu. Tokrat je bil razlog odpovedi tehnične narave. Na strehi olimpijskega stadiona, kjer naj bi Sto-nesi nastopili, se je namreč pojavila velika razpoka. Razpoko je povzročil led, ki se je nabiral na strehi, pomenila pa naj bi tako nevarnost, da so se organizatorji raje odločili za odpoved koncerta. GLORIA ESTEFAN Ameriška pevka kubanskega porekla Gloria Estefan, ki se je podobno kot mnogi drugi zvezdniki odločila, da bo svoj zaslužek od petja vložila v verigo restavra- cij, je pri tem naletela na prve težave. Kalifornijsko podjetje za izdelavo jeansa Bongo jo namreč toži zaradi domnevne kršitve pri uporabi imena Bongo za njeno restavracijo Bongos Cuban Cafe. Kalifornijsko podjetje želi, da Es-tefanova spremeni ime lokala, vendar je pevka trdno odločena, da imena restavracije, narejene v stilu gostišč, kakršna so obstajala v štiridesetih letih v Havani, ne bo spremenila, saj je v podobo lokala vložila kar pet milijonov dolarjev. Sodni proces že teče. FLETWOOD MAC Uspešni album nekoč zelo popularne skupine Fleetvvood Mac "Rumours", ki ga je slovita skupina izdala leta 1977, bo po dvajsetih letih kmalu doživel svojo moderno predelavo. Za to bodo poskrbeli danes popularni izvajalci ročk in pop glasbe, kot so Jevvel, Match-box 20, Elton John in še nekateri drugi. Na albumu z naslovom "Rumours Revisited" bodo tako Jevvel po svoje obdelali uspešnico "You make loving fun", Matchbox še prostih. FUGEES Skupina Fugees, ki si je pred dvema letoma z albumom "The Score", ki ji je prinesel velik uspeh s predelavo skladbe "Killing me softly", pridobila veliko simpatij, ne le med poslušalci, ampak tudi pri kritikih, letos pripravlja nov album. Poleg tega nameravajo posneti tudi film z naslovom "The Harder They Fall", ki bo nekakšna parodija na 25 let star kultni reggae film "The Harder They Come", v katerem je nastopil legendardni Jimmy Cliff, ki so ga Fugges povabili k sodelovanju tudi pri snemanju njihovega filma. Sicer pa Wyclef Jean, vodja skupina Fugees, vse prej kot počiva. Angažiran je v mnogih projektih s tako velikimi imeni kot je Michael Jackson, Gloria Estefan, R. Kelly in skupina Earth, Wind & Fire, povrh vsega pa se sodeluje tudi pri snemanju samostojnega albuma pevke skupine Fugees Lauryn Hill. Priden poba, ni kaj! UMiČ 20 skladbo "Never going back", The Cranberries hit "Go yourown way" in Elton John skladbo "Don't stop". Album bo izšel marca, skoraj ob istem času, ko se bo na tržišču pojavil tudi izdelek nekdanje članice pravih Fleetvvood Mac, Ste-vie Nicks, "Edge of 17". 2 PAC Nekdanji gangster in kasneje zelo vpliven in popularen raper, zdaj pa žal že pokojni Tupac Sha-kur, si za časa svojega življenja prav gotovo ni mislil, da se bodo o njem kdaj učili tudi v šolah. Toda zgodilo se je prav to. Pred letom in pol umorjeni umetnik, je namreč predmet posebnega seminarja z naslovom "Tupac Shakur: A Seminar", ki ga izvajajo na univerzi v Wyomingu v ZDA. Seminarje posvečen Shakurjevemu življenju, glasbi, filmu in njegovi poeziji, ki je enkrat že bila predmet podobnega seminarja na mnogo bolj znani univerzi Berkeley v Californiji. Za zdaj se je na seminar o 2 Pacovem življenju in delu prijavilo 66 študentov, nekaj mest pa je Po več kot desetletju premora je John Fogerty, vsem poznavalcem ročk glasbe znan predvsem kot ustanovni član legendarnih CCR, spet izdal nov album. "Blue moon Svvamp" je naslov tega kolaža značilnih rockovskih zvokov z ameriške zahodne obale, za katerega mnogi kritiki pravijo, da ga je bilo vredno čakati. Album, ki navdušuje že s samim dejstvom, da ga je John Fogerty po tolikih letih sploh izdal, razkriva svojo pravo vrednost šele po večkratnem poslušanju. Prav vseh dvanajst skladb, od značilne countrijaške poskoč-nice "Southern Streamline", prek odlične, južnjaško zveneče, "A Hundred And Ten In The Shade", do balade in redke ljubezenske skladbe tega umetnika "Joy Of My Life", ki jo je posvetil svoji ženi Julie. Album "Blue Moon Svvamp" stilsko torej varira znotraj utečenih rockovskih obrazcev, značilnih predvsem za karakteristični zvok ameriškega južnjaškega in ročka zahodne obale ter pri tem močno spominja na tisto, kar so v najboljših časih počeli člani legendarnih CCR. Tudi sicer se ob poslušanju albuma ni mogoče otresti asociacij na ta zgodovinski ameriški band. Že značilen, rezek in prodoren vokal, ter čist zvok kitare, brez kakršnih koli efektov, sta preveč karakteristična, da bi John Fogerty lahko zanikal povezavo s svojimi koreninami. Česar seveda tudi nikoli ni želel. "Blue Moon Svvamp" je začel nastajati že leta 1992, potem ko se je Fogerty v začetku devetdesetih preselil globoko na ameriški jug, na področje delte Mississippija, to je tisti predel ZDA, ki je s svojo bogato glasbeno dediščino, močno oblikoval razvoj ameriške popularne glasbe. Blues in country si tukaj podajata roki in prav neverjetno je, koliko odličnih glasbenikov prihaja s tako majhnega in omejenega področja. John Fo-gerty jih je pri snemanju zadnjega albuma angažiral mnogo. Ugotovil je, da mu ena ekipa ne zadostuje. Zato je za snemanje skoraj vsake skladbe potreboval novo ekipo, kar daje jasen odgovor na vprašanje, zakaj je album nastajal toliko časa. Skoraj vse instrumente s strunami (akustične in električne kitare, mandolino, električni sitar, irski buzuki itd.) je Fo-gerty odigral sam. Angažiral pa je kar tri različne bobnarje, celo štiri basiste in še mnogo drugih instrumentalistov in vokalistov z ameriškega juga. Rezultat tega dela je album "Blue Moon Swamp". Album, ki kljub temu, da njegov avtor prehaja že v jesensko obdobje svojega ustvarjanja, po mnenju mnogih prinaša nekaj najboljših skladb kar jih je John Fogerty kdaj koli napisal. ■ MiČ LESTVICA DOMAČE GLASBE (St.248) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 11. januarja: 1. ŠALEŠKI: Slovenska pesem 10 glasov 2. HENČEK: Pazi se, punca ti 9 glasov 3. FW: Ti nisi taka 6 glasov 4. BR. IZ OPLOTNICE: Naša dekleta 5 glasov 5. KLAVŽAR: Pastirski praznik 0 glasov Predlogi za nedeljo, 18. januarja: 1. IGOR & ZL. ZVOKI: Lunco bom vprašal 2. LAUFARJI: Žirovski čevljar 3. NAGELJ: Ne zlato, ne srebro 4. SAVINJA: Na poročno potovanje 5. SVETLIN: Moravče so najlepše ■ vrn Grabner Študent naj bo Ce bi mi kdo pomagal, bi napisal več... Da nebi kaj pozabil, sem si v nedeljo po koncertu velenjske godbe približno zabeležil, kaj vse moram storiti v ponedeljek dopoldan, ki si ga po navadi vzamem za opravljanje ŠŠK-jevske birokracije. Ko so obveznosti zapisane v vrstice, odložim debeli rokovnik in namesto da bi se odpravil spat z daljincem prekrižarim še TV kanale, podolgem in počez, najprej vsakega posebej, potem samo še določene, dokler ne postanejo oči pekoče in s "safety shootom", pošljem vse skupaj... na spanje. Ko mi zjutraj uspe vstati, sta prvi dve uri iz rokovnika že zdavnaj mimo, kar pomeni, da bom moral vse skupaj pač hitreje opraviti. Ampak, najprej kava! Jutro se pozna po kavi, zato pristavim džezvico z vodo in odprem časopis. Preden zavre voda, preletim zadnjo stran, nato pa ob kavi (ni slaba) še vse ostale. Ker sem ravno še v gatah, kopalnica pa je zasedena, izkoristim trenutek za telefo-niado. kakor vedno pol ljudi ni dosegljivih v trenutku, ko jih kličeš, vendar nič hudega, kajti po kopalnici lahko poskusim znova. Tudi po kopalnici (s čevlji na nogah) se uspešnost te-lefonoranja ponovi, vendar za zadnje dve številki ni več časa. Hitro v avto in gas! Banka, Agencija, Plač, Servis št. 1, Servis št. 2, Mladinski center, pa nazaj na Servis in nato na pošto... in nato domov, ker mi že nevzdržno kruli v želodcu. Po jedi se človek zmeraj poleni, zato potrebujem kavo, da pride k sebi. Večina opravil z rokovnika še ni oprav- hv^hppM Ijenih, am- ^^^^ Pak n|č W ■ de, ker jih [T ■ lahko ure- L f dim preko ■ rflr" ■ telefona iu- f Lil U ^J tri iz Ljublja-I ne, polet ffa^^^^^J^ tega pa za polovico stvari potrebujem računalnik, ki mi je najljušbi prav tisti v Ljubljani. Nato nastane šetežava, kako priti tja, ker ta teden avto ni moj (z bratom si ga deliva 7 dni po osebi), ga "prosim" za krajši izlet do prestolnice. Hvala bogu ima tudi on neke pomembne opravke v Ljubljani in ker je vožnja z avtom nek- je 50 % ceneje kakor z avtobusom in 100 % hitrejša kakor z vlakom, zme-čem hitro cote na kup ter jih stlačim v torbo. Poberem še mojo potujočo ri-salnico (imel sem namen nekaj zrisa-ti čez vikend) in že se peljemo. Vožnja do Ljubljane je postala že nekaj samoumevnega. 60 km/h za kakšnim tovornjakom po Trojanah, ko ni prehitevalnega pasu je za najino katro pač nujno zlo, še vedno bolje kakor 40 na uro, kar tudi ni nobena redkost. Ker vozi brat, lahko gledam Kamniške Alpe, zraven pa neka Tomijeva kaseta, ki jo premleva kasetar, lepoto zasneženih vrhov samo še potencira. Ko opravimo tiste njegove nepomembne zadeve in popijemo še eno kavo za slovo, je ura že krepko čez pet, zato naj na hitro še cmenim, kaj se ta teden dogaja v ŠŠK-ju, kajti do sedmih moram tale faks poslati, če ne moram v center. Petek, 16. januarja, ob 21.30 bo v Maxu koncert skupine AD HOC, vstopnina 500 SIT (300 SIT). Plač bo zaprt! Sobota, 17. januarja ob 21.00 bo v Placu otvoritev fotografske razstave Jureta Vižintina. Vstop prost! Plač je po novem odprt tudi med tednom, seveda samo za člane Šaleškega študentskega kluba. Vsi, ki ste se prijavili za smučanje v Italiji, prinesite denar v soboto v Plac. Informbiro je na poti v vaš nabiralnik. ■ Peter Lojen 15. januarja 1998 KULTURA , PORTRET KAK ČAS 9 Jutri otvoritev razstave v Galeriji KC IN Slovenija, odprta za umetnost 1997 Jutri ob 19. uri bodo v Galeriji velenjskega Kulturnega centra Ivana Napotnika odprli zelo zanimivo razstavo. Že petič bodo gostili dela umetnikov, ki so se udeležili mednarodne likovne delavnice na Sinjem vrhu. Razstavo "Slovenija, odprta za umetnost" bo odprl župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, razstavljalce pa bo predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj. Razstava bo na ogled do 11. februarja 1998. Tudi tokrat se bo razstava pričela z odličnim kulturnim programom. V njem bomo lahko slišali mlado velenjsko sopranistko Natalijo Verboten, ki jo bo na klavirju spremljal profesor Nikolaj Žličar. In kaj nam bo v ogled ponudila letošnja razstava? O tem v katalogu, ki je izšel ob koncu likovne delavnice, umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj pravi: "Čeprav je ob petletnici delovanja mednarodne likovne delavnice "Slovenija, odprta za umetnost" vse potekalo po ustaljenih tirih, je bilo tudi tokrat veliko novega in zanimivega. Zaradi vse strožjih meril selektorjev, so na Sinji vrh prišli le najboljši, vendar tudi pripadniki mlajše generacije, ne le srednje in starejše. Ustvarjali so v boljših delovnih pogojih. Če bi dela, ki so nastajala na mednarodni likovni delavnici pojmovali kot nekakšne dnevniške zapiske, bi lahko ugotovili, da vsebujejo nešteto novih, izvirnih, svojstvenih, včasih celo nenavadnih likovnih besed. Ustvarjanje nekaterih je bilo pravo eksper- imentiranje s koncencionalni-mi ali nekonvencionalnimi slikarskimi in kiparskimi materiali. Nastala dela razodevajo multimedialnost umetnosti in pogosto presegajo okvire izključno likovne ustvarjalnosti. To je še en dokaz več o tem, da delavnica nikakor ne omejuje ali ukaluplja likovnega izražanja..." Od jutri dalje boste torej lahko v velenjski Galeriji videli dela 23 umetnikov iz vseh koncev sveta. Slovenijo so tokrat zastopali Stane Jarm, Jožef Vrščaj, Simon Kajtna, Jože Tisnikar (bil je častni gost), Karim Azad, Vinko Tušek, Klementina Golija, Etko Tutta in Klavdij Tutta. Zagotovo se jih bo kar nekaj udeležilo tudi otvoritve, zato prisrčno vabljeni. Ubš Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Diapozitivi: MOJA AFRIKA Danes, 15. januarja, ob 19. uri, bosta v domu kulture v Velenju, študenta Darja Hoenigman in Robert Gartner predvajala barvne diapozitive s svojega zadnjega potovanja v Afriko. »Jezero pokrito s flamingi; sloni in žirafe, ki ti zastavijo pot; vzpon na Mt Kenyo (5199m); banane, banane in še več banan; košček džungle ali kako je če opice brijejo norce iz tebe in ... kaj storiti, če te obkolijo s kopji oboroženi domorodci...« O tem nam bosta pripovedovala študenta Darja in Robert, ki sta obiskala Kenijo in Ugando. Prepričani smo, da bo njuno pripove- dovanje veliko doživetje saj se še spominjamo, kako sta lani navdušila velenjsko občinsto s svojim pripovedovanjem o Islandiji. Vstopnice 500 SIT! STROJEPISKI V torek 20. januarja, ob 17. uri, bo v domu kulture v Velenju gostovalo gledališče iz Ptuja z delom Murraya Schisgala: »Strojepiski«. Režiser je Viktor Ljubutin, igrata pa Vanja Slapar-Ljubutin in Iztok Bevc. Gre za nostalgično zgodbo o ženski in moškemu, ona sanja o družini, on je poročen, skratka zgodba prežeta z ljubeznijo in upanjem. Vstopnice 1000 SIT! Zgodilo se je... 15. prosinca Leta 1880 V tretji številki Slovenskega gospodarja, ki je izšla na današnji dan leta 1880, so uredniki precej prostora namenili tudi prispevku iz Šaleške doline. Članek ima naslov "Iz Velenja. (Kmetijska podružnica -volitve)": "Enkrat, če se ne motim, sem že omenil v "Slov.Gosp." da je naša Šaleška dolina lepa in jako rodovitna; če bi bila skozi in skozi pravilno in umno obdelovana, prinašala bi svojim posestnikom še obilniških pridelkov. Ali k temu bi treba-lo razven šolskih podukov, ki se mladini v šoli dele, tudi še poduka za odrasle ljudi. To pa bi bilo mogoče v kaki ponavljajoči šoli ali pa v kakem kmetijskem društvu. Oboje je do zdaj nam primanjkovalo. Zadnje bodemo zdaj dobili. Včeraj se je namreč tajnik štaj. kmetijskega društva v Gradcu, g. Miroslav Midler, k nam pripeljal, da nam osnuje in ustanovi tukaj pre-potrebno podružnico kmet. društva štajerskega, ki bode potem na to delala, da se bo hmeljstvo (Hopfenbau) vpeljalo, dalje sadje-, trto - reja in sploh obdelovanje zemlje kolikor mogoče zboljšalo in na višjo stopnjo dobička povzdignilo. Gospodje posestniki, pozivam Vas, da v prav obilnem številu temu prekoristnemu društvu pristopite. Posnemajte tukajšnjega posestnika g. Raka, ki se že več let trudi in deluje v tej stroki in sije priredil drevesnico, ki nima daleč okoli jed-nake. Veselje jo je videti! Korist, kojo bo dajala, je gotovo neprecenljiva. - Pretekli teden smo imeli tukaj volitve novih županov in tudi ono novega načelnika okrajnega zastopa. Povsod so nove volili. Načelnik okr. zastopa je postal gospod Miha Golob iz Šoštanja. Volitve so večjidel prav povoljne, ker izvoljeni so, kakor so tudi stari bili, vse časti, spoštovanja vredne in skozi in skozi zaslug polne osebe." Ja, ja tudi odrasli ljudje so velikokrat še kako potrebni "podukov, ki se šolski mladini v šoli dele". Leta 1920 V celjski Novi dobi je bil objavljen naslednji mali oglas: "Dobri mizarski pomočniki proti plačilu 4Kod ure se spre- jmejo pri Baumgartnarju Velenje. 803- 1" Dobrih mizarskih pomočnikov se tudi današnji mizarji prav gotovo ne branijo. Leta 1960 Natanko štirideset let kasneje pa so v drugem celjskem časopisu zopet poročali iz Velenja. Članek Celjskega tednika ima naslov "Vest iz Velenja": "Delo Svobode iz Velenja je tudi v tem času močno razgibano. Dramska sekcija pripravlja kar dve igri. V Delavskem klubu nameravajo organizirati več prijetnih večerov. Prvi literarni večer domačih avtorjev je solidno uspel. Sedaj imajo v načrtu še literarno bralni večer in večer ljudskih pesmi. Se ta mesec pa nameravajo v dvorani kina prirediti javno mladinsko oddajo "Spoznavajmo svet in domovino". To bo prva mladinska oddaja v tej dolini. Zanjo se je že prijavilo 7 ljudi." Šele, ko zares dobro spoznaš svoj domači kraj in svojo domovino, boš znal prav ceniti tudi svet in tujino! ■ Damijan Kljajič Zaleščanski portreti 34 JAKOB MEH Starša sta bila prava Zaleščana - mati Jožefa iz Prelog in oče Gregor, rudar iz Plešivca. Najprej sta kupila hišo od Silovškov v Škalah, potem sta leta 1910 kupila manjše posestva od Plevelov, tudi v Škalah. Oče je imel že iz prvega zakona hčerko Micko, kasneje pa se je rodilo še sedem sinov in hčera: Rati, Ivan, Jože, Jakob, Franc, Fanika in Karla. Jakob, vedno je bil le Jaka, je prišel na svet 8.7.1910. Ob začetku prve svetovne vojne ga je oče v naglici odnesel v graben in mu dejal, da se takoj vrne. Ta takoj je trajal do konca vojne, ki je zaznamovala Jakovo najzgodnejše otroštvo. Mati je ostala sama s kopico otrok in pošteno se je morala potruditi, da jih je v času brez moža nahranila in oblekla. Igrač otroci niso imeli, naredili so si kakšno stvar iz ostankov lesa, v smučanju so se skušali kar na dogah. Današnje Velenjsko jezero je prav tam, kjer je Jaka pasel njihove štiri kravice nekako do leta 1919, ko se je v udorninah že začela nabirati voda. Vseh šest razredov osnovne šole je napravil v škalski šoli, petnajst minut hoje od doma. Učiteljica ga je imela rada, pa tudi sam s šolo ni imel težav, že v prvem razredu je v zak-mašni obleki nastopal pred šolskim nadzornikom. Najraje je reševal matematične naloge, tudi risanje in petje je imel rad. S slovenščino pa si nista bila najbliže... Ker ni bil kakšna ovčica /s sošolci so vsaj splezali na turn in tolkli po zvonovih/, je v šoli kdaj pa kdaj klečal, ali jih dobil po riti. Pa tudi doma ni bilo ravno poredko, da je oče svojo nadebudno mladež postavil v vrsto in na njej preizkusil pas... Po končani osnovni šoli je dve leti preživel doma, pasel krave in čakal, da bo star šestnajst let, ko bo smel iti v uk. Oče ga je prepričeval, da gre zaknapa, a stari oče, mizar, je v njem zbudil željo pomizar- jenju. Oče je popustil in ko je Jaka hotel po nekaj mesecih iz Prelog, kjer se je učil pri stricu, uiti, mu tega ni dovolili - češ, če si trmaril, zdrži do konca. Pri stricu fantu res ni bilo z rožicami postlano, delali so cele dneve, vmes je trikrat na teden obiskoval obrtno šolo v Velenju /zvečer od šestih do osmih, ob nedeljah pa od osmih do dvanajstih dopoldan/, stric je rad pil, kar naprej jih je zmerjal, delali so vse na roke. Vajenci plačila niso dobili, niti niso bili socialno zavarovani. Košček kruha so pomalicali kar stoje, med delom. Celo domači pes je dobi-. val boljšo hrano in še to vedno pred delavci... Nič kaj nežno niso fantje opravili s sosedom, ki je imel stranišče na štrbunk točno pod gospodarskim poslopjem kjer so spali. Vsako jutro so bili priča sosedovemu obredu na stranišču, pa še ves čas jim je zaudarjalo točno pod nos. Zato so lepega dne nažagali kole stranišča in naslednje jutro je sosed sredi ljubega mu opravila ostal s hlačami v rokah sredi podrtije..., in tja gani bilo več. Leta 1929 je Jakob opravil pomočniški izpit. Med leti 1931 in 1932 ga najdemo v Mostarju, kjer služi domovini. Hrana je bila več kot slaba, odnos oficirjev do vojakov pa obupen -nenehno so izmišljevali nova in nova mučenja vojakov. In če si se malo prepočasi ali narobe zasukal, že si jih dobil po glavi ali čez pleča. Toda vojaški službi se ima Jaka vendarle zahvaliti za nekaj, kar mu bo v življenju kasneje še kako koristilo - v mizarski delavnici, kjer je bil nadzornik, je spoznal stroje. Nihče od mizarjev v Velenju v tistem času strojev še ni imel! Po vrnitvi iz vojske je mladi pomočnik stanoval na očetovi domačiji /leta 1927 se je družina zaradi ugrezanja preselila v Zabrdo pri Podkraju/, ter v Velenju in Mozirju nabiral izkušnje, tako da je leta 1934 v Celju lahko opravil mojstrski izpit za stavbnega in pohištvenega mizarja. Pot od doma v Velenje ga je vodila mimo'sosedovega vinograda tako dolgo, da so pogovori s Cilko postali pogostejši in daljši... In tako dolgo, da ju je nekoč zasačil njegov oče in mu ročno "svetoval" poroko. Ne bodi ga len, ga je sine leta 1935 tudi ubogal. S Cilko sta se zadolžila in od sestre odkupila kočlarijo z vinogradom in starim preužitkarjem vred. A časi so bili hudi, še za enega mizarja v Velenju ni bilo kruha. Zato sta bila Meha vesela, ko jima je brat Raf dobil službo v rudniku zlata Blagojekamen v Srbiji. Tam sta oba pridno delala pri izgradnji rudarskega naselja in prav dobro zaslužila. No, že po letu in pol sta se vrnila domov, ker oče ni mogel več skrbeti za sitnega preužitkarja. Z zasluženim denarjem sta odplačala posestvo in ker v Velenju ni bilo možnosti, sta uredila mizarsko delavnico v Slovenj Gradcu. Tam je družina / v Srbiji se jima je leta 1937 namreč rodil sin Herman/živela v mrzli in vlažni sobici, pa tudi delavnica je bila slaba, zato so zdržali le pol leta in se vrnili v Velenje. Zdaj je bil Jakob obrtnik, imel je že pomočnika. V Velenju sta pri mostu čez Pako s podjetno ženo Cilko kupila parcelo in na njej postavila delavnico, malo za tem pa ga je žena prepričala, da je za velik denar, na tri obroke, kupil prvi mizarski stroj v Velenju. To je bilo zdaj čisto nekaj drugega... beta 1940 sta začela ob delavnici graditi hišo in se po težavah z oblastmi vanjo leta 1943 vselila, bogatejša za sina Janka /1941/in Jožeta/1943/. V nemško vojsko Jaka niso vpoklicali, je pa imel že vse pripravljeno za v partizane, ko je dobil nalogo, da ostane na terenu in partizane oskrbuje z raznim materialom. Najprej je zbiral in prenašal sanitetni, potem ko je vožnja z vlakom v Celje postala prenevarna, pa elektromaterial. Ob tem je ves čas de- lal v delavnici, v glavnem za Nemce, saj domačini mizarjev med vojno skoraj niso potrebovali. Po osvoboditvi so leta 1945 najprej zaprli brata Rafa, ki se je medtem vrnil iz Srbije, češ da si je nezakonito napeljal elektriko v novo hišo, tri dni za njim pa, po prijavi sosede Silihove /ti so si bili dobri s komisarjem OZNE/, še Jakoba. V Šoštanju so pred naglim sodiščem v dobre pol ure petinštirideset ljudi spoznali za krive sodelovanja z okupatorjem in jih obsodili na najmanj štiri leta težkega prisilnega dela, osem let izgube državljanskih pravic in zaplembo treh četrtin premoženja. Tudi Jaka, kljub temu, da je imel zbranih vrsto dokumentov, da je delal za OF. Verjetno bi ga ustrelili, če se zanj ne bi potegnila komisarka Zrničeva... Večino obsojenih so po nekaj dneh odpeljali na Teharje /brata Rafa so pokončali na Goricah v Šoštanju/, kjer so preživeli štirinajst grozljivih dni med stenicami, streli in kriki... Vendar se je zgodili čudež, ugotovljeno je bilo namreč, da je naglo sodišče vse obsodilo po krivici, in po kakšnem mesecu prehodnega taborišča v Lanošu so bili svobodni. Že naslednjega leta je žena zbolela na srcu in leta 1947 šla v bolnico rodit. Le nekaj dni po porodu je umrla in par mesecev za njo tudi mali Milan. Zdaj je Jaka ostal sam s tremi fantiči, starimi tri, šest in devet let; imel je delavnico in delo, žene pa ne. Drugo leto po ženini smrti so mu povedali, da bi bila Jeričeva Tončka iz Gaberk za njega, pa jo je, po posvetu z očetom, šel vprašat, če bi prišla k njim za ženo in mater. Kar nekaj časa je razmišljala, potem pa pogumno rekla: "Naj bo, v božjem imenu!", udarila sta si v roke in v štirinajstih dnevih, 8. februarja 1948, je bila poroka. Odtlej je spet imel ženo, njegovi otroci pa čisto pravo mamo, ki je vedno, ko jo je Jaka opzoril naj bo trša, odgovorila: "Nisem prišla iz Gaberk otrok tepsti"... Tončka je rodila dva otroka, 1950. leta Branka in dve leti za njim Mileno. Težav z oblastjo pa še ni zmanjkalo. Leta 1950 so ustanovili državno mizarstvo /KLO/, ki naj bi po odredbi delalo v Mehovi delavnici ob dopoldnevih, Jaka pa bi smel delati v popoldanskem času. Tokrat je Jaka pisal samemu ministru in že po enem tednu je bila zadeva razrešena njemu v prid -KLO mizarstvo lahko uporablja delavnico takrat, ko bo to določil Meh in še to proti plačilu! Leto kasneje je Jaka od upravnika Srebotnikovega mlina kupil petindvajset kilogramov moke/takrat je bilo vse na karte, obrtniki pa tudi teh niso dobili/, OZNA je to nekako izvedela in na Svete tri kralje pri Mehih opravila hišno preiskavo ter ga za tri dni zaprla brez hrane in odeje v kletne prostore v Šoštanju. Dobil je šest mesecev poboljševalnega dela. Odslužil ga je le delno, ker se je med odhodom z dela na krajši dopust mimogrede uspel prebiti do pomočnika nekega ministra v Ljubljani, ki je zadevo uredil zanj in še nekaj podobnih kaznjencev... Istega leta so ga spet prijavili: dobiček na račun utaje lesa. Tudi zdaj je na sodišču dokazal, da gre za krivico. 1952. leta spet na zaslišanju na OZNI. Tokrat pod pretvezo, da se ilegalno sestaja z nasprotniki oblasti in z grožnjo, da ne bo več videl doma. V resnici pa je šlo za to, da ga prisilijo, da vpiše dosti višje ljudsko posojilo, kot ga je že. Izposodil si je denar in ga odnesel na občino, kjer so se vsi čudili njegovi nenadni dobroti.... Oznovci so s tem pritisnili tudi na druge obrtnike, Meh pa seveda, zaradi njihove grožnje, ni smel o vzroku za svojo "dobroto" niti črhniti. Ko je leta 1952 kupil dixija, prvi osebni avto v Velenju, je zanj plačal davek v višini njegove vrednosti, ko pa je osem let kasneje kupil malo boljši, rabljen avtomobil, ga je prijela v roke davkarija: za dva milijona sto tisoč premalo plačane ga davka v zadnjih treh letih. Rezultat je bil pričakovan: Jaka se je pritožil in ugotovili so celo, da ima še tristopetdeset tisoč v dobrem! Odtlej je imel Jakob Meh pred zavistneži in državo v glavnem mir. Posvetil se je delu, največ je delal stavbno pohištvo - recimo za Tržnico, petorčke, gasilski dom, delal je v Celju, Zagrebu, Osijeku..., dneve in noči, dokler ni leta 1992, po več kot šestdesetih letih dela odšel v pokoj. Prostega časa skoraj ni bilo, če pa si je že utrgal kakšen dan, so jo z družino mahnili v hribe. S Tončko sta dvignila hišo, dokupila nekaj zemlje, gozd in grobnico... Otroke sta spravila v šole in do kruha /danes ima vsak svojo obrt/. S politiko se ni hotel ukvarjati nikoli, bil je le priden gasilec in funkcionar pri obrtnikih, o čemer pričajo številna priznanja. Vendarle, ko so otroci odrasli, sta si s Tončko znala tudi privoščiti. Šla sta na morje in obiskala kar lepo število evropskih držav. Dokler ni destčga junija 1995 ugasnila tudi Tončka. Otroci sicer lepo skrbijo zanj, a veselja ni več pravega. Vsak dan se s svojim avtom odpelje na pokopališče, kjer obuja spomine. Obrt in dom je prevzel sin Branko s Tinko, vsi drugi otroci in številni sorodniki pa ga redno obiskujejo. S celo družino se redno dobijo za vse svetnike in za veliko noč, desetletja je že glava družine, prava avtoriteta. Jakob Meh ima vozniški izpit že šestinštirideset let in letos mu poteče. Kar hitro bo treba poskrbeti, da ga podaljša še za kakšno leto! ■ U. Hrast 10 NilŠ ČAS TV SPORED 15. januarja 1998 ČETRTEK, 15. januarja SLOVENIJA 1 09.00 Ouasimodove čarobne dogodivščine, 2/26 09.45 Zaročenca, 2/10 10.30 Oglasi 10.35 Nash Bridges, 2/14 11.25 Novice iz sveta razvedrila 11.55 Dogodivščine z divjega zahoda, 7/12 13.00 Poročila 13.05 Vreme, šport 15.55 /Ne/znani oder 16.20 Osmi dan 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.12 Oglasi 17.10 Po Sloveniji 17.35 Sprehodi v naravo 18.05 Denver, ris. nan. 18.20 Zenit 18.55 Sledi 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Cvetje v jeseni, 2/3 20.55 Oglasi 21.00 Tednik 21.55 Oglasi 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Kultura 22.30 Šport 22.40 Oh, dr. Beeching, 6/9 23.10 Oglasi 23.15 Nočni klub 00.40 Zenit 00.55 Sledi SLOVENIJA 2 10.00 Anterselva: SP v biatlonu (M) 20 km, (Ž) 15 km 10.30 Kolo sreče 11.00 Lov za zakladom, franc. kviz 16.00 Zywot Czlovvieka, 1/3 16.50 TV prodaja 17.20 Trdno v sedlu, 8/65 17.50 Oglasi 17.55 Doktor Sylvestre, 1/12 18.45 Oglasi 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Poslovne informacije 19.30 Videoring 20.00 Oglasi 20.05 Bologna: košarka EL M, KINDER:UNION OLIMPIJA sledi EP v umet. drsanju (M), posnetek 21.55 Smrtni molk, nemški film 23.35 Peter Strohm, 8/14 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Ugledna četrt, nan. 12.00 Misija: zvezde 13.00 Pop kviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Razprtije, nan, 15.00 Povver rangers, nan. 15.30 Ugledna četrt, nan. 16.30 Santa Barbara, nan. 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Obalna straža ponoči, nan. 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Misija: zvezda, nan. 00.00 Poltergeist, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 09.25 09.30 10.15 10.20 11.40 18.55 19.00 19.05 19.30 20.00 20.05 21.05 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55 NAJ SPOT DNEVA VIDEO TOP glasbena oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU KOŠARKA: PIVOVARNA LAŠKO - TOFAS; posnetek TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU DRUGAČEN SVET; RUDI KLARIČ : KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI? PRAVICA OBUPANCEV (Desperate justice, 1993), pretresljiva zgodba o materini borbi za pravico REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 16. januarja SLOVENIJA 1 09.00 Lov na znamko, 2/4 09.30 Zenit 10.00 Sledi 10.15 Oh, dr. Beeching, 6/9 10.45 Oglasi 10.50 Cvetje v jeseni, 2/3 11.40 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.50 Zgodbe iz školjke 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Vreme 17.30 Šport 17.35 Oddaja za otroke 18.20 Novi raziskovalec, 2/13 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.05 Velika rdeča anka, amer. film 21.55 Oglasi 22.00 Poročila, vreme 22.25 Kultura 22.30 Šport 22.35 Oglasi 22.40 Newyorška vročica, 12/22 23.10 Oglasi 23.15 Mojstri jazza 00.15 Novi raziskovalec, 2/13 SLOVENIJA 2 09.30 Pepa in Pepe, 8/26 10.00 Kolo sreče, tv igrica 10.30 Šport (košarka) 15.15 Zadnji vagon, amer. film 16.50 TV prodaja 17.20 Pasje življenje, 2/22 17.50 Oglasi 17.55 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 9/14 18.45 Oglasi 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Oglasi 20.05 Agencija 21.35 Veliki miti in skrivnosti, 8/12 22.05 Ep v umet. drsanju - plesni pari, posnetek iz Milana 23.35 Profit, 2/8 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Ugledna četrt, nan. 12.00 Misija: zvezde, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Obalna straža ponoči, nan. 15.00 Povver rangers,nan. 15.30 Ugledna četrt, nan. 16.30 Santa Barbara, nan. 17.30 Pop. kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Prva izdaja, nan. 21.00 Milenium, nan. 22.00 Dr. Phibes ponovno grozi, ■ ang. film 23.30 Orientalski biser, erotični film 01.00 24 ur 08.55 NAJ SPOT DNEVA 09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.00 DRUGAČEN SVET; RUDI KLARIČ : KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI? 10-00 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.05 PRAVICA OBUPANCEV (Desperate justice, 1993), pretresljiva zgodba o materini borbi za pravico 12.35 TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma 20.30 V IZGNANSTVU, am. film 22.00 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 NAJ SPOT DNEVA 22.40 REGIONALNE NOVICE 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 17. januarja SLOVENIJA 1 09.00 RadovedniTaček 09.20 Taborniki in skavti 09.35 Sprehodi v naravo 10.00 Pod klobukom 10.45 Beg z Jupitra, nad. 11.20 Slovenski kvintet trobil, 1. del 11.55 Oglasi 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Vreme, šport 13.10 Novi raziskovalec, 2/13 14.00 Mojstri jazza 15.00 Lenfant sage, franc. film 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.08 Šport 17.10 Oglasi 17.15 30 let folklorne skupine Emona 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, 6/6 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.10 Res je! 21.35 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Naj naj naj, 2/6 22.30 Oglasi 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 23.00 Devils, amer. film 00.45 Na vrtu 01.10 National geographic, 6/6 SLOVENIJA 2 10.10 Zgodbe iz školjke 10.25 SP v alp. smuč. smuk (Ž), prenost iz Kitzbuehla 10.40 Agencija 11.30 Košarka NBA action sledi Anterselva: SP v biatlonu 10 km (M) in 7,5 km (Ž) 12.25 SP v alp. smuč. smuk (M), prenos iz VVengena 13.30 Perth: SP v plavanju, posn. 17.30 Anterselva: SP v biatlonu, posnetek 18.30 Avto leta'98 19.25 Oglasi 19.30 Videoring 20.00 Oglasi 20.05 Darling Lili, amer. film 21.55 Oglasi 22.00 V vrtincu 22.40 Sobotna noč 00.45 Videoring 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 13.00 13.30 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.15 02.00 09.25 09.30 10.30 10.35 11.00 12.40 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.25 21.45 21.50 21.55 22.00 22.20 Pujsji dol, risana serija Munkci, ris. serija Zverinice, ris. serija Vrnitev v prihodnost, ris. serija Družinski pes, ris. serija Mlajši bratec, nan. Sheena - kraljica pragozda, mladinski film Mali filmar, nan. Dvoboj pri Diablu, am. vest. Tekvvar, nan. Highlander, nan. POP party, glas. oddaja Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. 24 ur Robin Hood: Možje v pajkicah, amer. komedija Teksaški mož postave, nan. Orel je pristal, amer. film Playboy special 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. EPP/ VABIMO K OGLEDU GREMO V KINO; oddaja za ljubitelje filma V IZGNANSTVU, am. film TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 653. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program GLASBENI COCKTAIL ALEKSANDRA JEŽA, 1. DEL NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 653. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 NEDELJA, 18. januarja SLOVENIJA 1 08.55 Čebelica Maja, 24/24 09.00 Ferdi, 3/13 09.15 Čarobni šolski avtobus 10.00 Nedeljska maša, prenos iz Sevnice 11.00 Dogodivščine iz divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Vremenska panorama 13.00 Poročila 13.10 4x4 13.40 VVallerjev zadnji obhod, nemški film 15.15 Res! 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Po domače 18.40 Po vrtovih in parkih, 4/4 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 ZOOM 21.35 Oglasi 21.40 Očetje in sinovi 22.30 Oglasi 22.35 Poročila, vreme 22.50 Oglasi 22.55 Walk with Ione death, amer. film 00.25 Po vrtovih in parkih, 4/4 SLOVENIJA 2 10.10 Wengen: Sp v alp. smuč. SL (M), 1. tek 11.25 Kitzbuehl: SP v alp. smuč. super VSL (Ž) 12.20 V vrtincu 13.10 Wengen: SP v alp. smuč. SL (M), 2. tek 17.10 Mali nogomet - Dnevnikov turnir, finale, iz Ljubljane 18.30 Anterselva: SP v biatlonu 4 x 7,5 km (M) posnetek 19.25 Oglasi 19.30 Videoring 20.00 Oglasi 20.05 Stoletje ljudstva, 1/10 20.55 Oglasi 21.00 Slovenski magazin 21.30 Šport v nedeljo 22.15 V New Orteansu, 2/22 23.05 Videoring ^IHH^s ® " —i 08.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina 08.30 Pasji mornarji, risana serija 09.00 Kasper in prijatelji, risana serija 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Parker Lewis, nan. 11.00 Tekwar, nan. 12.00 Highlander, nan. 13.00 Brez zapor z Jonasom 14.00 April v Parizu, am. komed. 16.00 Radijska postaja, nan. 16.30 Otroški zdravnik, nan. 17.30 Plod domišljije, am. komed. 19.30 24 ur 20.00 Zločin v metroju, amer. film 21.45 Športna scena 23.00 Vitezi na motorjih, amer. film 01.00 24 ur 46 PONOVITVE ODDAJ 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 10.00 652. VTV MAGAZIN 10.20 ŠPORTNI TOREK 10.40 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.15 653. VTV MAGAZIN 11.35 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.10 GLASBENI COCKTAIL ALEKSANDRA JEŽA, 1.DEL 13.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 13.35 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 14.10 VIDEOSTRANI 16.00 DRUGAČEN SVET; RUDI KLARIČ: KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI? 17.00 V IZGNANSTVU, ZF film 18.40 IZ PRODUKCIJE ZRUŽENJA LTV; ODDAJA TELEVIZIJE PTUJ 19.10 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE; nadaljevanka, 6/19 20.00 GREMO V KINO; oddaja za ljubitelje filma 20.25 VIDEO TOP glasbena oddaja 21.10 HOROSKOP 21.15 VIDEOSTRANIdo 24.00 PONEDELJEK, 19. januarja SLOVENIJA 1 08.50 Na potep po spominu 09.55 Novi raziskovalec, 2/13 10.45 Na vrtu 11.10 National geographic 12.00 Utrip 12.15 Zrcalo tedna 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.05 Intervju 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.50 Očividec, 8/15 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Savannah, 3/34 21.00 Tuja dokum. oddaja 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Kultura 22.30 Univerzitetni razgledi 22.35 Šport 23.20 Veronika deseniška, gled. predstava 01.35 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 09.30 Indaba, 3/25 10.00 Kolo sreče 10.30 Šport v nedeljo 14.50 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 15.15 Smrtni molk, nemški film 16.45 TV prodaja 17.15 Trdno v sedlu, 9/65 17.45 Oglasi 17.50 Rodbina Mogadorskih, 6/12 18.50 Lingo, tv igrica 19.20 Poslovne informacije 19.30 TV dnevnik 20.00 Studio city 21.05 POMP 21.50 TNT 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Peter Strohm, 9/13 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 09.00 10.00 10.05 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 20.55 21.25 22.00 22.05 22.10 22.15 22.20 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Top shop Ugledna četrt, nan. Otroški zdravnik, nan. POP kviz Družinski pes, nan. Športna scena Ugledna četrt, nan. Santa Barbara, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Obalna straža, nan. 24 ur Igračke, amer. komedija Pod krinko, nad. Misija: zvezde, nan. Poltergeist, nan. 24 ur, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 653. VTV MAGAZIN, ponovitev IV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 7/19 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA TELEVIZIJE ATV LITIJA GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 20. januarja SLOVENIJA 1 08.40 Sonce sije vsak dan, 3/6 09.30 Recept za zdravo življenje 10.15 Newyorška vročica, 12/22 10.40 Savannah, 3/34 11.30 Po domače 12.55 Poročila 13.10 Tuja dokomentarna odaja 14.05 Opus 14.35 Veronika Deseniška, gled. predstava 16.20 Volja najde pot 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.22 Šport 17.25 Oglasi,napovedniki. 17.30 Taborniki in skavti, 53. odd. 17.50 Beg z Jupitra, 9. epizoda 18.15 Oglasi, napovedniki 18.20 Velike knjige, 3/26 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.00 Oglasi 20.05 Gimnazija strtih src, 3/26 20.55 oglasi 21.00 Mednarodna obzorja 21.55 Oglasi 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Kultura 22.30 Šport 22.35 Oglasi 22.40 Kdo je glavni, 8/22 23.10 Oglasi 23.15 Omizje o kulturi 00.45 Svet poroča 01.15 Velike knjige, dokumentarna serija, 3/6, ponovitev 02.05 Vreme SLOVENIJA 2 10.10 Pepe in Pepa, 9/26 10.30 Lingo, tv igrica 11.05 Studio city 13.30 Slovenski magazin 14.00 TNT 15.00 Velika rdeča divizija, am. fil. 17.20 Trdno v sedlu, 10/65 17.55 Grad Hochenstein, 2/6 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Poslovne informacije 19.30 TV dnevnik 20.05 Šport 21.05 Vprašanje zakonitosti, 3/7 21.35 Življenje razoroženega človeka, 2/3 22.25 Peter Strohm, 10/13 23.15 Videoring 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Ugledna četrt, nan. 12.00 Misija: zvezde, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Policaji, nan. 14.00 POP party, glas. oddaja 15.00 Power rangers, nan. 15.30 Ugledna četrt, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Razbita družina, amer. drama 21.45 Bolnišnica upanja, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Misija: zvezde, nan. 00.00 Poltergeist, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 09.25 09.30 10.15 10.20 10.50 12.00 18.55 19.00 19.30 20.00 20.05 20.25 20.45 22.00 22.05 22.10 22.15 22.35 NAJ SPOT DNEVA TO TRAPASTO ŽIVLJENJE ameriška nadaljevanka 7/19 EPP/VABIMO K OGLEDU IZ PRODUKCIJE ZDRUŽ. LTV SLOVENIJE: ODDAJA TELEVIZIJE ATV LITIJA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 654. VTV MAGAZIN, ŠPORTNI TOREK POSNETEK TEKME NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 654. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 21. januarja SLOVENIJA 1 09.00 Dogodivščine iz živalskega vrta, 10/15 09.45 Velike knjige, 3/6 10.40 Kdo je glavni, 8/22 11.05 Gimnazija strtih src, 3/26 11.50 Volja najde, pot 12.20 Naj naj naj, 2/6 13.00 Poročila 13.30 Svet poroča 14.00 Omizje o kulturi 15.30 Mednarodna obzorja 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 male sive celice, kviz 18.20 Zaročenca, 3/10 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Nash bridges, 3/14 21.00 Osmi dan 21.30 Podoba podobe 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Kultura 22.30 Šport 22.45 Grace na udaru, 19/25 23.15 Koncert orkestra SF SLOVENIJA 2 09.30 10.30 12.15 14.15 17.20 17.55 18.50 19.20 19.30 20.05 21.35 22.30 22.40 23.40 00.10 01.00 Pepe in Pepa, 10/26 Šport (košarka) Sobotna noč VVallerjev zadnji obhod, nemški film Trdno v sedlu, 11/65 Iz dobrega gnezda, 1/13 Kolo sreče, tv igrica Poslovne informacije TV dnevnik, vreme, šport Hokej NHL Ali star-ZDA:OSTALI SVET, posnetek Kanal: odbojka 2. krog finale prvakov, (M), SALONIT:MLADOST, posnetek Iz slovenskih ateljejev Lov za zakladom, kviz Alica, evrop. kult. magazin Peter Strohm, 11/13 Videoring 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 10.50 TOP SHOP 11.00 Ugledna četrt, nan. 12.00 Misija: zvezde, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Bolnišnica upanja, nan. 15.00 Povver rangers, nan. 15.30 Ugledna četrt, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Pop kviz, nan. 18.00 Roseanne 18.30 Varuhi luke, nan. 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Goli v New Yorku 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Misija: zvezde, nan. 00.00 Poltergeist, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.00 654. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 POSNETEK TEKME 12.00 TV IZLOŽBA 12.05 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja 21.35 KOŠARKA: TOFAS -PIVOVARNA LAŠKO, posnetek tekme 22.50 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 23.20 NAJ SPOT DNEVA 23.25 REGIONALNE NOVICE 23.30 HOROSKOP 23.35 TV IZLOŽBA 23.40 VIDEOSTRANI do 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 srr, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefEK (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 15. januarja 1998 OD VSEPOVSOD nas vas 11 Topolšica Tradicionalni novoletni koncert Zarje Da je Topolšica s svojo kino dvorano postala gibalo kulturnih dogodkov, je dokazal tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja z gosti. Pihalni orkester, Oktet TEŠ ter ansambel Roberta Goličnika je že tretjič zapored v goste povabila Bolnišnica Topolšica, skupaj pa je to pomenilo že četrto zaporedno ponovoletno prireditev. Da so se godbeniki in drugi nastopajoči z dosedanjimi predstavitvami priljubili Topolščanom in drugim obiskovalclem, je dokaz tudi tokrat nabito polna dvorana. Godbeniki so pod taktirko prof. Branka Škruba navdušili za to priložnost s skrbno izbranim programom. Oktet TEŠ je res lepo zapel nekaj umetniških in narodnih pesmi, ansambel Roberta Goličnika pa ponovno potrdil, da lahko navduši. Take in podobne prireditve v Topolšici so dokaz organizatore-jm, da so vlaganja v obnovo objektov (v tem primeru kino dvorana) dosegla svoj namen ter podkrepila načrte po nadaljnji modernizaciji tega hrama kulturnih in drugih prireditev. Ujp (§,Terme topolšica i NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas,d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom TERME TOPOLŠICA, najkasneje do 26.januarja. 1. nagrada: pet obiskov solarija, 2. nagrada: obisk solarija s kopanjem in savno, 3. nagrada: kopanje s kosilom, 4. nagrada: biserna kopel, S. nagrada: kopanje s savno m11,' t 'i^v, ■_. n um ——....... 1 !■■■- JUBILEJ Devetdeset let Marije Koren V dneh pred novim letom so krajani Zavodenj na domu obiskali bolne krajane in jim podarili manjše pakete. Zelo slovesno pa je bilo na njihovem obisku pri sokrajanki Mariji Koren, ki živi na Jankovi kmetiji in je praznova/a 90. rojstni dan. Rodila se je 28. novembra 1907 v Topolšici. Kot mlado dekle je najprej služila v Topolšici in Belih Vodah. Leta 1952 pa je prišla v Zavodnje na kmetijo pri Janku. Opravljala je v glavnem kmečka dela in popazila na otroke. Pri devetdesetih ji zdravje še kar dobro služi, nikoli v življenju pa ni obiskala zdravnika. Zato soji predstaviki KS zaželeli še obilo zdravja in sreče. Podobno kot v drugod je bilo tudi v Zavodnjah ob koncu leta AVTOR KRIŽANCE R. NOC VESOLJEC, K0ZM0-NAVT SLAVNI IT. IZDELOVALEC GOSLI MOŠTVO, EKIPA, TEAM »kapital« TOMAŽ TERČEK ▼ T- FRID0LIN (KRAJŠE) TELIČKA, KRAVICA PRIPADNIK TA-TAR0V NEMŠKI MESCAN. FILOZOF (GEORG) ORODJE IZ KAM.DOBE TVORBA V JAMAH SPOJ, KONTAKT T CUNJICA, MAJHNA KRPA TRMOGLAVOST PRIPADN. AM0NIT0V UR0S IVANJKO RUDOLF AHCAN SL.PEVKA (ANJA1 KARLI ARHAR IRANSKI POLOSEL OCENJEVALEC POLJSKA RASTLINA Z ROŽNAT. CVETOVI MORSKA RIBA lAM.REZISER (JOSHUA) MESTECE BLIZU ZADRA LJUBEZEN (ANGL) SODOBNIK KELTOV REKA V ST.PETER-SBURGU GRŠKI BOG VOJNE MENIČNO POROŠTVO dlaka K0NCEK SUKANCA ŽELEZNIŠKI VOZ STJiOJNA ZAGA RUDI OMOTA POLIESTRSKO VLAKNO IN TKANINA IZ TEH VLAKEN NEM.PRO-IZV0DNJE SLOV.SLI-KAR IN GRAFIK ŠUBIC ANGL. VOJSKOVODJA (HENRY, 1611-1651) VRSTA KONJSKEGA TEKA Marija Koren je pri devetdesetih še prava koreninaI tradicionalno srečanje starejših krajanov in invalidov. Pripravil ga je krajevni odbor rdečega križa v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Srečanje v prosvetnem domu je potekalo v zelo prijetnem razpoloženju. ■ Stane Anželak naslov za uspešno reklamni Pravijo, da je Škotska dežela, ki je zelo podobna Sloveniji. Glede na stotine in stotine hribov in hribčkov, ki se razprostirajo predvsem po največji od dvanajstih pokrajin, Škotskem višavju (Highlands), to drži, sicer pa je Škotska za popotnika svojevrstno in neponovljivo doživetje prav zaradi duha, ki ga ne najdeš nikjer drugje. Bogata zgodovina, urejenost, neokrnjena narava, prijazni in prav nič "škotski" ljudje, ki se vedno radi pošalijo na račun stereotipa o svojem stiskaštvu, te spremljajo na vsakem koraku in kaj hitro se zgodi, da si, vsaj sam pri sebi, obljubiš, da se boš nekega dne vrnil in odkrival nove čudovite kotičke. Vsake poti se lahko lotiš na veliko različnih načinov in če si mlad, nezahteven, z bolj tanko denarnico in če želiš biti na poti predvsem sam svoj gospodar, je vse, kar potrebuješ, pametno založen in ne preveč težak nahrbtnik ter veliko dobre volje. Tako sva prvega avgustovskega dne krenila na pot tudi midva. Najprej z vlakom preko Muenchna do Pariza, nato pa s hitrom Eurostar vlakom kar do Londona, seveda pod Rokavskim prelivom in to v borih treh urah! Še malo sreče in vztrajnosti je bilo potrebno in že sva se z zadnjim nočnim vlakom peljala proti Edinburghu, škotski prestolnici, kjer sva sklenila nekoliko "upočasniti konje" in končno zadihati pravi škotski zrak. Spalnik je bil sicer neprijazen najinima denarnicama, je bil pa kljub temu dobra poteza, saj sva bila po prespani noči čila in spočita, samo še znebila sva se nahrbtnikov in že navsezgodaj zjutraj začela s potepom po mestu. Za evropsko velemesto je Edinburgh neverjetno prijazen in domač in z lahkoto sva se znebila miselnih vzorcev, ki sva jih že tedne pred odhodom skrbno gradila v svojih glavah, namreč kako previden in nezaupljiv moraš biti na takem potovanju. Tu sva se še čudila, da naju neznani ljudje na ulicah pozdravljajo in nered- ki celo sprašujejo, kako lahko pomagajo. Nasmejani obrazi so naju spremljali celih štirinajst dni, kasneje pa tudi na Irskem, pa naj je šlo za turistične delavce, ki jim je seveda šlo za posel ali pa preprosto za voznike avtobusov in sprevodnike na vlakih. r j-ji ^ i J«f ?! Mfi