Kamniški
Št. 17
40. leto
Kamnik, 4. oktobra 2001
Z 22. seje občinskega sveta
Svetniški NE za vrtec pod Malim gradom in »dvojček« Svetilnika...
Na letošnji 22. seji občinskega sveta, 26. septembra, prvi redni seji po treh mesecih in pol (vmes je bila 3. septembra 4. izredna seja OS o ustanavljanju občin), vodil jo je župan Tone Smolnikar, v drugem delu pa podžupan Dimitrij Perčič, so se svetniki spopadli s precej obširnim in vsebinsko zelo aktualnim dnevnim redom, kije obsegal 21 zadev. Proti obsežnemu dnevnemu redu je že na začetku seje v imenu svetniške skupine SDS odločno protestiral Srečko Repanšek, kije med drugim dejal, da to ni v skladu z. dogovorom na kolegiju župana v začetku mandata, da bo na posamezni seji največ deset zadev in da to pomeni podcenjevanje svetnikov. Temu je oporekal župan Tone Smolnikar, kije dejal, da na zadnjem kolegiju ni bil proti takšnemu dnevnemu redu nobeden od vodij svetniških skupin. Srečo Repanšek je predlagal tudi umik odloka o javnem redu na območju Velike planine, ker naj se priprav-Ijalci odloka predhodno ne bi posvetovali s predstavniki agrarnih skupnosti s tega območja in to utemeljeval s pismom teh predstavnikov z dne 19. septembra. Župan Smolnikar in vodja oddelka za okolje in prostor pa sla svetnika obvestila, da je bil tak sestanek v ponedeljek, 24. septembra. Zalo je občinski svet potrdil prvotnopredlagani dnevni red. Pred začetkom seje so svetniki z enominutnim molkom počastili spomin nedavno preminulega dr. Branka Božiča, člana nadzornega odbora občine Kamnik in bivšega občinskega svetnika.
Prve seje po več kot trimesečnem premoru (če izvzamemo vmesno izredno sejo) so se občinski svetniki, razen ene svetnice, polnoštevilno udeležili in tudi zagreto razpravljali ...
FRA NC SVE TE U
Nujni ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja zraka na Duplici
Staremu kotlu se izteka dovoljenje, novi pa več ne ustreza predpisom ...!
»Vodstvo Pirolize, d. o. o. naj takoj izvede vse ukrepe za manjše onesnaževanje zraka, to je predvsem pravilna priprava in ustrezno doziranje goriva. Uravna enota naj čimprej zaključi denacionalizacij*
ski postopek na območju Slo- ^Htfc la.«
S temi zaključki se je 11. septembra končal triurni zelo razgiban sestanek, ki ga je zaradi vse pogostejših pritožb krajanov Duplice sklical Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor na občini Kamnik.
Sestanka so se poleg predstavnikov občine Kamnik -župana Toneta Smolnikarja in Bojana Mlakarja, predstavnikov KS Duplica s predscelnikom sveta Francem Orešni-kom, predstavnikov Pirolize in lise. Gradbenega instituta ZR M K (Matjaž Malovrh) -udeležili tudi energetski inšpektor Jurij Favrič in inšpektor za okolje Bojan Stravs ter
Svetniki so se najprej lotili druge obravnave predloga odloka o javnem redu na območju Velike planine. Ker so v času od prve obravnave odloka zemljišča na Veliki planini večinoma dobila znanega lastnika, je občinska uprava upoštevala predloge svetnikov in v predlogu odloka za drugo obravnavo v celoti izpustila poglavje o parkiranju. To vprašanje bo mogoče urediti le s pogodbenimi odnosi med občino in novimi lastniki zemljišč.
Upoštevane so bile tudi pripombe svetnikov, naj se vožnja na območju Velike planine omeji tudi na izjeme. Za določene kategorije oseb je predvidena možnost vožnje le na podlagi ustreznega dovoljenja. To praktično pomeni, da bo posamezniku izdano dovoljenje ne za enkratno vožnjo, pač pa na primer za vsak prvi ponedeljek v mesecu, na točno določene datume itd.
Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, je poudaril, da so na sestanku s predstavniki agrarnih skupnosti (navzoča sta bila Franc Šimenc in Jože Spruk) Ugotovili, da je še nekaj nerešenih vprašanj v zvezi s prometnim režimom na planini. Na naslednjem sestanku, ki bo v torek, 2. oktobra, bodo razčistili še vprašanja v zvezi z dovolilnicami za vožnjo po planinskih poteh. Pravi, da se tudi predstavniki pašnih skupnosti zavzemajo za omejitev števila dovolilnic.
Nadaljevanje rut 2. strani
Kaj so o predlaganih spremembah zazidalnega načrta za B-5 Perovo rekli občani?
Svetniki so pritrdili občanom...
V času javne razgrnitve junija letos so občani in razne ustanove, med njimi tudi občinski svet, dali k predlaganim spremembam zazidalnega načrta za območje med Ljubljansko in Stclelovo ulico kar 44 pripomb, nekatere med njimi so si precej podobne. Kažejo pa na veliko zanimanje ljudi za predvideno pozidavo južnega predela našega mesta, ki ga na enem koncu označuje znameniti Svetilnik, na drugem pa trgovsko stanovanjski kompleks Mercatorja. Doslej so ga nekaj desetletij »krasile« Ljubljana transpor-tove, nazadnje Kambusove garaže in delavnice, ki so jih sedaj podrli.
Nadaljevanje na 3. strani
Umazan dim se iz dupliškega dimnika vali največkrat v nočnih in zgodit jih jutranjih urah.
predstavnica Zveze društev za biomaso Slovenije Martina Cretnik.
Nadaljevanje na II. strani
Ustanovitve in prodaje novoustanovljenih d.o.o.
Uredimo DOKAPITALIZACIJE
na 2,100.000 SIT.
Pohitite, rok se izteka! Nova firma, d.o.o., Ljubljana, Tržaška 2, tel.: 01/4702-333.
na Perovem, ob kamniški obvoznici
Prlzn
—"     '  KOVOl smuči
^ Odprto od 850 do 1930, sobota od 830 do 13".
Letošnje državno tekmovanje v striženju ovc, ki je že drugič potekalo na Menini planini, je kljub deževnemu vremenu privabilo lepo število tekmovalcev in radovednih obiskovalcev. Na posnetku najmlajši udeleženec tekmovanja Rok Jeras z Imz, Več o tej zanimivi prireditvi na 9. strani.
Odprta pot do štipendij in študijskih pomoči
Štipendijski sklad, ki je bil ustanovljen v lanskem letu na pobudo Študentskega servisa Domžale v sodelovanju s študentskima kluboma Domžale in Kamnik, je konec septembra objavil že drugi razpis za štipendije in študijske pomoći. Razpis, ki velja do 13. oktobra, namenja v šolskem letu 2001/2002 petnajst dodiplomskih in pet podiplomskih celoletnih štipendij ter dvajset študijskih pomoči v enkratnem znesku za dodatno izobraževanje in za socialno ogrožene študente.
Več na 8. strani
Slovenski župani v Kamniku
Konec minulega meseca je župan Občine Kamnik Tone Smolnikar gostil 24 slovenskih županov oz. njihovih namestnikov, ki so se zbrali na seji Predsedstva Skupnosti slovenskih občin.
V obsežnem dnevnem redu so razpravljali o ukrepih po sprejetih spremembah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in opredelili stališča do izhodišč za spremembo Ustave Republike Slovenije. Decentralizacija Slovenije pa je vprašanje, ki so si ga župani zastavljali že na številnih srečanjih. Tudi tokratna ugotovitev je, da k temu vprašanju kot tudi k problemu regionalizacije pristopamo prepočasi.
Na srečanju županov smo pričakovali tudi ministrico za kulturo, kipa se zaradi seje vlade tega srečanja ni udeležila. Tako jo v Kamniku pričakujemo v petek, 12. oktobra.
Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 18. oktobra. Članke oddajte najpozneje do srede, 10. oktobra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 16. oktobra.
Sena
OTftOSftA ftOMFEKCIJA lastne proizvodnje ZA JE5EN5KE DNI
V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a, (HIP), tel.: 839-46-89
Odprto od 9" - 18h, sobota od 9h - 12" «0»*-
2 4. oktobra 2001
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
Z 22. seje občinskega sveta
Svetniški NE za vrtec pod Malim gradom in »dvojček« Svetilnika...
Nadaljevanje s 1. strani
Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, jc dejal, da so s tem odlokom določene pristojnosti v zvezi z zagotavljanjem reda na planini prenesene na občinsko upravo. Marjeta Humar je med drugim opozorila tudi na pomen sodelovanja krajevnih skupnosti in pašnih skupnosti pri urejevanju vprašanj na Veliki planini. Ob tej priložnosti je občinski upravi tudi čestitala k zlati medalji, ki jo je Občina Kamnik prejela na nedavnem mednarodnem ocenjevanju ureditve mest Entente florale.
Svetniki so po razpravi sprejeli amadmaja svetniške skupine NSi k 9.in 19. členu odloka, ki določata, naj prepoved vožnje ne velja za oskrbovanje pastirjev in prevoz starejših pastirjev in da se greznice počitniških koč praznijo praviloma izven pašne sezone. S tem bo mogoče praznjenje (gre za manjše greznice) tu-
Podiupan Oemitrij Perčič: »Predlagam, da z oglasom poiščemo tistega, ki nam bo za 350 milijonov tolarjev zgradil največji vrtec...
di sredi pašne sezone. S temi dopolnili so svetniki sprejeli odlok o javnem redu na območju Velike planine.
Občinski svet je po skrajašnem postopku spremenil odlok o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe Ravnanje z odpadki. V 20. členu odloka je zapisano, da Občina in koncesionar skleneta pisno koncesijsko pogodbo najpozneje v roku 30 dni od dneva, ko postane odločba o izbiri koncesionarja dokončna. Vkoli-kor pogodba v tem roku ni sklenjena, se postopek izbire koncesionarja razveljavi.
Tako določilo je potrebno zalo, ker lahko v praksi med samim postopkom pride do nesoglasij med koncedentom in kon-cesionarjem oziroma do nerazrešljivih situacij, ko je odločba o izbiri izdana, pogodbe pa ni mogoče skleniti.
IV skrajšanem postopku je občinski svet dopolnil tudi odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Kamnik tako. da je popravil potek odseka ceste na Perovem V dolžini 375 metrov z zaključkom pri hišni številki 14 A. Zaradi gradnje Petrolovega bencinskega servisa ob kamniški obvoznici je prišlo do spremembe prometnega režima. Ukine se priključek ceste do treh stanovanjskih hiš na regionalno cesto in se izvede nov priključek na lokalno cesto, ki povezuje novo sosesko B8-Zg. Perovo z obvoznico.
Ker sta doslej vzdrževanje občinskih cest urejala dva odloka (Odlok o ureditvi zimske službe in Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje občinskih cest«), so občinski svetniki vsebino obeh odlokov združili v enega, to je v Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje občinskih cest.«
Z dopolnitvijo odloka o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na področju opravljanja gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje občin-
skih cest« so zaradi podobnih razlogov kot pri odloku o ravnanju z odpadki določili 30-dnev-ni rok za sklenitev koncesijske pogodbe.
Prenovljeni Mali grad spet dostopen javnosti
Občinski svetniki so se seznanili s poročilom o izvajanju del na Malem gradu. Poročilo je s pro-sojnicami na diaprojektorju nazorno obrazložil Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti. O poteku sanacijskih del smo že večkrat poročali. Zato naj iz poročila povzamemo le, da sta bili Občina Kamnik in Rimskokatoliško župnijstvo Kamnik, ki je lastnik kapele, 22. 10. 1999 z odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor pozvana, da morata takoj začeti s sanacijo obzidja, dozidanega kamnitega zidu k obodnemu zidu kapele. Za izvajalca je bilo izbrano podjetje Sanacija objektov Pelko Miha s. p.
Bled, ki je že pred leti izvajalo nekatera najnujnejša sanacijska dela na kapeli in lopi. Po sanaciji južnega opornega zidu, grajskega obzidja, lope, postavitve novih stopnic, sanaciji kapele, zvonika in zakristije, krovsko-kle-parskih del, popravil električne in strelo-vodne napeljave, je bilo po prestavitvi gradbenih odrov ugotovljeno, da je treba zaradi velikih razpok in potresne ogroženosti sanirati tudi jugovzhodni del temeljev. Skupna vrednost letos opravljenih   sanacijskih  del znaša 54,081.000 tolarjev, od tega za sanacijo pobočja in opornega zidu nekaj čez 35 milijonov, nekaj manj kot 19 milijonov tolarjev pa za sanacijo kapele. Čeprav si je občinska uprava prizadevala zagotoviti dodatna sredstva pri mi-
spomenik spet na ogled javnosti.
Tatjana Rot Djalil se je v imenu odbora za družbene dejavnosti zahvalila vsem, ki so sodelovali pri tej zahtevni sanaciji, še posebej Antonu Kaminu, Bojanu Schleglu, statiku Alojzu Cviklu, izvajalcu Mihu Pclku in drugim.
Na pripombe svetnikov glede udeležbe ministrstva za kulturo pri tej veliki akciji, jc Anton Kamin dejal, da so šele po premaknitvi gradbenih odrov spoznali nujnost določenih sanacijskih del. Zato ministrstvu ni bilo mogoče pravočasno predložiti popisa del in drugih dokumentov.
Na vprašanja svetnikov v zvezi z ureditvijo stražnega stolpa, varovanjem tega območja in podobnim, je svetnikom odgovarjal tudi arhitekt Bojan Schlegl, svetovalec župana. Povedal je, da je urejanje malograjskega območja močno zavlačevalo tudi razhajanje v stroki, kritike o izvedbi novih stopnic do kapele, češ da v svetu velja pravilo, da se novo mora spoznati kot novo in ne kot neko ponarejanje starega, da so slike iz kapelice pri restavra-torju, da je projekt za ureditev stražnega stolpa že izdelan. Njegova uresničitev bi veljala okrog 120 milijonov tolarjev, lahko pa se uresničuje po fazah. Poudaril je tudi, da se je povsod v svetu pokazala kot najbolj primerna fizična oblika zavarovanja.
Na predlog svetniške skupine LDS (Iztok Debevec) so svetniki ob sprejemu poročila sprejeli tudi sklep, naj občinska uprava do obravnave občinskega proračuna za leto 2002 pripravi poročilo o financiranju obnove Malega gradu. V njem naj bodo navedeni vsi lastniki nepremičnin na Malem gradu in podatki o tem, koliko so prispevali k obnovi (skupaj z ministrstvom za kulturo).
Za 160 milijonov več v proračun
Poročilo o izvrševanju občinskega proračuna ter spremembe odloka o proračunu občine Kam-
Bo nov odlok res prinesel red na Veliko planino?
Pa poglejmo glavne značilnosti novega odloka o javnem redu na območju Velike planine. Z njim se urejajo varovanje okolja, prometni režim in način ravnanja z odpadki. Sečnja lesa brez. dovoljenja je prepovedana, prav tako požiganje trave, kurjenje ognja na prostem oziroma sežiganje različnih odpadkov. Kurjenje kresov je možno le na podlagi odločbe upravnega organa za notranje zadeve ob prisotnosti požarne straže. Počitniške in planšarske koče se lahko ogrevajo le z drvmi, plinom in elektriko. Vsako poletje morajo biti kurilne naprave požarnovarnostno pregledane s strani koncesionarja za dimnikarske storitve.
Prometni režim določa prepoved vožnje z vsemi vozili na motorni pogon, razen po cesti do Kisovca, Podkrajnika, Mačkinega kota in Dola. Vožnja s kolesi je dovoljena le po cestnih površinah. Prepovedana je tudi vožnja z motornimi sanmi, razen za oskrbovanje objektov z. dovoljenjem občinske uprave in v primerih intervencije.
Prepoved vožnje z motornimi vozili pa ne velja za različne službene in intervencijske vožnje (reševanje, veterina, gasilci, itd.), za gozdarska, kmetijska, geodetska, geološka dela, za dela pri vzdrževanju infrastrukturnih objektov, za pripravo zasneženih smučarskih prog in podobno. Tudi v teh primerih je dovoljena samo vožnja po javni poteh, razen v primeru naravnih nesreč. Člani pašnih skupnosti lahko s traktorji razvažajo Živalske odpadke, vendar morajo pri tem paziti na travno rušo.
Smeti in odpadki se morajo odlagati v tipska zbirališča odpadkov (v posebnih vrečah) ter v koše oziroma zabojnike za odpadke. Koši in zabojniki morajo biti leseni in postavljeni tako, da se čimbolj vklapljajo v naravno okolje. Posebej je treba poudariti, da so lastniki pastirskih koč dolžni sami odvažati odpadke z. Velike planine. Odpadke iz tipskih zbirališč in greznic pa odvaža pooblaščeni izvajalec. Greznice počitniških koč in domov se lahko praznijo praviloma le izven pašne sezone.
Pomembno je tudi določilo, da morajo imeti vsi objekti nepropustne greznice, oziroma jih morajo urediti najpozneje v enem letu od uveljavitve tega odloka.
nistrstvu za kulturo, ji letos to ni uspelo, pač pa je dobila zagotovilo, da bo država polovico potrebnih sredstev prispevala prihodnje leto. Dali pa so soglasje, da se pet milijonov tolarjev, namenjenih za sv. Primoža, preusmeri na kapelo sv. Egidija. Župnijski urad Kamnik je prispeval 1 milijon tolarjev.
Svetniki so v razpravi izrazili zadovoljstvo, da so dela končno zaključena in da bo ta osrednji kamniški kulturno-zgodovinski
nik za leto 2001 je obrazložil Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance. Skupni prihodki občine bodo glede na za 100 milijonov SIT višjo primarno porabo v celoti višji za 113,6 milijona SIT kot je predvideval letošnji proračun. Na odhodkovni strani pa je treba s temi sredstvi in prerazporeditvijo pokriti nekatere dodatne in povečane obveznosti. Tako bo treba zaradi sodnega epiloga v zadevi Kurct v javni upravi pove-
čati obseg sredstev za 43 milijonov SIT. Za pokritje izgub iz preteklih let in zagotovitve kapitalske ustreznosti družbe bo treba družbi Velika planina - Zaklad narave zagotoviti dodatnih 12,7 milijona SIT. Postavko za sanacijo Malega gradu jc treba povečati za 11,6 milijona SIT. Dodatnih 19 milijonov SIT je treba zagotoviti za kritje doplačila oskrbnih stroškov v vrtcih itd.
K predlogom občinske uprave pa so nekaj svojih predlogov v obliki amandmajev posredovali tudi svetniki. Tako je občinski svet sprejel popolnitev Marjete Humar in Toneta Rajsarja, naj se za restavriranje okvirjev slik na Sv. Primožu nameni 300.000 SIT (namenska sredstva so se namreč prenesla na Mali grad), ker so dela že opravljena Za streho na cerkvi na Lokah so namenili I milijon SIT, za prezbiterij v cerkvi sv. Doroteje v Kostanju prav tako I milijon SIT. Prav tako so svetniki sprejeli amandma Janeza Repanška in za kritje stroškov prevoza vode ob letošnji suši namenili 3 milijone SIT. O predlogu Srečota Repanška (SDS), naj bi za ureditev tlakov v Matični knjižnici Kamnik namenili poleg predvidenih 3,8 milijona SIT še dodatnih 2,6 milijona SIT, pa svetniki niso glasovali. Predsedujoči Demitrij Perčič je dejal, da svetnik ni navedel vira, od kod vzeti ta denar.
Za sprejem rebalansa občinskega proračuna, v katerem se bo letos obrnilo nekaj preko 3 milijarde SIT, je nato glasovalo 16 svetnikov, 7 pa jih jc bilo proti.
Občinski svet jc uskladil pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v občini Kamnik z. ustreznim pravilnikom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je že pri pripravi razpisa za podelitev priznanj občine Kamnik za leto 2000 predlagala županu oziroma občinskih upravi, da pripravi predloge za nekatere spremembe Odloka o občinskih priznanjih občine Kamnik. Letos pa je komisija obravnavala tudi pobudo svetniške skupine NSi, naj bi odlok dopolnili tudi z določilom, da mora biti število podeljenih občinskih priznanj približno enako glede na spol prejemnikov.
Na podlagi teh pobud je občinska uprava pripravila predlog za spremembo odloka. Poleg zlatega, srebrnega, bronastega in spominskega priznanja naj bi uvedli še posebno priznanje za izredno požrtvovalnost, hrabrost, človekoljubje in javno dosežene rezultate na različnih področjih družbenega življenja. Ta priznanja bi brez javnega razpisa podeljeval župan. V bodoče naj bi povečali število priznanj, tako da bi v posameznem letu lahko podelili največ po tri zlata, srebrna in bronasta priznanja. Ta priznanja bi še vedno podeljevali na slavnostni seji občinskega sveta ob občinskem prazniku, medtem ko bi spominska in posebna priznanja lahko podelili tudi ob drugih priložnostih.
Predrag (in premajhen) vrtec pod Malim gradom
Glede na velike potrebe po prostorskih zmogljivostih na področju predšolske vzgoje naj bi občinski svet dopolnil razvojni program za razširitev prostorskih kapacitet na področju predšolske vzgoje v okviru vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda.
Po predlogu občinske uprave naj bi z nakupom vrtca v soseski pod Malim gradom pridobili 80 novih prostih mest že v drugi polovici leta 2002 in tako dolgoročno zagotovili približno 62% vključenost otrok v predšolsko vzgojo. Za ta namen bi bilo treba zagotoviti 305 milijonov SIT (k temu je treba prišteti še okrog 200 milijonov za stroške obresti za najeto posojilo na K) oz. 15 let). Za razširjeno dejavnost bi tako moral občinski proračun letno nameniti približno 55 milijonov SIT. Občinski svet-
Ohčinska uprava je bila od svetnikov in svetnic tokrat deležna pohval (Mali grad, cvetlična akcija), pa tudi nekaj graj je padlo (vrtec pod Malim gradom, pozidava oh Svetilniku oz. bencinski črpalki).
niki pa s takim predlogom občinske uprave niso bili zadovoljni.
Kot je najprej dejal Janez Stražar, predsednik odloka za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, odbor tega predloga ni podprl in predlagal, naj se poišče cenejša rešitev. Kot je dejal, bi bilo to zapravljanje denarja na račun neke sporne investicije. Po mnenju svetniške skupine NSi, predstavila ga je Marjeta Humar, je ta predlog poleg visoke cene sporen tudi zato, ker v soseski pod Malim gradom ni primerna lokacija za vrtec. Poleg tega, da bi nudil premalo novih mest, tudi ne bi razpolagal s primernim igriščem. V Kamniku je precej praznih hiš, ki bi se jih dalo uporabiti za ta namen ali pa naj občina sama zgradi ustrezne prostore.
lagala Marjeta Humar, da naj občinska uprava ponovno izpelje postopke razpisa za oddajo koncesij s subvencioniranjem ureditve prostorov v skladu s predpisi za varstvene družine in za primernejšo lokacijo za gradnjo novega vrtca.
Člani občinskega sveta so se seznanili tudi s pripombami in predlogi iz javne obravnave o osnutku sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta B5-Perovo. Teh pripomb pa je bilo kar precej. V glavnem so se nanašale na gostoto poseljenosti tega območja, na višino objektov, pomanjkanje zelenic, parkirišč, na spremembo osončenosti obstoječih objektov na nasprotni strani Ljubljanske ceste in podobno. Občinski svet predlaganih stališč do pripomb ni sprejel. (Več o
Volitve in imenovanja
Vsvet javnega zavoda Arborelum Volčji Potok je občin sklsvei kol predstavnika občine Kamnik imenoval Antona Toneta Smolnikarja, '/.a novo članico Nadzornega odbora občine Kamnik je na mesto pokojnega dr. Branka Božiča občinski siri imenovalJulijano Bizjak Mlakar.
(Jbčitiski svet je Republiški volilni komisiji predlagal, da za člane Okrajne volilne komisije 1/10 imenuje: Gregorja Konctlja, Antona Vidmarjajn Stanislava Cerarja, za namestnike članov pa Marto Žerko, Milana Windschnurer-ja in Gordana Ambrožiča.
Na seji so to ločko razširili še z mnenjem, o kandidatki za ravnateljico Osnovne šole Šmartno v Tuhinju. Vendar svetniki niso podprli predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za pozitivno mnenje edini kan didalkiza to mesto, dosedanji ravnateljici Jožici Hribar. V razpravi svetniški skupini SDS (Miroslav Petek) in NSi (Marjeta Humar) tega predloga nista podprli z obrazložitvijo, tla imenovana premalo sodeluje s krajani in društvi ter da je prt tem čutili tudi njeno politično prepričanje. Za pozitivno muc nje je od 26 navzočih glasovalo 9 svetnikov, /troti j/a 11 svetnikov.
Da bi s tem pomagali premajhnemu številu otrok, so bili mnenja tudi v svetniški skupini LDS (Brane Golubovič). Menijo, naj bi občinska uprava pripravila celovit program razvoja otroškega varstva in zgradila tak vrtec, ki se bo pozneje lahko uporabil tudi v druge namene. Nad predlagano rešitvijo niso bili navdušeni tudi svetniki SLS+SKD (Franc Grešnik), saj bi zahtevala preveč proračunskega denarja. Poišče naj se ustreznejša in cenejša lokacija. S tem jc soglašala tudi Tatjana Rot Djalil (ZLSD). Kot je zelo nazorno dejal Rudi Capuder, če bi 1 milijon SIT, kolikor bi bilo treba letno nameniti za enega otroka po predlagani rešitvi, dali posameznim družinam, bi lahko marsikatera mati ostala doma.
»ZIL nam ponuja vrtec, ki ga v zazidalcu ni, mi pa ga bomo kupili brez denarja. Raje v Delu objavimo oglas in poiščimo tistega, ki nam bo za 2,5 milijona DEM zgradil največji vrtec,« je bil mnenja Demitrij Perčič. Po obširni in zelo vroči razpravi, v kateri je tudi Anton Kamin načelno soglašal z argumenti,, ki so jih navajali svetniki, se jc oglasil tudi župan Smolnikar, ki je menil, da poslanec »špeea« občino Kamnik pri šolski ministrici, da nič ne naredi za otroško varstvo. Pri tem pa se pozablja na Novi trg, Šmartno itd., čeprav so zmogljivosti danes še vedno premajhne. »Jaz se bom samo oddahnil, če si ne bomo nakopali novih bremen. Ne vidim pit trenutne rešitve, kaj storiti, čeprav ne bežim od odgovornosti,« je še dodal.
Svetniki so na koncu sprejeli sklep, ki ga je v imenu NSi pred-
vsebini pripomb in razpravi svetnikov v posebnem prispevku na naslednji strani). Občinski svet je obravnaval tudi predlog sklepa o določitvi prometnega režima ob prenovljeni trgovini Vele na Ba-kovniku. Po tem predlogu naj bi ukinili priključek Prvomajske na Ljubljansko cesto in križišče uredili nekoliko višje, v podaljšku Rudniške ulice, ob parkirišču pri trgovini Vele.
K predlogu je imel pikro pripombo samo Janez Repanšek, ki jc dejal, da so morda pred nedavnim odprtjem trgovine asfaltirali cesto zato, da bodo sedaj lahko z belo kredo risali po črnem asfaltu.
Po sklepu občinskega sveta bo občina po ceni od 2500 do 2960 DEM za m' od llypo Aipe-Ad: ria Bank Leasing kupila dveeno-sohni in dve dvosobni stanovanji.
Med premoženjsko-pravnimi zadevami je treba omenili še sklep občinskega sveta o prodaji skupnih prostorov v stanovanjski stavbi na Zikovi 3 za ceno 500 DEM za m2, sklep o prodaji zemljišča v izmeri 3587 m7, k. o. Podgorje, na območju B-17 Duplica, sklepe o ustanovitvi in opustitvi javnega dobra v k. o. Loke v izmeri 120 m;, sklep O prodaji zemljišča v k. o. Šmartno v Tuhinju v izmeri 100 m? ter sklep o opustitvi javnega dobra in menjavi zemljišča v k. o. Šmarca v izmeri 15 m2.
Svetniki so pred koncem seje, ki se je končala okrog 21. ure, postavili županu in občinski upravi tudi več vprašanj in dali nekaj pobud, o katerih bomo poročali prihodnjič.
FRANCK SVETELJ
Kamniški OBČAN
AKTUALNO
4. oktobra 2001
3
Kaj so o predlaganih spremembah zazidalnega načrta za B-5 Perovo rekli občani?
Svetniki so pritrdili občanom ...
Nadaljevanje s I. strani
Med prvimi so se oglasili lastniki stanovanj v Svetilniku, ki pravijo, da jim je bil ob nakupu stanovanj zagotovljen odprt zračen prostor na južni strani. Pravijo, da bo novi objekt v štirih etažah z dovoljenim dvo-metrskim odstopanjem po višini lahko dosegel z nivoja Ljubljanske ceste višino 15 metrov. Zato zahtevajo, da gabarit ostane v predvidenih mejah obstoječega ZN. Predlagali so tudi, da se obstoječa parkirna mesta na južni strani ohranijo, saj ima svetilnik za 43 stanovanj v podzemni garaži prostora le za 45 avtomobilov. Veliko pripomb imajo tudi lastniki individualnih hiš v neposredni bližini dosedanje Pctrolove bencinske črpalkp. Med drugim so zapisali, da je umestitev takega objekta v to okolje z nizko stanovanjsko zazidavo propolnoma neprimerna in se sklicujejo na zakon o urejanju naselij, ki pravi, da se pri načrtovanju stanovanjskih območij določa višina objektov glede na obstoječo gradbeno strukturo v neposredni bližini. S postavitvijo predvidenega objekta pa bi se bistveno spremenili pogoji bivanja v obstoječih zgradbah, spremenila bi se jutranja osončenost parcel in vrtov. S pozidavo bi zasedli tudi celotni parkirni prostor, namenjen stanovalcem in uporabnikom lokalov v Svetilniku. Zato se lahko poveča pritisk mirujočega prometa na bližnjo Murnovo in druge ulice v soseščini. Nenazadnje pa se bodo bistveno znižale tudi tržne vrednosti obstoječih stanovanjskih hiš. Menijo tudi, da so bili prizadeti krajani zavedeni, saj so bili javno predstavljeni le tlorisni načrti brez na-
Nekaj desetletij stara Petrolova bencinska črpalka na Zapričah je te dni zaprla svoje pipe, zamenjal jo je nov, sodoben bencinski servis na obvoznici.
črtov vertikalnih gabaritov. Pravijo tudi, da so bile v vseh predhodnih variantah na tem območju predvidene le zelene površine. Zato hi morali za tako bistveno spremembo razpisati javni natečaj. Pridobljene variante rešitve pa bi se morale obravnavati tudi v okviru krajevnih skupnosti, lega pa v tem primeru     bilo. '^^^mgmm»HIUU^MŠ!^
Preveč popuščanja investitorjem?
Arhitekta H. S. Kovač in P. Krt se sprašujeta, kako lahko kljub številnim pripombam občanov ter dejanskemu stanju na terenu višinski gabarit nadomestne gradnje ostane 13 metrov? Pravita, da bi okolje preneslo le pritlična objekta z izkoriščeno kletjo s Stcletove ulice. Vstopajočemu v mesto so odvzete vse vedute, masivni gabariti obeh stavb (Mcrca-torja in Svetilnika) ter minimalna oddaljenost od ceste so popolnoma neprimerni. Kdaj se bo občina končno zavedla, da s takimi postopki kljub številnim pripombam in opozorilom območje dolgoročno degradira. Medtem ko gre na roko posameznim investitorjem, ki jim je razen hitrega zaslužka za mesto Kamnik malo mar, območja za območjem postajajo neprijazna, zasičena in pozidana. Zato predlagata, da se za veljavni, še nerealizirani ZN B5 Perovo sprejme moratorij in v najkrajšem času pristopi k novemu ZN, ki bo skušal sanirati ta močno degradirani prostor v smislu pridobitve igrišča, zelenic, urejenih parkirišč in morda celo san-kališč v zimskem času.
Tudi arh. S. Lavrinčcva se sprašuje, zakaj se ohranja pozidava celotnega območja, če je praksa pokazala potrebo po parkiriščih. Kje je v obstoječem delu prikazano veljavno stanje južnega dela - prerezi območja? Ali Mercalor gradi v skladu z veljavnimi določili? Po veljavnem odloku je Svetilnik visok največ 18,2 m, zakaj se v spremembi dviga na 21 m, sprašuje in dodaja, če gradnja morda ni bila skladna z zazidalnim načrtom. Dodaja pripombo z vprašanjem, če v Kamniku urejamo prostor ali izpolnjujemo želje investitorjem.
Po mnenju J. Brleča in ostalih sosedov bi morali Ljubljansko cesto zaradi povečanega prometa po vsej dolžini razširiti in urediti pločnik. Občani so postavili še precej drugih vprašanj: kje bodo parkirna mesta za 2X0 stanovalcev Zikove ulice, da je načrtovana prevelika gostota pozida-nosti, pogrešajo otroška igrišča, misliti bi bilo treba na predšolsko varstvo otrok, predvideti bi bilo treba parkirno hišo, da bi sprostili zelene površine. Sprašujejo, zakaj se takšen objekt obravnava po delih, saj bi bilo potrebno namembnost območja obravnavati v celoti.
Strokovno mnenje:
Kamnik se je odločil tudi za južno jedro
V pisnem strokovnem mnenju, ki ga je pripravil izdelovalce predloga sprememb zazidalnega načrta Urbanistični biro UB in ki naj bi ga kot stališča do pripomb sprejel občinski svet, je predstavljeno, da bo novo predvideni objekt kot nadomestilo bencinskega servisa tlorisno podobnih dimenzij kot že zgrajeni. Svetilnik, po vertikali bo znatno nižji in se bo s svojim volumnom v celoti prilagajal etažnostim večinskega dela območja. Pred sprejetjem sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je treba s presojo vplivov na okolje ugotoviti možne negativne posledice za osončenje objektov v križiščih ljubljanske. Kovinarske in Stcletove ulice. Elažnost objekta se delno korigira s stopničastim spustom v smeri proti jugu. ne upošteva pa se predlog ohranitve zgolj pritličnega objekta s strani ljub*
Kamniški OBČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ikon. Tehnični urednik I ranci Vidie. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel/faks: 83-91-311, 041-662-450. NcnaroCenih Člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava DELO TČR d.d., tisk Sel d.d. Ljubljana.
Pogled na travnik, ki je bil že desetletja namenjen za kamniško veleblagovnico.
Ijanske ceste, kot je bil določen v sedaj veljavnem zazidalnem načrtu. Po mnenju predlagatelja naj bi s predlaganimi spremembami dosegli poenotenje na celotnem območju, kot pravi zakon o urejanju naselij, ki poudarja, da je treba višino objektov načrtovati tudi skladno s plansko načrtovano gostoto območja. Veljavni planski dokumenti za območje ce-lolne urbanistične zasnove mesta Kamnik predvidevajo dvoje večjih koncentracij, eno na severu (severno jedro) in drugo na južnem delu - južno jedro v območju B5 Perovo. Predlagane rešitve ne povečujejo faktorja pozidanosti območja, pač pa ohranjajo enako stopnjo, kot jo določa osnovni veljavni dokument.
Izdelovalec dopolnitev tudi pravi, da se bo na območju, gledano v celoti, povečalo število parkirnih mest na enoto stanovanj in poslovnih prostorov.
V zvezi z vplivi na tržno vrednost hiš pa izdelovalec pravi, da se v okoljih, kjer se izločijo moteči vplivi (bencinska črpalka) in omogoči bližina oskrbnega središča, vrednosti zemljišč lahko celo povečajo.
Poudarja tudi, da območje B5 Perovo ni področje varovanja naravne in kulturne dediščine in da gre v primeru sprememb le za operacionalizacijo koncepta iz planskih usmeritev občine. Zato pripomb, ki se nanašajo na vsebinski del planskih aktov, v tej fazi načrtovanja ni možno upoštevati. Tudi prometni zastoji so v veliki meri problem še nerealiziranih prometnih ureditev (semaforizacija obeh križišč Ljubljanske ceste s Kovinarsko, pas levih zavijalcev na Ljubljanski cesti itd.).
Glede otroških igrišč in drugih osrednjih rekreacijskih dejavnosti velja, da so te že desetletja načrtovane v širšem območju med Steletovo in Kovinarsko cesto, a jih tedanji investitor stanovanjske soseske ni izvedel.
Razgreta razprava na seji
Po mnenju Bojana Mlakarja, vodje oddelka za okolje in prostor, veliko predlogov iz javne razprave ni predmet le obravnave na seji občinskega sveta, saj se spremembe nanašajo le na del ob sedanji bencinski črpalki in na južni del, kjer so stale nekdanje Kambusove garaže.
Tudi svetniki so v razpravi poudarili, da pogrešajo grafično predlogo, ki naj bi prikazala tudi višino stavb ob Ljubljanski cesti. Marjeta Humar je dejala, da bo to spet gradnja po željah investitorja. Ti prihajajo v Kamnik zaradi gradnje ogromnih stavb. Najprej je predlagala celo preložitev te točke, vendar je predlog pozneje umaknila. Želela pa je jasen odgovor glede višine objektov pO veljavnem zazidalnem načrtu. l'o miicnju Franca Grešnika (SLS+SKD) so ljudje pričakovali, da bo lo območje z večjimi zelenimi površinami predstavljalo vhod v slari Kamnik, sedaj pa se sprečujemo s težnjo po gradnji velikih objektov. S Svetilnikom so nekateri izsilili nesprejemljivo višino objektov in sedaj se bodo vsi ravnali po njem. Tudi Demitrij Perčič je dejal, da svetniki LDS takega strokovnega mnenja ne bodo podprli, ker to pomeni očitno željo investitorja. »To mnenje še enkrat napišite, ker sem proti, da se iz ljudi delamo norca,« je poudaril. Temu se je pridružil tudi Iztok Debevec, ki je predlagal, naj občinski svet ta stališča zavrne. Tatjana Rot Djalil je menila, naj bi na obstoječ zazidalni načrt sprejeli moratorij in razpisali natečaj za nov zazi-
Stanovalci Svetilnika si želijo ohraniti čimveč južne svetlobe, stanovalci desne strani Ljubljanske pa se bojijo sence novega objekta, ki naj bi zrasel namesto črpalke.
dalni načrt. Ivan Sekavčnik je poudaril, da so pripombe iz javne obravnave premalo upoštevane, kot da ljudska pamet nič ne velja. Po njegovem naj se ponovno na red i predlog sprememb. Tudi Dušan Jesenik je dejal, da nam investitorji v preveliki meri diktirajo programe in se bo treba temu odločneje upreti. Investitorji se bodo vendarle morali podredili občinskim usmeritvam. Mnenja, izražena v javni obravnavi, so podprli tudi drugi svetniki (Janez Stražar, Janez Leskovec in drugi).
Na koncu živahne in zelo kritične obravnave je nekaj dodatnih pojasnil posredoval tudi Borut Ulčar, predstavnik pripravljata predlaganih sprememb. Urbanističnega biroja UB. Najprej je poudaril, da osnovni zazidalni načrt za to območje velja že najmanj pet lel in je bil takrat na občinskem svetu soglasno sprejet. Bil je rezultat dogovora, da bomo na tem področju intenzivirali poslovno-slanovanjsko gradnjo. Glede očitkov, da gre pri spremembah predvsem za interes investitorjev, je dejal, da je treba uskladiti in upoštevati oboje: interese ljudi po urejenem bivalnem okolju in interese investitorjev. Dopustil pa je možnost, da je prišlo na obeh straneh lega zazidalnega območja do Spekulativne izrabe višinskih toleranc in podobnega. Glede samega objekta na mestu sedanje bencinske črpalke pa je dejal, da gre za objekt tlorisnih mer 36x36 metrov, ki naj bi z Ljubljanske eesle segal v višino največ 13 metrov, oddaljen naj bi bil 30 metrov od Svetilnika, njegov gabarit pa naj bi stopničasto padal v smeri proti jugu.
Ob zaključku večurnc razprave so se svetniki odločali o predlogu, naj občinski svet sprejme predložena stališča do pripomb in predlogov iz javne obravnave o osnutku sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta območja B-5 Perovo. Vendar za te predloge ni dvignil roke niti eden od 21 svel-nikov, kolikor jih je bilo takrat na seji.
Vprašanje Bojana Mlakarja, vodje oddelka za okolje in prostor »Kaj pa zdaj ...?« je ostalo brez odgovora...
FRANC SVKTELJ
Vi sprašujete, župan odgovarja
/. Z. z območja KS Zaprice sprašuje, kdaj se bo Občina Kamnik lotila izvajanja ukrepov umirjanja prometa, kot to počnejo v nekaterih večjih sosednjih občinah ?
Na župana in občinsko upravo je bdo tako v preteklih letih kot v tem letu naslovljenih kor nekaj tovrstnih pobud. Kamni-čani se zagotovo še dobro spomnijo, da so bile fizične hitrostne ovire že nameščene na različnih lokacijah, med njimi tudi na ljubljanski cesti kol eni od prometno najbolj obremenjenih. Reukcije - s struni stanovalcev zaradi občutno povečanega hrupa, s strani voznikov različnih kategorij motornih vozil pa zaradi poškodb vozil - SO bile iz vseh območij zelo burne.
S formalnopravnega vidika ureja vprašanje umirjanja prometa Zakon o varnosti cestnega prometu, bolj podrobno po i /Ioni podzakonski akti (Pravilni o prometni signali aciji m prometni opremi na javnih cestah ter Odredba o obvezni uporabi tehnične specifikacije za javne ceste, ki določa naprave in ukrepe za umirjanje prometa na cestah). Prav slednja med drugim določa način izgradnje fizičnih ovir, s katerimi naj bi se udeležencem v prometu v naslednjih območjih jezično onemogočila vožnja neprimerno hitrostjo.
Dejstvo je, da najbolj radikalno zmanjšujejo hitrost vozil ra lične izvedbe fizičnih mir. vendar slednjih m mogoči- nameščati kjerkoli, saj kot takšne močno zmanjšujejo pretočnosi prometa, pomenijo pa tudi nevarnost na cesti   še jasli v pogojih t/nanj šane vidljivosti - torej v poslabšanih vremenskih m prometnih niz merah. Eden od pogojev za izgradnjo fizičnih ovir (v mislih ima rrio predvsem grbine) se poleg pravilne izgradnje v skladu s teh ničnimi specifikacijami in namestitvijo predpisane prometne ver likalne signalizacije neposredno nanaša tudi na zahtevo po utttre m osvetlitvi tovrstnih naprav.
Umirjanje prometu z. izvedenimi ukrepi naj bi se izvajalo v naseljih na listih cestah, kjer je zaradi varnosti vseh udeležencev potrebno dodatno zmanjšali največjo dovoljeno hitrost in na tistih območjih, kjer gre za strnjene stanovanjske soseske, kjer ceste poleg funkcije izvajanja motornega prometa opravljajo ludi druge funkcije. Nikakor pa jih ni mogoče graditi izven naselij in na tistih prometnicah v naseljih, ki imajo funkcijo zbirnih cest oz. služijo daljinskemu prometu.
Tudi v Občini Kamnik je potrebno pristopiti k izvajanju projektov umirjanja prometa. Vendar ne na način posamičnih uli skupinskih pritiskov iz te ali one sredine, temveč po predhodni določitvi prioritet in zagotovitvi prorueunskih sredstev. Izvedba tudi najenostavnejših ukrepov umirjanja prometu, kot je izgradnja grbin, namreč zahteva ne tako majhna finančna sredstvo, ki v letošnjem proračunu še niso zagotovljena. Izvajanje ukrepov umi rjanjii prometuje tako vezano na odločitev občinskega sveta oh sprejemanju proračuna za prihodnje leto.
Vsi udeleženci v prometu hi se morali zavedali, /lo smo o /./o metno varnost odgovorni prav vsi, ki se v takšni ali drugačni i logi znajdemo na cesti. Ob vsem lem ludi ne bi smeh spregledati, do je nenehno povečevanje prometa produkt sodobnega načina '•> I ljenja, ki se mu takorekoč nihče ne želi odreči Res po je, /lo .m ocenjevanje hitrosti in občutek ogroženosti pove .umi s starostnim obdobjem. Pa ludi z našim razumevanjem pravic do mil nego , \ ljenja, pri čemer mnoge kaj malo zanima, če sosedje, kamor noj bi preusmerili promet, zaradi nenehnega hrupa ne bodo mogli , eČ
spati.
ANTON TONU SMOLNIKAR, ŽUPAN.
Donacija trgovske družbe Vele kamniškemu Zavodu za usposabljanje invalidne mladine
Poslušali bodo šolski radio
Ob odprtju povsem prenovljenega, sodobno načrtovanega in funkcionalnega Super markela Vele Bakovnik, kije eden najlepših objektni' družbe I 'de. se /e ponOVUO /roka zala močna povezanost le največje trgovske družbe na kamniško domžalskem območju z okoljem v katerem deluje. Uprava Vele se /e i skladu s strategijo razvoja družbe odločila za izrecno humano potezo, s kalem /e namenila donatorska sred siva v obliki opreme za šolski radio Zavodu za usposablja nje invalidne mladine v Kamniku. Ob slovesnem odprtju Supermarketa na lia-kovniku v četrtek, 20. sejnem bra, je direktor družbe Vele g. Stane Skok izročil opremo direklorit i Z, 171/ a ga Zdrav-ki Slavec.
Zavod za usposabljanje in valutne mladino je uspešno vpet v kamniško okolje njego vo poslanstvo pa je izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov, ki so vsvo jem razvoju gibalno ovirani, hi nuli tistih, ki so dolgotraj no bob/i Strokovno delo pote
ka po verificiranih vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih programih, kise izvajajo individualno in skupinsko.
V letošnjem šolskem letuje v izobraževanje in usposabljanje vključenih 1 71 otrok in mladostnikov, od katerih jih bo 34 prihajalo v dnevno obliko usposabljanja. 63 otrok je vključenih v osnovno šolo in 108 mladostnikov v srednjo šolo, poleg teh pa bo srednješolske programe obiskovalo še 58 zunanjih dijakov.
Težko pričakovana oprema za šolski radio, ki jo je ob začetku šolskega leta namenila trgovska družba Vele, bo učencem in dijakom Z.U IM-a služila za šolske in iz-venšolske dejavnosti. Iičenci in dijaki bodo lahko aktivno sodelovali pri tehnični izvedbi, montaži, novinarskem delu in drugih dejavnostih, pri katerih bodo lahko popul-noma samostojni. Za nekatere od otrok pa je glasba, ki bo poslej jmhajala tudi iz šolskega radia, glavna ali celo edina dejavnost, ki jim lepša življenje.
SAŠA MEJAČ
4 4. oktobra 2001
NEKOČ IN DANES
Kamniški OBČAN
70 IN 50 LET OD ZGRADITVE KAMNIŠKIH KOPALIŠČ (II.)
Ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja je takratna mestna oblast pod vodstvom župana iz krščansko ljudske stranke Nandeta Novaka že imela v načrtu tudi izgradnjo novega 50-metrskega bazena na prostoru prvotnega kopališča na Nevljici.
V ta namen so pred drugo svetovno vojno, na ovinku Nevljice pred začetnim delom regulirane struge, zgradili jez z močnimi, več prekatnimi lesenimi zapornicami. Iz tako zajezene Nevljice (s tem poleti zopet bolj primerne z kopanje) so načrtovali spuščanje vode po cevovodu v nov kopališki bazen. Iz betona so zgradili severozahodno steno in del severozahodnih tal.
Nato... so vdrli Nemci in vse je tako ostalo do konca vojne, in še na-daljnih pet let, do leta 1950.
7. julija 1950 so ustanovili plavalno sekcijo Sindikalnega športnega društva (SŠD) Kamnik. Ta je uporabljala mali 14-metrski bazen kopališča Neptun (lociranega v konici sotoćja Bistrice in Nevljice). Seveda so vse bolj potrebovali bazen večjih razsežnosti. Pokazalo se je, da v preteklih letih s pomočjo JA s plohi izvedena zajezitev Nevljice (blizu sedanjih teniških igrišč) ni bila zadovoljiva rešitev.
Sindikalno športno društvo (SŠD) Kamnik se je zato leta 1950 odločilo rešiti ta velik problem in pričelo z gradnjo sedanjega 50-metrskega bazena pod Starim gradom. MLO Kamnik je SŠD Kamnik v ta namen za daljšo dobo odstopil v uporabo svoja zemljišča ob Nevljici. Mestni ljudski odbor Kamnik je tudi zagotovil, da je njegovo takratno Remontno podjetje Kamnik prevzelo gradbena dela s stalno, strokovno usposobljeno delovno silo. Sicer pa so se vsa dela izgradnje novega kopališča izvajala v režiji SSD Kamnika oz. njegovega Gradbenega odbora. Tega je, seveda na povsem prostovoljni osnovi, vodil /nani plavalec in tudi ekonomski strokovnjak Tone Cerer.
Kako je potekala izgradnja te-
ga velikega objekta, je ohranjeno v poročilu predsednika Ce-rerja o gradnji kopališča, sestavljenem za občni zbor SŠD Kamnik z dne 17.12. 1950. »S pripravami za gradnjo, z zbiranjem načrtov, smo pričeli zgodaj. Imeli smo precejšnje težave vsled pomanjkanja kvalificirane in nekvalificirane delovne sile. Dosti preglavic smo imeli tudi z drenažo podtalne vode (v globljem predelu bazena je bilo potrebno pod betonsko dno položiti polno keramičnih naluknjanih cevi). Težave so bile tudi z nabavo menjala, predvsem cementa. V juniju smo pričeli na spodnjem delu bazena z betoniranjem podložnega betona. V okviru Mestnega remontnega podjetja Kamnik smo imeli stalno zaposlenih 5 do
9 delavcev, po urah pa še 4 do
10 delavcev...
Kmalu smo rešili tudi problem pomanjkanja nekvalificirane delovne sile. Rešitev se je pokazala v organiziranju delovnih prostovoljcev. Najprej so se prostovoljnega dela lotili plavalci plavalne sekcije. Ta dobra izkušnja je porodila idejo o organizaciji mladinske delovne brigade.
3. julija je bila v sodelovanjem SŠD Kamnika ustanovljena Mladinska delovna brigada MDB, ki je nosila ime Toneta Jegliča, poznanega predvojnega športnika, ki so ga okupatorji leta 1941 ustrelili kot talca. Komandant brigade je bil Milan VVindschnu-rer, zelo dober organizator in inciativen delavec, takrat tudi tajnik SŠD. S pojačanim dotokom prostovoljcev je gradnja zelo oživela. Vsi člani glavnega odbora SŠD Kamnik s predsednikom dr. Rajkom Svetkom na če-
109.350 dinarjev. Poleg tega je brigada pospešila dograditev bazena, ki bi se sicer zavlekla do konca leta. Skupno je bilo torej opravljenih 16.749 delovnih ur.
Skupno je bilo izplačano 904.934,50 dinarjev in sicer iz kredita preko glavnega odbora Sindikatov 554.869,50 dinarjev, ter preko gradb. odbora Fizkul-turne zveze Slovenije 350.065,00 dinarjev.
* **
Sicer pa je delo pri izgradnji potekalo do junija dokaj počasi (resnici na ljubo so bili delavci tako kot tudi drugod v državi zelo slabo plačani). Zato je bila ustanovljena MDB Toneta Jegliča. Dobršen del brigadirjev je Tone Cerer uspel rekrutirati iz. dijaških vrst, vrst gimnazijcev, večino pa iz vrst članstva SŠD Kamnik, poleg plavalcev predvsem odbojkarje in smučarje. Brigadirji MDB so s tolikšno vnemo pričeli pripravljati beton (takrat je bilo potrebno beton za cel bazen zmešati še ročno), da so bili zidarji Remontnega
Kopališče v Kamniku s 50-metrskim bazenom - za kopalce prvič odprto leta 1951.
SESTDESETLET PO MALI MATURI
V soboto. 30. junija letos, smo se pri »Mlakarju« na Duplici zbrale učenke meščanske šole v Mekinjah, ki smo pred šestdesetimi leti opravile malo maturo. Bile smo zadnja generacija, kije zaključila šolanje na tej šoli pred drugo svetovno vojno. Od tedaj šola ne obstaja več.
Meščanska šola pri 1'ršulinkah v Mekinjah je bila zelo cenjena šola z internatom. V njej seje šolalo veliko generacij deklet iz Kamnika in okolice. V internatu je prebivalo tudi precej deklet iz oddaljenih krajev. Šola pa ni imela v svojem programu le predmete splošne izobrazbe, temveč tudi predmete za popolno izobrazbo pisarniških delavk. Poleg vseh obveznih predmetov je šola tudi odlično vzgajala. Pomembno je bilo učenje lepega vedenja, gospodinjstva, ročnih del ipd. »Mekinjska dekleta« so zlahka dobila zaposlitev v pisarnah, trgovinah in drugih dejavnostih.
V Kamniku ni bilo druge šole, kjer bi se lahko izobraževala dekleta po končani osnovni šoli. Le-ta je bila šest razredna z dvema po-naiijalnima razredoma. Tako je večina deklet nadaljevala šolanje v meščanski šoli. Seveda je bilo treba plačevati šolnino, ki so jo nekateri starši težko zmogli. Druga svetovna vojna je onemogočila vsako nadaljnje šolanje. Šele po vojni so nekatere nadaljevale šolanje na učiteljišču, ekonomski šoli in drugod.
Prvič smo se učenke zaključnega razreda iz leta 1941 srečale pred desetimi leti. Naključje je hotelo, da je naše prvo srečanje po petdesetih letih preprečila vojna v juniju 1991. Želja, da se po toliko letih snidemo, je bila velika in v septembru 1991 se je tudi izpolnila. Od 21. učenk je prišlo na srečanje 13 sošolk. Nekatere so že umrle, druge so bile nedosegljive. Vsako leto, v juniju, se srečamo v Kamniku. Tokrat že desetič. Zbralo se nas je deset. Vemo, da nas bo vsako leto manj, saj nam leta ne prizanašajo s tegobami. Tiste, ki bomo to zmogle, bomo vztrajale še naprej.
Letošnje srečanje je bilo prijetno. Bilo je lepo, sončno vreme in na vrtu gostilne Mlakar dobra postrežba. Slučajno je bil v gostišču župan, gospod Anton Tone Smolnikar, ki nam je čestital k obletnici ter nam zaželel vse dobro. Za spomin se vsako leto fotografiramo.
Upamo in želimo, da bomo doživele še dosti takih srečanj.
LJUDMILA DOLENC, BOŽENA MOŽINA
lu so se menjavali v dežurni službi in bili stalno na tekočem s problemi gradnje.
Za leto 1950 je bil izdelan minimalni program, ki naj bi bil realiziran v tem letu: dokončanje glavnega bazena, otroškega bazena, montažnega hodnika ob bazenu, skakalni stolp in priključek vodovoda. Vsa dela, razen otroškega bazena (vsled pomanjkanja cementa in denarja), so bila izvršena.
7. oktobra je napočil veliki dan, ko smo pričeli polniti bazen z vodo. Napolnil se je v 20 urah. Voda je ostala v bazenu 5 dni. Bazen je bil vodotesen - izpraznili smo ga v 8 urah. S tem je bila potrjena visoka kvaliteta dela Remontnega podjetja in vsestranskega nadzora pri gradnji projektanta dipl. ing. Mačka. Ta je prišel v Kamnik vsaj enkrat tedensko in nam je bil vselej tudi v močno moralno oporo. Pod njegovim vodstvom smo zaupali v pravilnost našega dela. S I. novembrom so bila dela zaradi ustavitve kredita in pomanjkanja materijala ustavljena.
Za materal in mezde je bilo porabljenih 802.415 dinarjev. Skupno je bilo opravljenih 9479 plačanih gradbenih ur in 1833 prostovoljnih delovnih ur, ter SŠD 466 (od teh plavalna sekcija 400 ur), OF 399 ur (najboljši je bil kvart Šutna 145 ur), KNOJ smodnišnica 309 ur. Uprava mestnih podjetij 152 ur, sindikalna podružnica Okrajnega sodišča in javnega tožilstva v Kamniku 92,5 ur itd. Tovarna usnja je prispevala tudi 8.000 dina rajev. Podrobni rezultati so bili izobešeni v izložbi SŠD Kamnika. Pogrešali pa smo tovariško pomoč našega sorodnega Telovadnega društva Kamnik (slednje je nastalo leta 1948, tako kot SŠD Kamnik, iz skupnega Sindikalnega fizkulturncga društva Kamnik. Vzroki razhajanja med komunist ično-pravo ve mi m vrhom telovadcev in svobodoljubnimi sportaši - op. p.).
Sicer pa je bila izjemno uspešna mladinska delovna brigada. Pri izgradnji kopališča so člani in članice brigade opravili 5.468 ur in opravili dela v vrednosti
podjetja kar nekako prisiljeni v večji tempo pripravljanja opažev in armatur. Tudi sicer je bilo takrat navdušenje nad izgradnjo bazena v Kamniku veliko. Nemalokrat je v vročih poletnih popoldnevih množica Kamniča-nov, tudi teh ženskega spola, prihajala na prostovoljno delo na kopališče. Zlasti so bili koristni pri zamudnem povezovanju železnih armatur.
Sredi betoniranja bazena je pričelo zmanjkovati cementa. Nabava gradbenega materiala je bila takrat še racionirana in ga je bilo s samim denarjem nemogoče nabaviti. Takrat je SŠD Kamniku priskočil na pomoč stari prijatelj Toneta Cererja, ing Stanko Bloudek (oče velikanke iz Planice). Ing. Bloudek je že prej s Tehničnim komitejem za fizkulturo vlade LRS, ki mu je načcloval, s svojim tehničnim znanjem sodeloval pri načrtovanju kamniškega kopališča, tokrat je imel v neki baraki v Planici shranjena dva kamiona cementa za izgradnjo nove letal-nice in tega je ponudil Kamniku. S kamionom s prikolico so v Planico pohiteli brigadirji MDB Toneta Jegliča. Ročno nakladanje in razkladanje dveh polnih kamionov cementa je bilo težko delo. Marsikomu od brigadirjev se še tedne niso zacelile s cementom zamazane krvave odrgnine in žulji. Toda gradnja se je lahko nadaljevala. Brigadirji so tempo mešanja betona še stopnjevali. V spominu je ostalo zlasti njihovo garaško delo v hudi poletni vročini, ob betoniranju prostranega bazenskega dna. Žal seznama brigadirjev ni bilo mogoče odkriti, navajamo vsaj tiste, ki smo se jih uspeli spomniti: Tina Škorjanc-Komšak in Janez Majccnovič (oba četna komandirja), Tomo Zargaj, Marjo Kordaš, Damjan \Vindschnurcr, Lado Dohrovoljc, Hubert Bcrgant, Marko Roclc, Miklavž Žvokclj, France Pueclj, Cirila Bcrgant, Greta Pcterncl-Boltar, Pavla Malcšič, Miha Na-rad, Franc Ciber, Roman Rižmarič, Janez Škofic, Mirni
Vavpctič, Marija Ncna Aucrspcrg, Iva Erjavšck, Tatjana Divjak, Tone Dcbcvc in drugi -zares upravičeno je večina takratnih brigadirjev prejela naziv udarnika.
t :\-
V letu 1951 je bil nato okoli bazena položen betonski tlak, adaptirane kabine in bife, zgrajen otroški bazen, postavljena betonska ograja ob cesti ter žična okrog kopališča, zravnan teren okrog kopališča (nič zmanjšan v primerjavi s terenom iz leta 1931!). posejana trava in cvetje, pričeli pa so z gradnjo velike filtračne zgradbe po načrtih ing. arh. Marjana Božiča.
Tako je bil novi 50-mctrski bazen poleti 1951 žc nared za treninge plavalne sekcije in na veliko veselje mnogih Kamniča-nov že dolgo odprt za javno uporabo.
Seveda ob zaključku našega opisa te velike gradnje ne smemo mimo velikih zaslug, ki jih ima za izgradnjo tega kopališča naš veliki športnik, plavalec in
kamniški častni občan Tone Cerer.
Brez njega bi v Kamniku dobili ta bazen prav gotovo šele mnogo let kasneje. Kol izredno sposobnemu organizatorju mu je v tistih težkih povojnih časih uspelo uresničili nemogoče. Kot izjemno spoštovanemu športniku, večkratnemu državnemu rekorderju, takratnemu najboljšemu evropskemu olimpijcu v prsnem plavanju so mu bila vsa vrata v Ljubljani odprta na ste-žaj. Tam je uspel zagotoviti večino velikih finančnih sredstev za gradnjo, kot tudi nakaznice za gradbeni material.
Ob 50-lctnici zgraditve kamniškega kopališča in še posebej ob letošnji 85-letnici življenja, ki jo bo g. Tone Cerer, ki sicer že preko 40 let živi v ZDA. je prav, da se ga z vso hvaležnostjo spomnimo in mu zaželimo zdravja in še mnogo srečnih let! Da bi še čim večkrat obiskal rodni Kamnik!
MILAN VVINDSCHNURER
Prvi model (maketa) graščine s Starega gradu
Po intenzivnih meritvah temeljev in ostankov zidov razvaline na Starem gradu jc po devetmesečnem delu in načrtovanju dipl. ing. Laziču uspelo izdelati prvo maketo graščine na Starem gradu. Maketa je izdelana v proporcu 1:250. Poleg graščine je izdelan tudi sam hrib, kjer je nekoč zidana ta graščina.
Že od leta 1981 je Kamnik povezan z zgodovinskim klubom i/. Andeksa. V graščini na Starem gradu je bil prvi Andeški graščak ž.c leta 1140 grof Berthold II., ki je poročil hčerko grofov VVeimar Orlamiindc, ki so bili lastniki le graščine v Kamniku. Moram omeniti, da jc rodbina VVeimar Orlamiinde takrat že izumrla in hčerka, ki je bila poročena z Andcksom, jc podedovala graščino. Grof Berthold II., njen mož, pa jc dobil še dodatno ime grof Berthold II. kamniški. Za njim je prevzel Kamnik grof Henrik IV., ki jc že stanoval na Starem gadu, ko jc pribežal iz Andeksa. V času njegovega vladanja je Kamnik postal glavno mesto Vojvodine Kranjske. Ta graščina je bila ena najlepših na Kranjskem in zidana na najvišji točki. Ko so Andcx - Mcranski izumrli, približno leta 1248, jc graščina Oberstein (kol so jo imenovali Nemci) prešla v druge roke, vse dokler se leta 1670 ni dokončno podrla.
20. aprila letos so prišli ua ponovni ogled člani društva iz Andechsa. Sprejel jih je tudi kamniški župan g. Smolnikar, zvečer pa je bil svečan sprejem v gostišču na Starem
Dr. Sadnikar predstavlja maketo graščine na Starem gradu podžupanu in predsedniku Kluba iz Andeksa.
gradu. Tukaj smo Kamničani s prof. Andrejo Eržen doživeli prvo predstavitev modela graščine Stari grad. Gostje so bili izredno presenečeni, podžupan g. Kurt Schorderle in prior samostana iz Andeksa g. pater prior Anselm Bilgri sta pohvalila predstavitev makete. Idejo za postavitev prve makete je dal dr. Sadnikar, realiziral pa jo je dipl. ing. hizić.
Naj opišem, kaj vse predstavlja la maketa.
Obrambni »štirioglal« stolp je izven grajskega poslopja in je bil kot izjemen srednjeveški objekt visok 5 do 8 metrov. Ta stolp, ki ga je naslikal že Valvazor, bi se moral obnoviti na istem mestu, kjer je nekoč stal in bi bil edinstvena razgledna točka za turiste, obiskovalec Starega gradu in izjemna turistična zanimivost.
Samo grajsko poslopje je bilo sestavljeno iz več zgradb in stolpov. V štirioglatem stolpu na zahodni strani je bila v prvem nadstropju grajska kapela. Graščak je imel stanovanje tudi v prvem nadstropju na južni strani. Tam je bila viteška dvorana in sodna dvorana, kjer je imel graščak pravico soditi in izrekati smrtno kazen. V stolpu proti vzhodu jc bil prostor za urbarje. V pritličju so bile kuhinje, kleti, skladišča in prostori za služinčad. Sredi dvorišča je bil velik vodnjak, voda je po žlebovih pritekala v cisterno. Na južni strani je bil stolp, ki je imel vhodna vrata za pešce in konjenike. Glavni vhod jc bil na severni strani z dvižnim mostom in jarkom, v katerem ni bilo vode, ampak divje zveri, ki so varovale graščino. Vse stavbe so bile enonadstropne, strehe so bile krite s skodlami. Ob poti za pešce z južne strani jc bilo desno veliko skladišče in hlev. Zidu, ki se danes vidi na južni strani, pod Andeksi še ni bilo, zato ni prikazan. Maketa jc sploh prva predstavitev stavb graščin na Kamniškem. Prav gotovo tudi Mali grad potrebuje tako maketo!
Mislimo, da bosta občina in kamniški turizem izkoristila to edinstveno prikazovanje bogate kamniške zgodovine, ki bo v ponos občine, turizma in kulture v Kamniku.
DR. NIKO SADNIKAR
Kamniški OBČAN
PO NASI OBČINI
4. oktobri 2001 5
J '-	7 '^'""''"'^mmm^^!^^
I1 1 ■ ' 41 ■ mmmmmimm	II,
O PRENOVAH
FRANČIŠKANSKEGA SAMOSTANA
Od preteklosti do današnjih dni
Ob koncu 15. sioleta, natančneje leta 1493, je rimski cesar Friderik III. ugodil prošnji kamniških meščanov, njihovega sodnika ter mestnega sveta in dovolil ustanovitev in zidavo samostana frančiškanov pri cerkvi sv. Jakoba v Kamniku. V prošnji so se meščani sklicevali na dejstvo, da v mestu nimajo možnosti obiskovali bogoslužja. Župnijska cerkev Matere božje na Šutni je bila
Obnovitvena dela v notranjosti cerkve
namreč izven mesta, pot do nje pa je bila v času turških vpadov nevarna. Takoj po prihodu v Kamnik so redovniki s pomočjo meščanov začeli zidati samostansko poslopje, samostan je bil leta 1497 dokončan.
Sledila so obdobja pestre zgodovine, ki so na samem poslopju samostana in cerkve puščala svoje sledove. Ko se je v zgodnjem 16. stoletju v Evropi pojavilo novo versko in družbenopolitično gibanje, znano pod imenom reformacija, se je finančno stanje samostana vedno bolj slabšalo, in tako so leta 1538 frančiškani zapustili Kamnik. Po odhodu bratov je samostan ostal brez skrbnika, zato je začel propadali, podirati se je začela tudi streha. Ko so se leta 1627 frančiškani na podlagi cesarske odločbe vrnili v Kamnik, sla bila samostan in cerkev v zelo slabem stanju in nujno potrebna večjih popravil. Ob koncu 17. stoletja so zato začeli zidati novo cerkev in ob njej samostan. Od cerkve je na starem mestu ostal le zvonik, pri gradnji so naredili tudi nekaj temeljnih sprememb: cerkev so namreč obrnili za 180 stopinj - pre-zbiterij so namreč prestavili na zahodno stran, vhodno fasado pa so obrnili proti trgu.
Od leta 1627 se je za kamniški frančiškanski samostan začelo novo obdobje, ki je prineslo tesno povezanost bratov frančiškanov z mestom in njegovim življenjem. V samostanu je namreč delovala redovna podobarska de-
lavnica, kiparska delavnica, frančiškanska suknarna, sistematično so začeli urejati frančiškansko knjižnico, eden pomembnejših dejavnikov pa je zagotovo bilo poučevanje na glavni šoli.
Leta 1892 je bila cerkev zadnjič temeljiteje obnovljena, v letu 1937 pa se je predstojništvo cerkve odločilo za figuralno posli-kavo cerkve. Za delo je bil izbran kamniški rojak. Stane Cu-derman, ki je s poslikavo notranjščine zaključil čez dve leti.
Tudi druga svetovna vojna samostanu ni prizanesla. Nemci so brate frančiškane odpeljali v Ljubljano, v samostanu uredili svoje urade, klet samostana pa uredili v zapore. Po končani vojni je samostan kazal najbolj žalostno podobo svoje zgodovine. Vanj so se leta 1945 sicer vrnili frančiškani, ki pa v samostanu niso ostali sami, saj je vanj Stanovanjski urad kmalu naselil dru-
nija letos lotili temeljite obnove notranjščine cerkve. Dela bodo potekala do konca oktobra letos in zajemajo predvsem sanacijo stenske vlage, ki je že dodobra načela stropne posli kave, zato bodo delno obnovili tudi freske, elektroinstalacije in luči, dotrajano ogrevanje, zaradi vedno bolj pogostih kraj in vlomov pa bo cerkev v prihodnje zaščitena z video nadzorom. Enega večjih zalogajev predstavlja obnovitev reli k vijanja sv. Primoža in Felici-jana, ki je tik pred sesutjem.
Cerkev sv. Jakoba, Plečnikova kapela Božjega groba, skupaj s frančiškanskim samostanom, njegovo knjižnico ter galerijo v hodniku samostana predstavlja enega pomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov v Kamniku. Vzdrževanje predstavlja za frančiškane precejšnje breme, zato je čas obnove zagotovo najboljši čas, da se notranjost cerkve obnovi
Relikvijarij sv. Primoža in Felicijana.
zine. Ko je bil v začetku 90-tih let samostan vrnjen frančiškanom, so začeli s temeljito prenovo, ki se je uspešno zaključila leta 1992.
Samostan je bil tako ob koncu preteklega tisočletja temeljilo prenovljen, zob časa pa v teku stoletij tudi sami notranjosti cerkve ni prizanese!. Zato so se bratje frančiškani pod vodstvom gvardijana p. Borisa Markeža ju-
tudi z. našo pomočjo. Za vse, ki so (ste) pri tem pripravljeni sodelovati oz. pomagati, je pot preprosta: svoje prispevke lahko nakažete po položnici na žiro račun samostana, štev.: 50100-620-128 05 1103113-755Z Razumljivo je, da bo dobrodošla vsakršna pomoč, naj bo ob zaključku tega prispevka deležna vnaprejšnje zahvale. Ne samo frančiškanov.
ANDREJA ERŽEN
KAKO SMO PREŽIVELI DAN BREZ A VTOMOBILA
Evropski dan brez avtomobila smo obeležili s kolesarjenjem v Kamniško Bistrico, kjer nam je Peter Rode iz kolesarskega društva Kamnik povedal marsikaj koristnega o kolesarski opremi in kolesarjenju.
Na pobudo Občine Kamnik se je v soboto, 22. septembra, kljub slabšemu vremenu, nekaj več kot trideset navdušenih kolesarjev odločilo, da se odpravijo s kolesi na izlet v Kamniško Bistrico.
Promet na cesti od Kamnika do Stahovice je bil bistveno drugačen, kot bi pričakovali na »dan brez avtomobila«. Vseeno je bila vožnja prijetna. Se posebno potem, ko so sončni žarki pregnali meglo in se je odprl pogled na Kamniške planine. Nekateri hitreje, drugi počasneje, smo do 12. ure prikolesarili do Planinskega doma v Kamniški Bistrici. Pridružila se nam je tudi skupina mladih rolerjev. Ob prihodu je vsak dobil /a spomin leseno ščipal-ko, na katefi je vtisnjen napis »22. september 2001 - Evropski dan brez avtomobila - Ministrstvo za okolje in prostor«. Pisana druščina se je najprej odžejala in okrepčala z Multi Solo in Fruta belo, nato pa je vsak udeleženec i/polnil anketo na temo »Evropski dan brez avtomobila«.
Mladinski center Kamnik je pripravil poseben plakat, na katerega smo se vsi podpisali. Srečanje je s poučnimi nasveti popestril član Kolesarskega društva Kamnik, Peter Kode. Povedal nam je, kakšna je pravilna kolesarska oprema in kako je treba vzdrževali kolo meti kolesarsko sezono in v zimskem času. Poudaril je, da je zelo pomemben del kolesarske opreme čelada, čeprav je mnogi kolesarji ne uporabljajo. Večletni predsednik Kolesarskega društva Kamnik Bogdan Jamšek je dejal, da je za pravilno kolesarjenje, ki pomeni poleg telesne aktivnosti tudi psihično sprostitev, zelo pomembno, da je kolo z vsemi možnimi nastavitvami prilagojeno kolesarju in da se med vožnjo ne naprezamo preveč. Bojan Mlakar, vodja Oddelka /a okolje   in prostor Občine
Kamnik, pa je povedal nekaj besed o pomenu »Evropskega dneva brez avtomobila« in o vključevanju Občine Kamnik v ta projekt. Ob koncu je Helena Sterle v imenu Mladinskega centra podelila vsem udeležencem diplome in Se posebej čestitala tistim, ki smo se prvič podali s kolesom v Kamniško Bistrico. Obljubili smo si, da se srečamo prihodnje leto, morda pa že kdaj prej.
Izjave nekaterih udeležencev: bodo najbolje ponazorile vzdušje na srečanju kolesarjev v Kamniški Bistrici.
Aleš Jamšek, najmlajši udeleženec »V Kamniški Bistrici sem bil s kolesom že velikokrat. Pot je zame lahka, ker ni prestrma. Zelo rad kolesarim, posebno v hrib. Danes mi je bilo tu všeč, ker sem za nagrado dobil sok in čokoladke.«
Marjan Markelj: »Turizem je prihodnost in izziv, to pa gre v korak z današnjo akcijo, ki se mi zdi zelo v redu. V Kamniku nujno potrebujemo kolesarsko stezo, ki bi potekala do Dom/al in naprej do Ljubljane. Dobro bi bilo razmisliti o gradnji kolesarske steze od Volčjega Potoka do Snovika. Menim, da bi moral župan te aktivnosti pospešiti, hkrati pa sem prepričan, da je veliko občanov, vključno z. naSo družino, pripravljenih pomagati z. delom in denarjem. V Kamniški Bistrici bi bilo treba cesto zapreti, za nujne vožnje pa uvesti dovolilnice. Tako bi v tem lepem predelu turizem bolj zaživel.«
Urban Vetcrnik: »Ideja o srečanju je zelo dobra. Še posebno všeč mi je, ker sem prvič prišel v Kamniško Bistrico s kolesom. Tako srečanje bi moralo biti večkrat.«
Klemen Brumcc: »Evropski dan brez avtomobila je pomemben korak k ohranitvi naravne dediščine. Sicer je enodnevno dogajanje bolj simboličnega pomena, vendar bi se splačalo razmisliti o možnosti, da bi v Kamniku to ponovili večkrat letno. Dejstvo je, da bi imeli od tega vsi koristi. S tem bi skrbeli za naravo, hkrati pa bi se še neizmerno zabavali. Kajti vsak prevožen kilometer s kolesom je veliko bolj koristen kot tisti z avtomobilom. Vsaj zame...«
Mark Agovič: V Bistrici smo med »sezono« redni gostje na kolesih in rolerjih. Ideja o dnevu brez avta je čudovita, lahko bi se tudi meti letom odločili za podobne akcije med vikendi (vsaj v Bistrici), kajti nekateri vikendaški avlomobilisti nekako ne najdejo volje za sožitje s kolesarji in roleristi na cesti. Drugo leto obvezno pridemo!
Jonas Agovič: Ideja je kul, drugo leto bomo spet tu!
Klavdija: Tokrat sem z rolerji, drugače pa pridem velikokrat tudi s kolesom, tu je lepo okolje, vedno se najde dobra družba. Drugo leto spet pridem.
Simona: V Bistrici se mi zdi zelo lepo, kolo pa je dobro tudi za zdravje, tako da sem tu velikokrat. Akcija o dnevu brez avta se mi zdi v redu, sicer sama še nimam vozniškega dovoljenja, ampak v redu je, da se narava malo odpočije, pa čeprav samo za en dan na leto.
Ob koncu se zahvaljujem vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji, še oosebno pa Heleni in Dušanu Sterle, Bogdanu Jamsko. Cirilu Cirkmanu, Petru Rodctu, Silvu Širclju, CATV Impulz. Kamniškemu občanu in oskrbniku Planinskega doma v Kamniški Bistrici.
MIHELA BRNOT VETERNIK,
svetovalka za varstvo okolja v Občini Kamnik
-      ; -s
Zdrava pitna voda na Kokrskem sedlu
Športna fondacija Slovenije prispeva trideset odstotkov sredstev za izgradnjo naprave za čiščenje kapniške vode
Planinsko društvo Kamnik načrtno rešuje ekološka, okolje varstvena in druga vprašanja. Vse le aktivnosti so usmerjene v izboljšanje zdravega okolja in dobrega počutja obiskovalcev gora.
Poleg izkoriščanja sončne energije v planinskih kočah na Kamniškem in Kokrskem sedlu zelo učinkovito delujeta tudi obe čistilni napravi za odpadne vode. Sedaj pa je v zaključnifazi še izgradnja UV naprave na Kokrskem sedlu za kemično čiščenje kapniške vode, ki je bila do iedaj upo rabna le za sanitarne namene, za pitje ]>u je bila oporečna. Taka naprava avstrijske izdelave že dve leti zelo uspešno deluje na Kamniškem sedlu. Voda />o očiščenju skozi IJ V napravo je povsem neoporečna in pitna.
Delovanje teh UV naprav je povezano z električno energijo, zato je investicija kar izdatna, ocenjena na več kot 5 milijonov tolarjev. Povečati je bilo potrebno določeno število sončnih celic in akumulatorjev.
Kamniško planinsko društvo ne zmore pokrivati vseh stroškov. Pobuda Športne fondacije Slovenije, da v realizaciji lega projekta sodeluje s 30% vrednosti, je bila med planinci in naravovarslveniki sprejela z velikim zadovoljstvom, saj načrtovana izgradnja brez te pomoči ne bi bila mogoča ali pa bi bila odložena v prihodnost.
UV napravo za čiščenje kapniške vode na Kokrskem sedlu je izdelalo podjetje Vodolehnik iz Žalca in podjetje Kon liki Šolar iz Kamnika. V celoti je rezultat domače izdelave in do mačega znanja. Montažo in gradbena dela so opravili strokovni društveni delavci pod vodstvom vodilnega instalaterja g. Kodriča. V dela je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela članov Planinskega društva Kamnik.
Postavitev in montaža UV naprave na Kokrskem sedlu je v fazi preizkušanja in bo v polnem obsegu začela obratovali v mesecu oktobru.
Plodno sodelovanje Planinskega društva Kamnik in Športne fondacije Slovenije bo v mnogočemprispevalo k lepšemu in bogatejšemu življenju obiskovalcev gora.
STANE SIMŠIČ
\_,_)
Deževje povzročilo plazenje zemljišča na Zgornjem Perovem
Deževje s hujšimi nalivi, kije bilo zlasti močno konec predzadnjega tedna v septembru, je med drugim povzročilo, da je nekaj hiš na Prisojni poti na Zgornjem Perovem ostalo brez elektrike, vode in kanalizacije. Kot kažejo naši posnetki, je bilo vzrok temu plazenje zemljišča pod hišo Sprukovih na Prisojni poti 26 in spodnjo hišo Moč-nikovih. Na jasi I. Do srede, ko smo obiskali to območje, se je zemljišče tik ob Sprukovi hiši v dolžini okrog 20 metrov pogreznilo za dobre tri metre. Kanalizacijski jašek, ki leži sredi tegu zemljišča, je
odtrgalo od cevi in prevrnilo. Prav lako je pretrgana tudi vodovodna napeljava.
Župan Tone Snudnikar je v četrtek sklical sestanek vseh pristojnih za pomoč pri reševanju posledic tega plaza in za sanacijo stanja. Slišati pa je tudi že prve komentarje, da so odgovorni za gradnjo na tem območju pred leti preslišali opozorilu, naj ne gradijo hiš na zemljišču, katerega trdnost ni bila geološko raziskana. Vendar -po toči zvoniti je prepozno. Kakorkoli že. ljudem, katerih hiše so ogrožene, oziroma je v njih zaradi pretrganih komunalnih vodov oteženo življenje, bo treba pomagati. Nato pa seveda podrobno proučiti vzroke za nastali položaj.
6 4. oktobra 2001
POGLEDI
Kamniški OBČAN
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Bo res evropska medalja napolnila občinsko vrečo ...?
Pogovor z Andrejem Remcem
Grenki spomini na pretekla leta
~Efot kaze, gredo naši dnevi na-m\ rodnih noš našim južnim sosedom kar krepko v nos, sicer ne bi v svojih Novicah zapisali, da so kamniške narodne noše zastarele in podobne cake. Naši občinarji in drugi turisti se bodo morali nad to ugotovitvijo resno zamisliti in morda naslednje leto namesto noš pripraviti sejmarjenje in oslovske igre, kot so jih nedavno pripravili v slamnikarskem mestu. Če že drugače ne sodelujemo, bi se lahko enkrat letno srečali na takih igrah, saj za sposobne tekmovalce tudi pri nas ne bo zadrege ...
n\Ji kaj, na nedavno zlato evrop-1 T sko cvetlično medaljo smo res lahko ponosni. Ima prav zares svojo težo. Težka je dobro desetino centa! Zato je župan Tonti že vedel, zakaj je s seboj na Irsko vzel še tri pomočnike oz. pomočnice. Ni čudno, da je rep zrakoplova, s katerim je na Brnik iz Londona priletela naša delegacija, vleklo k tlom. V dobro obveščenih krogih pravijo, da je občinski zakladnik, ko je po-tehtal zlato medaljo, radostno vzkliknil: »Fantje, zdaj pa mi ne bo treba delati proračunskega rebalansa ...«
'MT'ako, da nikjer ni nobenega M\. opozorila, da je danes dan brez avtomobila,« je vzkliknil Meh-čov Tone, ko se je tisto septembrsko soboto z biciklom pripeljal z.
Duplice v Kamnik in se na samem Glavnem trgu prebijal skozi kupe zloščene pločevine. Tudi med občinarji ni mogel zvedeti, čemu se naše mesto pod planinami letos ni pridružilo petindvajsetim slovenskim mestom, ki so uresničila priporočila EU. No, pa saj ni tako hudo, nekateri so se le držali navodila občinarjev, naj se ta dan s kolesom zapeljejo v Kamniško Bistrico. Sicer pa že imamo evropsko medaljo ...
Mnogo hrupa za nič, bi človek lahko rekel za dolge zdrahe in prepire okrog tolmačenja slavnega 12. člena Utokovega zazidal-ca pod Malim gradom. S tolmačenjem se je najprej matral župan, nato pa dolgo še vsi občinski svetniki, vendar zaman. Najvišja sod-nija pa pravi, da taka ali drugčna tolmačenja, razlage in podobno niso vredna nič in da o tem ali bodo pod Malim gradom stanovanja ali lokali, odloča država in njeni kamniški uradniki. Strele z. Malega gradu so torej sekale zaman in v napačno smer ...
\ Tekam čudno sevanje mora iz-1 t žarevati na zemljišču nove šmarsko-tuhinjske šole, morda je to vpliv podtalne atomske vode iz Va-senega. Kakorkoli se občinarji, ki si delajo skrbi s popravljanjem nove strehe na tej šoli, obrnejo, je vedno nekaj narobe. Najprej je sko-
zi strop zamakalo, da so morali učenci po šoli hoditi z. dežniki. Sedaj so namestili izolacijo, ki pa ni bila dobra, ker se ni dala umivati. Ko so jo prebarvali, pa se je spet pojavila nevarnost, da bo kakšna plošča zaradi udarca žoge padla na učence. Končno so na strop pripeli še mreža, pride pa spet kdo in reče, kako boste pa sedaj umivali strop ... in tako naprej pod to goro zeleno. Samo, da bo te igrice moral nekdo plačati. Ve se kdo ...
Veliko si upa tale naš vrli poslanec Maksimiljan, ki je ondan kar javno izjavil, da v parlamentu ne bo glasoval za tri nove kamniške občine, ker ima država premajhen žakelj, da bi jim dajala več, kot je dajala sedanji naši veliki občini. Krajevni veljaki na bistriškem koncu in prestolni veljaki v mestu pa so nekaj mesecev krvavi pot potili, na koncu pa so se jim morali pridružiti še občinarji, da bi dokazali, kako koristne bodo nove tri občine za blagor krajanov (beri: novih županov in občinarjev). Na koncu pa se bo morda le izkazalo, da so bili še najbolj pametni Tuhinjci, ki vztrajajo tam, kjer so. Maksi pa si je med Tuhinjci pridobil kar nekaj točk. Če resno računa na županske volitve prihodnjo jesen, pa bo moral nekaj narediti tudi za naše pur-garje, morda bi jim vseeno poskusil izboriti vsaj mestno občino ...
KRIŠTOFOVPEPEII.
»Ne vem, zakaj nam še niso vrnili premoženja, ne vem, kje se ustavlja, menda v občini Kamnik,« je v pogovoru za Kamniški občan dejal Andrej Remec, sin nekdanjega tovarnarja Vladimira Remca, ko smo se v začetku letošnjega avgusta srečali z njim
vili neke stavbe. V Ameriki pa je tako, da v primeru, če se kaj zida na tvoji zemlji brez tvojega dovoljenja, to postane tvoje. Izplačila na podlagi obveznic ne bi nikoli videl,« je še dodal 73-letni inženir kemije v pokoju, ki danes živi v Chicagu. »Ne razu-
Remčeva tovarna leta 1939
na vrtu nekdanje Krulovčeve, sedaj Mlakarjeve gostilne na Duplici.
»Kot mi je dejala moja odvetnica, v Kamniku ne gre naprej in da bomo namesto dela premoženja v naravi dobili obveznice, ker so na našem zemljišču posta-
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI
Zakaj je pomemben vsak posameznik pri zmanjševanju onesnaženega zraka in hrupa v naravnem življenjskem okolju (VI.)
V nadaljevanju krajane Kamnika seznanjamo s sledečimi pomembnimi členi Zakona o varstvu okolja (Ur. 1. RS, št. 32/93) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja (Ur. 1. RS, št. I/ 96):
V 65. členu (subsidarna obveznost republike in lokalne skupnosti), navaja, da v primerih, kije za odpravo virov in posledic obremenitve okolja odgovorna republika, zagotavlja pripravo in izvedbo sanacijskega programa ministrstvo pristojno za varstvo posamezne naravne dobrine.
Če gre za posledico posega v okolje lokalnega pomena, zagotavlja pripravo in izvedbo sanacijskega programa ter določi prednostni vrstni red sanacije lokalna skupnost.
Sanacijski program vsebuje zlasti:
1. analizo obremenitve in obremenjenosti okolja,
2. variantne tehnološke in druge rešitve,
3. oceno dolgoročne upravičenosti izbranih rešitev z vidika vplivov na okolje,
4. terminski plan izvajanja programa,
5. finančni načrt, vključno s prikazom stroškov odškodnin za razvrednotenje in nevarnost za okolje,
6. obvezna strokovna podlaga sanacijskega programa je študija z. vsebino poročila o vplivih na okolje iz 56. člena tega zakona,
7. vrste sanacijskih programov, obseg in podrobnejšo vsebino ter metodologijo za pripravo sanacijskega programa ter način sodelovanja javnosti predpiše minister po predhodnem mnenju ministrov, pristojnih za posamezno naravno dobrino, je navedeno v 66. členu.
Imisijski monitoring zagotavljajo:
1. za tla, vodo in zrak, vključno s hrupom in sevanji: ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo
in gozdarstvo, ter ministrstvom, pristojnim za zdravstvo,
2. za rastlinstvo in živalstvo: ministrstvo pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za naravne dobrine,
3. zdravstveno ekološke razmere: ministrstvo pristojno za zdravstvo,
4. klasifikacijo pojavov, ki so predmet monitoringa, in skupna metodološka izhodišča predpiše Vlada, je navedeno v 69. členu.
Obratovalni monitoring (dolžnosti drugih oseb, 70. člen), ki ga mora pri opravljanju svoje dejavnosti zagotavljati onesnaževalec sam, ali po drugih osebah, obsega:
1. emisijski monitoring posameznega vira,
2. imisijski monitoring kot posledica svojih obremenitev v okolju, po potrebi pa tudi monitoring naravnih pojavov, če s svojo dejavnostjo vpliva nanje.
Ta člen opisuje še pet nadaljnjih točk, ki pa niso pomembne v tolikšni meri, da bi lahko vplivale na odločitev krajanov, so pa pomembne, da jih upošteva onesnaževalec, ki izvaja obratovalni monitoring.
Vljudno prosimo vse krajane Kamnika, da nas pokličejo po telefonu št. 01/839-10-01 vsak torek med 11. in 13. uro, v kolikor so pri objavi posameznih členov Zakona o varstvu okolja kakršne koli nejasnosti. V rubriki PISMA - ODMEVI - MNENJA je težko vsako besedo, razjasniti tako, da bi jo razumeli vsi, ki že šestič prebirajo pomembne navedbe v posameznih členih Zakona o varstvu okolja.
ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK
Odgovor na odgovor kamniške Medžupnijske Karitas
Odgovor na odgovor je resnično v zamudi, ker sem bil v dneh, ko je izšel Kamniški občan, na rednem letnem dopustu. Ko sem nedavno tega od sosede izvedel o odgovoru, pod katerim je podpisana tajnica kamniške Medžupnijske Karitas, sem se odločil, da bralce Kamniškega občana seznanim z. razliko med mojim člankom z dne 29. junija 2001 in odgovorom z dne 11. julija 2001.
Tajnica Medžupnijske Karitas navaja, daje karitativna dejavnost ena od bistvenih izvorov kristjanove vernosti. V nadaljevanju je tudi navedeno, če je g. Daniel Kovačič veren, potem bi moral vedeti, da smo zato k tej dejavnosti poklicani vsi. V istem članku je tudi navedeno o kvaliteti obleke, ki jo prinašalei darujejo in o nekakšni izrečeni grožnji v zadnjem odstavku z. dne 29. 6. 2001.
Moj odgovor se glasi takole:
Zagotavljam Vam, ga. Metka Mali, da sem bil in bom veren, vendar le toliko, da ne povzročam težav drugim vernikom in drugače mislečim ljudem. Kot dokaz Vam lahko služi primer v mojem članku z dne 29. 6. 2001, saj nisem navedel enega samega imena, čeprav z njim razpolagam. Vzrok, da ste v istem članku navedli tudi o kvaliteti obleke, ki jo darujejo posamezni darovalci, mi ni znan, zagotavljam pa Vam, da sem vedno prinašal čisto in zlikano obleko ter še uporabno obutev. V kolikor bi bili pri prevzemu (ki ga ni bilo) poleg in bi ugotovili, da sem prinesel umazano, zmečkano in raztrgano obleko, vam ne bi mogel oporekati, da ste to napisali v članku, na osnovi katerega mi odgovarjate, čeprav sem se v mojem članku baziral predvsem na besedo hvala, ki jo po vsej verjetnosti vaše delavke z.elo redko uporabljajo. Ne morem tudi mimo tega, da ste moje ime navedli v odgovoru kar šestkrat. Sicer pa nič ne de, če bo bralcem Kamniškega občana ostalo moje ime v spominu. Tudi moje delo, ki ga že nekaj časa opravljam, je popolnoma prostovoljno in na volonterski bazi, pa kljub temu stranke, ki me obiščejo ali pokličejo po telefonu, sprejemam z. vsem spoštovanjem in se jim zahvalim, čeprav jim v nadaljevanju po svojih močeh skušam pomagati. To lahko preverite pri Frančiškanskem samostanu Kamnik. Vkolikor bi vsaka dobrodena ustanova izrekla javne kritike na račun darovalcev (težave s prosilci mi niso znane) in s tem prikrila svoje napake, ki se pojavljajo med poslovanjem, je vprašanje, v kolikšni meri hi upravičili svoj obstoj. Trdno sem prepričan, da Karitasu ne darujejo samo verni ljudje, temveč vsi, ki bi radi nudili pomoč ljudem, ki si zaradi spleta okoliščin ne morejo pomagati sami.
Ali mislite, da ni dovolj, če darovalec prinese obleko in obutev v sprejemno sobo ter položi PVC vrečke na mizo? V članku, ki ste ga napisali II. 7. 2001 ni razumeti tako, ker morda niste preverili, da to ni dovolj, temveč mora darovalec prineseno blago odnesti na določen prostor v zbiralni sobi.
V mojem članku z dne 12. 6. 2001 ni nikakršnih groženj, kot ste navedli, sem pa priporočal delavkam, da se prinašalcem konfekcije in obutve prijazno zahvalijo, sicer bodo posamezni prinašalei omenjene dobrote odnašali na druga zbirna mesta.
Da ni vse tako natančno in precizno pri poslovanju v dobrodelnih organizacijah, si lahko preberete (če to še niste storili), v Nedeljskem dnevniku z datumom 2. september 2001.
DANIEL KOVAČIČ
Zahvala
Ob požaru, ki nas je presenetil v petek, 21. septembra, na kmetiji »Jeršin« v Tunjicah, se najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, gasilcem in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri gašenju in naslednji dan pri čiščenju pogorišča.
SLA VKO PETEK
mem, zakaj je tovarna imela tako veliko zemljišče, ki ga za svojo dejavnost ni potrebovala. Ta zemljišča bi nam morali vrniti v naravi.«
Med dediče pokojnega tovarnarja Remca sodita tudi Andrejeva brata Peter in Matija, ki prav tako živita v Ameriki.
V pogovoru so sodelovali tudi Franc Orešnik, predsednik sveta KS Duplica, in starejša Dupličana, ki sta dobro poznala razmere v Rcmčevi tovarni na Duplici, Slavko Orešnik in Ivan Slabe. Pogovor je nanesel tudi na vprašanje o možnostih, da bi zemljišče, na katerem danes stoji kulturni dom, Rcmčevi potomci podarili krajevni skupnosti, da bi se na podoben način za potrebe starejših kraja-
nov uredila nekdanja Remčeva vila in podobno. Andrej Remec se je strinjal, da se to odproda po nižji ceni, seveda, če se bosta s tem strinjala tudi ostala dva dediča in potomci pokojnega brala Vlada. Glede sedanjih razmer v samostojni Sloveniji je inženir Remec - nekoliko zagrenjeno povedal, da je danes Slovenija zanj tuja dežela, gore in reke so še ostale iste, ljudje pa so se precej spremenili. »Pred vojno je bila Slovenija katoliška dežela in zame je bila to domovina. Po vojni smo bežali, ker smo se bali nasilja, ki bi nam ubilo očeta. Še tisto malo sorodnikov, ki jih imam in se med seboj dobro razumejo, so šli skozi proces zali ranja, ker niso bili na »pravi« strani. Tak preobrat v Sloveniji je prispeval k temu, da je Slovenija zame zelo tuja. Za zadnje vaše volitve mi kljub moji prošnji niso poslali glasovnice...«
V začetku septembra je minilo 60 let, odkar so partizani leta 1941 požgali Remčevo tovarno. Mnenja o tem, zakaj se je to zgodilo, so zelo različna: eni pravijo, da je takrat tovarna delala smuči za nemško vojsko, drugi menijo, da so bili o tem samo nemški načrti in podobno. Andrej Remce si je z zanimanjem ogledal slike požgane tovarne, ki mu jih je razkazal Slavko Orešnik.
Ob ogledu ostankov razpadajoče nekdanje Remčeve tovarne je opazil tudi po vsem svetu znanega Kenieevcga leva na upravni zgradbi in pripomnil, da je tudi  ta po svoje prirejen...
F. S.
Inženir Andrej Remec (na desni) v pogovoru z. Dupličani na vrtu Mlakarjeve gostilne
Občina Kamnik
organizira akcijo ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV v soboto, 6. oktobra, od 10. do 13. ure na parkirišču kina Dom.
Pri vozilu z atestiranim kontejnerjem za zbiranje nevarnih odpadkov boste lahko brezplačno oddali nevarne odpadke, ki sodijo v naslednje skupine:
• akumulatorji • baterije • zdravila • barve, topila, laki, smole, lepila, kiti • olja, emulzije, hladilne tekočine (antifriz) • pralna in kozmetična sredstva (ličila, pršila, čistila) ■ škropiva in drugi fitoterapevtski pripravki • druge odpadne kemikalije (solna kislina, lužni kamen, varekina, živosrebrni termometri). Nevarne odpadke (zaželeno je, da so v originalni embalaži) bodo sprejemali strokovnjaki podjetja Kemis d. o. o. iz Radomelj, ki je za zbiranje, in odstranjevanje nevarnih odpadkov ustrezno registrirano in ima pri tem dolgoletne izkušnje.
Podjetje Kemis se ukvarja tudi z zbiranjem in predelavo odpadkov iz obrti in industrije. Vsem podjetjem, ki imate sedež v občini Kamnik, ponuja možnost, da oddate manjše količine odpadkov iz dejavnosti v času akcije, ki je namenjena gospodinjstvom. Odpadki bodo ob predaji stehtani, stroške odstranitve pa boste morali plačati sami. Občina Kamnik" že več let organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Vsako leto se akcije udeleži veliko ekološko osveščenih Kamničanov, ki se zavedajo, da nevarni odpadki zahtevajo posebno pozornost, ker vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in zato ne sodijo v zabojnike za odpadke ali v kanalizacijo. Vse dodatne informacije lahko dobite na Oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik-ga. Mihela Veternik (tel. 831-81-23). Na dan akcije, 6. oktobra, boste lahko dobili dodatne informacije prek »Akcija telefona« št. 031-399-333.
Vsi, ki se boste akcije udeležili, boste veliko pripomogli k našemu skupnemu cilju - ŽIVETI V ČISTEM IN ZDRAVEM OKOLJU!
Kamniški OBČAN
KULTURA
4. oktobra 2001
7
SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ »JOSIP JURČIČ IN DOLENJSKA«
Pogled s ptičje perspektive je vsekakor poseben izziv za fotografa, .saj nudi snemanje iz zraka (z višine) povsem nove mirne-tične razsežnosti, izkušnje in zakonitosti. Iz normalne fotografske perspektive znano in fotografsko preverjeno postane neznano, novo in tvegano. Celote se razpršijo v detajle; spremenijo se snovne strukture: grobo postane mehko, razbrazdano postane gladko ali od blizu trdo se z višine zaoblji. Tudi barvne izkušnje, intenziteta barvitosti in barvne nianse se spremenijo, č) m reži a cest in voda se kot žile in kapilare razpredejo po pokrajini, njive in polja se raztegnejo v geometrijske like, zamejene z daljieami in premicami cest, poti in jarkov. Naselja spremenijo svoje lice in postanejo različne podobe v zmanjšanem merilu.
Vsega lega se fotograf Primož Hieng zaveda in fotografski pogledi na bližnjo kulturno krajino se preobrazijo v fotografske zem-
ljevide obstoječih terenov. Iz bolj ali manj naključnih posnetkov išče in najde izreze, ki so kompozicijsko najbolj zanimivi in prepričljivi, geometrijsko zaokroženi in likovno čisti. Površinska geometrija zemlje tvori svojevrstno poetiko v zelenem. Fascinira obilica zelenja - pravo zeleno morje, ki zapoje v neštetih odtenkih zelenil. Zelana akademija tišine diši po hladu, umirjenosti in radostni bolečini. Vse beline zarisanih poti in cest so jasne in strogo začrtane; jasne stvari prinašajo tolažbo in pomiritev. Pokrajina se razpne in razgovori v epskih razsežnostih, podrobnosti v njej so stvari, glasovi in besede zemlje.
Uresničuje se človeški sen: posnemati ptice, gledati svet iz pro-stranskih višav in se približali viziji stvarnika.
DUŠAN LIPOVEC
akademski slikar in likovni publicist
Slovenski knjižni kviz »Josip Jurčič in Dolenjska« je bil četrti po vrsti in posvečen 450-letnici izida prve slovenske knjige in 120. obletnici smrti Josipa Jurčiča. Navezoval se je tudi na 360-letnico rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja, 170-letnico rojstva Frana Levstika in 50. obletnico smrti Louisa Adamiča.
Namenjen je bil spoznavanju prelepe Dolenjske in literarnega ustvarjanja Josipa Jurčiča, ki je bil vrsto let tudi no vinar in urednik časopisa Slovenski narod.
Rešitvi kviza sta bili dve samostojni gesli, povezani z Dolenjsko, s pisateljem Josipom Jurčičem in z njegovimi dolenjskimi literarnimi rojaki.
Lansko leto smo iz šol iz
Matična knjižnica Kamnik
občine Kamnik in občine Komenda prejeli 618, v letošnjem letu pa kar 774 pravilnih rešitev. Dokaz, da zanimanje za slovenski knjižni kviz na kamniškem in komendskem območju med osnovnošolci narašča!
Zaključna prireditev je potekala 18. septembra v dvorani knjižnice in udeležba je bila rekordna. Dvorana je bila premajhna za vse obiskovalce. Osrednja gosta prireditve sta bila Lucija Ćirović (Fata iz nadaljevanke TV Dober dan) in ansambel Krik. Fata nas je spravila v dobro voljo, zabavali pa smo se tudi ob glasbi ansambla Krik. Po prireditvi je Fata obiskovalcem delila fotografije in avtograme. Navdušeni obiskovalci so jo ob 18. uri
le spustili do avtomobila, da se je lahko odpeljala na naslednjo prireditev.
Nagrade za nagrajence je prispeval Mobitel, šopek za Lucijo Ćirović pa cvetličarna Lap. Obema sponzorjema se zahvaljujem za pomoč.
Glavni nagrajenec David Hančič iz Osnovne šole Ko-menda-Moste se bo v spremstvu knjižničarke udeležil zaključne prireditve, ki bo v sredo, 3. oktobra, v Ljubljani. Na ljubljanskem gradu bo glavne nagrajence iz cele Slovenije sprejela županja Vika Potočnik. Kasneje se bodo udeležili tudi snemanja TV oddaje na
TV Slovenija. Oddaja bo na 1. sporedu TV Slovenije še isti dan, ponovitev pa bo v soboto, 6. oktobra.
Prijatelji kviza! Upam, da vam je zaključna prireditev v knjižnici ostala v lepem spominu. Vsem nagrajencem Se enkrat v imenu Matične knjižnice iskreno čestitam, zahvaljujem se tudi vsem učencem, njihovim mentorjem, učiteljem in staršem, ki so sodelovali pri reševanju kviza. Obenem vas že sedaj vabim k sodelovanju petega slovenskega knjižnega kviza, ki se bo pričel spomladi drugo leto.
TATJANA TRATNIK
Utrinek z zaključne prireditve: Fata in ansambel Krik
TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s
KOLEDAR PRIREDITEV
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
Japljeva 2, Kamnik, tel.: 01/83-17-556
Sobota. 6. oktobra, ob 20. uri
Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik
Sedmi koncert iz cikla MUŠICA AETERNA
Cveto Kobal, flavta, Volodja BALŽALORSKY, violina. Neda PETKOVVA,
čembalo
Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Sobota. 13. oktobra, ob 20. uri Župnijska cerkev na Šutni, Kamnik
Zaključni koncert festivala MUSICA AETERNA SLOVENSKI OKTET
Koncert ob 50-letnici ustanovitve Umetniško vodstvo: dr. Mirko Cuderman Vstop s prostovoljnimi prispevki!
SO
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, tel.: 01/831 76 47,831 76 62
GALERIJA MIHA MALEŠ
Glavni trg 2, tel.: 839-16-16
Četrtek. 11. oktobra, med 10. in 11.30
Umetnostni in zgodovinski studijski krožek - uvodno predavanje Sobota. 20. oktobra, od 10. do 12. ure MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON
$o
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597
Študentski klub in knjižnica vas vabita na potopisna predavanja - Dvakrat mesečno od oktobra dalje v dvorani knjižnice:
Sreda. 10. oktobra, ob 19.30 Nina Vednaršek: Indonezija
Vstop prost-vabljeni!
so
DRUGE PRIREDITVE
Sobota. 6. oktobra, ob 11. uri
Velika Planina - bajtarski praznik Organizator: Planinsko društvo Bajtar Informacije: Boris Pohlin-tel. 041/577-625 9. OKTOBER - MEKINJSKI KRAJEVNI PRAZNIK
Petek. 5. oktobra, ob 19. uri
Dvorana mekinjskega društvenega doma
Gledališka igra ob 300-letnici prihoda sester uršulink na Slovensko z naslovom »IN SO ŠLE ...<•, REŽISERJA Gregorja Cušina.
Petek. 12. oktobra, ob 19. uri
Dvorana mekinskega društvenega doma
PROSLAVA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KS MEKINJE,
sodelujejo učenci OŠ Mekinje, krajani in Mekinjski oktet.
Sobota. 20, oktobra, ob 9. uri
Dvorana mekinjskega društvenega doma REKREACIJSKI TURNIR TROJK V ODBOJKI
(prijave pri hišniku društvenega doma). Prijavnina 1.000 SIT na ekipo.
Ob 50-letnici slovenske šole Franceta Balantiča v San Justu
(Buenos Aires, Argentina)
Če bi se kdaj vrnil
bi šel pod hrast
n moji roški samoti
in ga prijel z obema rokama
ter mu iztrgal grenko snov domovine...
France Papež
Če bi se kdaj vrnil? Kdo so ljudje, ki se sprašujejo o vrnitvi? Zakaj so odšli? V neskončni reki izgnanstva in begunstva, ki preplavlja svet tudi danes, se vedno znova sprašujemo, zakaj. Človek je sam sebi najhujši sovražnik. Jemati svobodo drugemu, ubijati in preganjati zna samo on. Zalo jih toliko krvavi in trpi, ko v bojih »po ulicah velemesta, sredi kamnitega drevja«padajo ter žejni in lačni omagajo. Nekoč in danes.
»Zdi se, da so besede majhne in slabotne«, ko z argentinskim pesnikom, Slovencem po rodu, izgnancem in beguncem Francetom Papežem, hočem priti skozi doživetja prostranih daljav, zemlje in rek, kjer »moči zemlje in moči neba rastejo in upadajo.
Misli so lahko polne tudi oh popolnem porazu, tudi v začetku noči in negotovosti«.
Ladjevje, neusmerjeno proti domu, se ustavi tam, kjer se bomo nekoč ustavili vsi, pa naj bo to domovina ali tujina, Slovenija ali Argentina. Tako seje že pred več kot pol stoletja ustavila sedanjost, »zakrila z daljnimi glasovi in tišino« ludii pesniku Francetu Balantiču. Blizu in daleč sta oba pesnika. Blizu, ker imamo njuno pesniško besedo, oba Franceta moreta z njo prebujati naša srca, vedno močneje jo je čutiti z notranjskih gozdov in argentinskihpamp...
»Naslajale so vasi v Lanusu in San Martinu, V Ramosu in Kaslelarju, naselja v Moronu in San justu...«
Tam je slovenski svet, Sanjuslo, ob robu velemestnega trušča in blišča, umaknjen sam vase in povezan po kvadrih z drugimi, živi polno življenje. Sobote in nedelje napolnijo slovenske Domove, v njih slovenske šole odprejo svoja vrata, mladost se razživi po slovensko, ne časa in ne truda ni nikomur mar - družijo se vsi z isto govorico, z enako molitvijo v jeziku, ki ga ohranjajo, ker je njihov slo venski. Petdeset let že traja ta vnema, ta zvestoba slovenstvu tudi ob pesniku Francetu Balantiču. Njega so vzeli za svojega, ker jih veže ista usoda, on mučenec, žrtev vojne in revolucije, oni izgnanci...
Naš dom Sanjuslo s šolo Franceta Balantiča je 25. avgusta letos z obuditvijo časa pred petdesetimi leti presegel vsa pričakovanja. Biti deležen takšnega dogodka daleč od domovine je čudež, ki si gaje mogoče predstavljati samo v sanjah. A nam, pesnikovim najbližjim, so se tokrat sanje uresničile. Bili smo tam, kjer so si naši izgnani rojaki spet poiskali sonce na nebu in zgradili domove, tudi cerkve, organizirali šole. Tudi šola Franceta Balantiča je med njimi. Ohranili smo njegovo pesem, ki je bila v domovini petdeset lei prepovedana, da jih v duhu spremlja domov, v njihovo Slovenijo.
O, Argentina! V naših solzah je bolečina sivih skal in zelenih trav, po katerih hrepenijo dragi rojaki in radost razkošne pomladi, ki se prebuja v njihovi tuji domovini...
(hlprimo novo stran v knjigi njihovega zdomslva, kjer bo ćuliti iskreno povezanost z njimi, ki so našli svoj dom na tujem.
TILKAJESENIK
Razstava fotografij Primoža Hienga v kamniški Veroniki
Polje, kdo bo tebe ljubil
Prisrčna enostavnost pevskega zbora Trofaiach v frančiškanski cerkvi
Tradicionalno srečanje narodnih noš so svojevrstno in originalno popestrili tudi naši pevski prijatelji iz. avstrijskega mesta Trofaiach. To je prijeten in predvsem nezahteven mešani pevski zbor tridesetih pevcev in pevk v originalnih narodnih nošah.
V vsej svoji nezahtevni enostavnosti in nepretencioznosti so se nam predstavili na samostojnem koncer'.u v frančiškanski cerkvi, ki pa je bil na žalost in obžalovanje tistih, ki skoraj redno spremljamo sicer bogato vokalno umetnost v našem mestu, zelo skopo obiskan.
Ob dejstvu, da se je istočasno po Glavnem trgu in po Šutni trlo, prerivalo, sprehajalo in zabavalo prek dva tisoč obiskovalcev, da so se na vso moč in z vsemi zvočnimi registri prizadevali razni ljudski ansambli ter še številnejši proizvajalci elektronske muzike domačega in predvsem tujega porekla, je res prava sramota, da se je na koncertu v frančiškanski cerkvi zbralo celo manj domačih poslušalcev, kot je bilo nastopajočih.
ZbOr, ki se ponaša z letnico ustanovitve 1862 in je torej za 20 let starejšega datuma od naše Lire, je prav gotovo eden najstarejših v severni sosednji Avstriji. Trenutno se število pevcev in pevk giblje okoli trideset pevsko skoraj uravnoteženih glasovnih skupin, čeprav bi vidno in prevladujočo vrednost moral pripisati prijetnemu glasovnemu sozvočju in zvenu sopranov.
Res je, da niti glasovno niti repertoarno niso zahtevni in da se le v tem okviru giblje tudi interpretativno impulzivna moč pevo-vodje Vladimira Malica in s tem tudi dokaj enostavna, na trenutke celo nepotrebno bleda zvočnost, ki ji tudi zelo odmevna akus-tičnost frančiškanske cerkve ni mogla kaj prida pomagati. Sicer pa menim, da temu verjetno ni vedno tako, in da je tudi to posledično vezano na splošno, a zatajevno razočaranje zaradi res skromnega, če že ne sramotnega obiska. Dokaz torej, da je labilnost korpusa vedno v soodvisnosti od avditorija in njegove sprejemljivosti oziroma dojemljivosti.
Zbor nam je predstavil tri sakralne pesmi, dve lahki in tudi našim ušesom prijetno zveneči Havdnovi in Mozartovi kompoziciji v priredbi L Maierhoferja ter sedem ljudskih pesmi iz raznih predelov severne sosede. Na splošno bi lahko rekel, da nič nenavadno presenetljivega in da bi splošen vits tega vokalnega nastopa lahko primerjal z zahtevnostjo našega ljudskega zbiralca in harmo-nizatorja Švikaršiča, torej ljudskega štiriglasja, kot smo ga Slovenci poznali že v predčitalniškem obdobju.
V tem kontekstu je tudi kakršnokoli kritično opazovanje in pisanje povsem deplasirano, nepotrebno in mogoče celo moteče. V diapazonu povprečnega mf, v katerem so se pretirano monotono zibali in spričo nenadzorovane akusticnosti tudi srečevali in prepletali sicer harmonično čisti akordi, ni bilo čutiti niti zahtevane napetosti, delno niti dinamike in le dobršen kanček sicer nakazovane agogikc; še manj pa tistega amatersko pevskega vzdušja in zagnanosti, ki tolikokrat tudi ob manj razpoznavni spevnosti in homogenosti nastopajočega korpusa razvname, navduši in celo dvigne srca in duševno letargijo še tako zaspanega in vase pogreznjenega avditorija.
Prepričan sem, da se bo mešani pevski zbor Trofaiach ob naslednjem srečanju ob svoji 140-letnici obstoja pokazal tudi v luči, ki jo je v svoji bogati pevski zgodovini že doživljal, se v njej kopal in blestel.
Naj živi in se razvija naše skupno prijateljevanje, ki se je porajalo in utrjevalo na skupni zgodovini najprej manufakturnega, nato pa industrijskega razvoja proizvodnje smodnika v Avstriji in Sloveniji.
mag. CENE MAT1ČIČ
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in TV Pika Ljubljana vabita na
MEDNARODNI KONCERT
GLASBA TREH DEŽEL
v soboto, 6. oktobra, ob 19. uri
v hali komunalnega centra v Domžalah.
Novi in stari znanci prinašajo veselje z narodnozabavnimi in zabavnimi melodijami, s petjem in šegavo besedo.
Prodaja vstopnic v Kamniku: trgovina Nakup, Šutna 48, tel: 839 70 81, Kavarna Veronika, tel.: 839 11 43 in dve uri pred koncertom.
8 4. oktobra 2001
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO?
NOVO ZNAMENJE NA KREGARJEVEM
Eno izmed številnih vaških znamenj, ki so postavljena oh poteh po slovenski zemlji, so že pred stoletji postavili ob poti iz doline Kamniške Bistrice na Gradišče.
Zob časa je znamenje skozi desetletja oglodal do temeljev. Znamenja so se spominjali le še najstarejši krajani Kregarjevega, Bistričice in drugih zaselkov v dolini pod Kamniškim vrhom. Zabeleženo pa je že v eni najstarejših kart na kamniškem katastru iz leta 1868. Letos spomladi so se nekateri krajani Kregarjevega odločili, da ga z združenimi močmi ponovno postavijo. Tako so 12. avgusta po štirimesečnih prizadevanjih svečano odprli novo, Mariji posvečeno znamenje. Ob udeležbi številnih krajanov ga je posvetil stranjski župnik Tone Berčan. Znamenje stoji na mestu prejšnjega, na križišču nekdanjih poti na Gradiše in proti Zagorici, na vratih, kot so temu mejnemu predelu med območjem štajerske in ljubljanske škofije nekoč dejali domačini....
m
»Poišči svoj... ritem«
Spektakularna otvoritev nove koncertne sezone cikla »Študent & Muzika«
Otvoritev nove koncertne sezone izbranih koncertov cikla, ki je bil v lanski sezoni znan pod naslovom Sreda sredi glasbe, sta letošnja soorganizatorja Študentski klub Kamnik in Kulturni center Kamnik zaradi zgodnjega prihoda jeseni bila prisiljena prestaviti iz zunanjega prizorišča v notranje, bolj komorno vzdušje salona gradu Zaprice. Tako so morali nastopajoči uvodnega koncerta - energični tolkalci slovenskega tolkalnega projekta STOP igrati le s polovično (fizićno - ne umetniško)
gi. Vsi Člani in članica sodelujejo tudi v različnih drugih zasedbah npr. Studio za tolkala, Ultrazvok, Percussion Plus, Ansambel Slavka Osterca idr. Repertoar njihove letošnje turneje poimenovane »Poišči svoj-, ritem« je sestavljen iz skladb domačih in tujih skladateljev, ki dajejo prednost ritma. Poleg skladb za klasična tolkala so naštudirali tudi skladbe zaigrane le na najrazličnejših malih tolkalih in predmetih, ki jih uporabljajo v vsakdanjem življenju. Že uvodna skladba koncerta Mozaiki, avtor-
rs %
1 Ml
močjo, da bi se zidovi častitljive zgradbe ne zatresli preveč pri bolj udarnih skladbah. Tol-kalna skupina SToP deluje od začetka leta 1999, združili pa so se zaradi želje po komornem muziciranju, raziskovanju novih tolkal, skladb za tolkala in zvoka. Skupino sestavljajo mladi glasbeniki - že diplomirani glasbeniki ali študentje Akademije za glasbo. Občinstvu želijo predstaviti tudi nova sodobna dela za tolkala in se v ta namen dogovarjajo z mlajšimi slovenskimi skladatelji. Do sedaj so se predstavili že na mnogih samostojnih koncertih po vsej Sloveniji in v tujini.
Na kamniškem koncertu so se predstavili v nekoliko okrnjeni zasedbi brez dveh članov Barbare Kresnik in Dami rja Korošca, nastopili pa so Franci Krevh, Da-vor Plambergar, Matevž Bajde, Tomaž Lojen in Dejan Tamše. Vsi na najrazličnejših pripomočkih, iz katerih so izvabljali glasbo: od običajnih tolkal do najbolj nenavadnih predmetov, ki si jih običajno ne zamišljamo v tej vlo-
stvo vodje skupine Francija Kre-uha, je pretežno mlajšo koncertno publiko, ki je napolnila salon, pripravila do spoznanja, da nas tokrat čaka precej neobičajen koncert klasične glasbe, ki bo glasen, drugačen in celo zabaven. Sledilo je klasično delo razvpitega Johna Cagea Glasba dnevne sobe v štirih kratkih stavkih iz leta 1940, napisano za štiri tolkal-ce, ki se ponavadi odigra v dnevni sobi ali v kakem drugem komornem prostoru in je lep primer t. i. uporabne glasbe. Glasbeniki si instrumente najdejo kar na prizorišču samem, bodisi gospodinjske potrebščine ali pa arhitekturne elemente. Drugi stavek je vokalna in žvižgalna improvizacija na besedilo Gertrude Stein. »The World Is Round«. Izjemno aktualna je bila skladba ameriškega skladatelja Heineva Življenje vojaka za tri bobenčke, veliki boben in činele v paradnem ritmu. Mlada slovenska skladateljica Tadeja Vulc je napisala skladbo z naslovom Tri iveri, ki so jo člani skupine prav mojstrsko odigrali na prav presenetljivih
glasbenih pripomočkih na pohištvenih elementih, ropotuljah ali pa so zvoke izvabljali z mečkanjem in trganjem časopisnega papirja. Druga klasična skladba večera je bilo delo minimalističnega skladatelja Stevea Reicha Glasba za koščke lesa iz leta 1973. To je bila muzika, ki je zahtevala od publike veliko mero koncentracije, seveda pa še bistveno več od izvajalcev. Skladbo so odigrali na lesene pare paličic različnih zvenov, vsak s svojim ritmičnim vzorcem, ki se mu po določenem časovnem intervalu pridruži naslednji s svojo varianto ritmičnega vzorca. To bi bilo pravzaprav bolje slišati in uživati. Se en član Stopovcev je prispeval svojo skladbo - Matevž. Bajde Študijo št. 2 s podnaslovom Roboti, ki je zanimivo kombinirala re-citative s tolkalski-mi pari. Za zaključek koncerta so nam prihranili najbolj atraktivno skladbo koncertnega večera. Malo kuhinjsko glasbo (Eine Kleine Tisch Musi k). Manfrcda »Amadeusa« Men-keja, napisano za štiri tolkalce, oborožene s kompleti kuhalnic in štirimi ali v varianti eno kuhinjsko mizo, ki z izjemno energijo in duhovitim nastopom vabi k malici. Publiko je skladba tako navdušila, da si je v dodatku prislužila še eno Menkejevo delo - Pirovrap, ki so ga razposajeni nastopajoči »odšpi-čili« z lastnimi rokami po lastnih telesih in s pomenljivimi plesnimi aluzijami na fantovske skupine popularne glasbe.
Odličen in duhovit nastop - čakamo še nadaljnjih presenečenj koncertnega cikla.
DJ
Tokrat je bilo zastavljeno vprašanje dokaj težko, saj je bilo odgovorov precej manj kot običajno. Ime samega kraja STARA SELA sicer ni nič posebnega, saj nosi enako ali zelo podobno ime na ozemlju Republike Slovenije kar 82 naselij (Sela se imenuje 33 naselij Selo, 24, Selce 12, Sele 4, Selišće se imenujeta 2 naselji, prav tako Selnica ter Selca, Selce, Selišči, Selnik in Se-lovcc pa po 1 naselje. (Celo v Tuhinjski dolini so Sela). Če bi upoštevali celotno slovensko etnično ozemlje, bi jih bilo še precej več (naj omenimo samo znano
slovensko vas Scle na severni strani Košute), vendar je naselje na sliki toliko odmaknjeno od glavne poti, da ga ne opazi vsakdo. Čeprav ni znanih kakšnih podrobnejših zgodovinskih podatkov o tem kraju, bi iz sa-
me lege naselja (na sončni izravnavi na južni strani z gozdom poraslega in 1070 m visokega hriba Slcvec) in imena lahko sklepali, da prebivajo ljudje na tem kraju že zelo dolgo, morda celo dlje kot   v Lazah ali kje
Ostajamo v Tuhinjski dolini in sprašujemo po imenu naselja na sliki, ki je postalo zelo znano šele v zadnjih letih prejšnjega stoletja in to ne po kmetijski dejavnosti.
Odgovor, to je ime naselja,
drugje. Izmed pravilno izpolnjenih prejetih dopisnic je žreb namenil knjižno nagrado Simoni Pirš s Starih Sel 3 v Tuhinjski dolini, ki nagrado prevzame v knjigarni Vele na Ljubljanski cesti v Kamniku.
pošljite na dopisnici do 10. oktobra letos na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE.
Odprta pot do štipendij m studijskih pomoči
Štipendijski sklad, kije bil ustanovljen v lanskem letu na pobudo Študentskega servisa Domžale v sodelovanju s študentskima kluboma Domžale in Kamnik, je konec septembra objavil že drugi razpis za štipendije in študijske pomoči. Razpis, ki velja do 13. oktobra, je objavljen v časopisu Delo z datumom 29. 9.., na Študentskem servisu Domžale in Kamnik, na fakultetah in na spletni strani www.studentski-servis.com/izobrazevanje. Za študijsko leto 2001/2002 tako Štipendijski sklad razpisuje 15 dodiplomskih in 5 podiplomskih celoletnih štipendij (štipendije za nadarjene in uspešne študente, štipendije za podiplomski študij, štipendije za socialno ogrožene študente) ter dvajset študijskih pomoči kot izplačilo finančne pomoči v enkratnem znesku za dodatno izobraževanje doma ali v tujini in za socialno ogrožene študente.
Glede na dejstvo, da v današnjih razmerah nedržavnih štipenditorjev ni prav dosti, je Štipendijski sklad po svoje edinstven in glede na obseg razpoložljivih sredstev in podeljenih štipendij eden največjih nedržavnih štipenditorjev v Sloveniji.
Seveda štipendijski sklad ni nastal čez noč. Ideja, da bi delež prihodkov namenili študentom kot štipendije in študijske pomoči, se je porajala že pred nekaj leti, ko so študentski servisi na podlagi študentske ustave postali dolžni del dohodka nakazovati lokalnim študentskim klubom. Tako tudi Študentska servisa Domžale in Kamnik nudita finančno pomoč študentskim klubom na tem območju. Uspešno sodelovanje servisov in klubov pa jc prineslo v slovenski prostor novost - štipendijski sklad študentov za študente.
Štipendijski sklad je zasnovan dolgoročno, prvi razpis sc je sicer zaključil že lansko leto, vendar bodo štipendije za nadarjene študente, za socialno ogrožene študente, za podiplomski študij in študijske pomoči na voljo tudi v letoš-
njem in prihodnjih letih. Namen štipendijskega sklada je namreč postati trajna oblika pomoči študentom, ki jim omogoča oziroma olajša dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje ter pomaga pri pridobivanju novih znanj in izkušenj.
Njihov prvi razpis v lanskem letu jc doživel množični odziv, celo večji, kot so pričakovali, saj sc jc prijavilo kar 637 študentov. Za lansko študijsko leto so podelili 16 celoletnih štipendij za dodiplomski študij, štiri celoletne štipendije za podiplomski študij, eno celoletno štipendijo za social-
no ogrožene študente ter 14 enkratnih študijskih pomoči za dodatno izobraževanje doma ali v tujini. Ob koncu študijskega leta so izdali še Almanah štipendistov Štipendijskega sklada, ki jc namenjen osebni predstavitvi večine prejemnikov Štipendij. Študentje so se predstavili na zanimiv, svojevrsten način, saj je vsak spregovoril O študiju, zunajštudij-skih dejavnostih, dosežkih in ambicijah, ki jih želi uresničiti v prihodnje. In prav na poti k uresničevanju lc-teh lahko delček prispeva tudi Štipendijski sklad.
SAŠA MEJAČ
Avtošo[|a Šmarca
Stegne 22, tel. 8311-012, gsm 041/517-118
organizira brezplačni tečaj (TI» za kategorijo B v ponedeljek, 15. in 29. oktobra, ob IX. uri
Vozimo novi Renaull (lin, Renault 5. Golf dicscl IV, Mercedes A razred, novi Fiat Punto, Polo, Peugeol 2(16
Ura vožnje 3.000,00 SIT, izkušeni inštruktorji ali inštruktorica Pričetek vožnje pri vas doma, v službi, šoli, po dogovoru...
PUBLICUS
ifššMS
JESENSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA V OBČINI KAMNIK
Petek, 19. oktobra: KS Motnik, Špitallč
Ponedeljek, 22. oktobra: KS Šmartno, Srednja vas
Petek, 26. oktobra: KS Tuhinj, Sela
Ponedeljek, 5. novembra: KS Vranja peč, Pšajnovica
Ponedeljek, 12. novembra: KS Kamniška Bistrica
Petek, 16. novembra: KS Godič
Ponedeljek, 19. novembra: KS Črna
Petek, 23. novembra: KS Podgorje, Šmarca, Volčji Potok
Ponedeljek, 26. novembra: KS Nevlje
Petek, 30. novembra: KS Mekinje
Ponedeljek, 3. decembra: KS Tunjice, Zaprice
Ponedeljek, 10. decembra: KS Novi trg, Perovo
Petek, 14. decembra: KS Center
Ponedeljek, 17. decembra: KS Duplica
Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravijo odpadni kosovni material. Odlagajte sortirano.
Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak bomo odvažali samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih - bela tehnika, peči, žimnice in podobno.
Občani imajo možnost, da sami pripeljejo kosovni material na prekladalno postajo vsak dan od 6. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
4. oktobra 2001
ŠESTO DRŽAVNO TEKMOVANJE VSTRIŽNJI OVC KUUB DEŽJU USPEŠNO IZPELJANO
Že nekaj dni pred nedelj«, ki je bila predvidena za Šesto državno tekmovanje v strižnji ovc, smo prireditelji s strahom poslušali temačne vremenske napovedi, ki so bile iz dneva v dan manj ugodne. Pa vendar smo upali, da jo bodo zračni tokovi vremenjarjem tudi tokrat zagodli in bo nedelja vsaj suha, če že nc sončna. V soboto dopoldan so bili požrtvovalni ovOerejci, ki so hiteli urejati še zadnje podrobnosti na prizorišču, sicer še mokri, po-
JH
Najstareša udeleženka Nežka Kosmač.
poldan pa nam je sonce, ki je pokukalo med oblaki in nas nekoliko pregrelo, vlilo upanje.
Nedeljsko jutro nas je res razveselilo, saj nas ni zbudilo škrebljanjc dežnih kapelj. Dobre volje in polni nestrpnega pričakovanja smo se po lepo urejeni planinski cesti, za njeno ureditev so sredstva priskr-
beli naši občinski možje, za kar se jim tako organizatorji kot tudi obiskovalci najlepše zahvaljujemo, odpravili prijetnemu dnevu naproti.
Množica obiskovalcev, ki so se že zgodaj začeli zbirati okrog tekmovalnih boksov, nas je prepričala, da je državno tekmovanje v strižnji ovc že našlo svoje mesto med ovčerej-ci, pa tudi med ostalimi ljubitelji zanimivih dogodkov. Kljub neobičajno hladnemu vemenu se jih je zbralo prav lepo število in tekmovalci so imeli med občinstvom obilo spodbude.
Prizadevni ovčerejci iz Društva rejcev drobnice Kamnik, ki je bilo ustanovljeno letošnjo pomlad, in člani Ovčarske zadruge, ki pasejo svoj trop ovc na Mcnini planini, so tudi letos odlično pripravili prizorišče tekmovanja. Seveda ne bi šlo brez Slavka Kadunca, gospodarja planine, Andreja Kuharja, predsednika Društva rejcev drobnice Kamnik, in Jožeta Hribarja, ki so dajali takt vsem pripravam. Žene ovčerej-cev so napcklc domače dobrote in tudi s tem popestrile bogato ponudbo jedi na prizorišču, saj je bilo med gledalci precej takšnih, ki ne okušajo prav pogosto pravih domačih jedi. Otroci so se lahko poigrali z volno in barvicami.
V imenu Občine Kamnik je pred začetkom tekmovanja zbrane pozdravil podžupan Anton Hočevar, v imenu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano državni sekretar Darko Simončič, ki je na koncu tudi podelil nagrade
zmagovalcema in vsem sodelujočim, v imenu Kmctijsko-gozdarske zbornice Slovenije pa ovčerejec in nekdanji državni prvak v strižnji z elektirič-nim strojčkom Boris Grabrijan, ki je s strokovnim in duhovitim vodenjem precej prispeval k privlačnosti tekmovanja.
In začelo se je. Za ogrevanje sta tudi letos poskrbela Nežka Kosmač iz Podpleč pri Cerknem, ki kljub častitljivim letom še vedno spretno ostiriže ovco s škarjami in mladi Rok .leras iz Laz, ki bo kmalu postal upoštevanja vreden nasprotnik ostalim tekmovalcem.
Skupaj se je tekmovanja udeležilo 18 strižcev, devet jih je striglo s škarjami in devet z električnim strojčkom. Komisija je bila pri ocenjevanju kakovosti stroga in tudi letos so tekmovalcem prisodili kar nekaj dodatnih kazenskih sekund. Zato so bili končni rezultati nekoliko drugačni, kot so pokazale šloparice.
Kmalu po poldnevu pa so se pripodili grozeči temni oblaki, ki so kar kmalu spustili težke dežne kaplje na zemljo. Tekmovanje sicer niso prekinili, ker so organizatorji oder hitro prekrili s ponjavo, ovce so bile že prej pod streho, gledalci pa so bili kar pošteno premočeni. Pa se niso razbežali in večina od njih je vztrajala do konca, da so videli tudi veliki finale, v katerem se je med najboljšimi štirimi z električnim strojčkom pomeril tudi domačin Matevž Hribar, ki je bil deležen bučne spodbude.
Državni prvak v strižji ovc z
Takole se je veselil zmagovalec Alojz Novak, kije deset ovc ostrigel v dobrih 14 minutah - z električnim strojčkom.
Pastir, ki skrbi za trop na Menini planini.
		RENAULT
		
• TWINGO že za 1,505.000 SIT
• THALIA1.4 že za 1,580.000 SIT -do 15. 10. 2001
• CLIO 1,2/3V že za 1,795.000 SIT
(ABS, 4x air bag, servo volan, centr. zaklepanje, el. pomik stekel)
• MEGANE že za 2,634.000 SIT
(klima, ABS, 4x air bag, servo volan, centr. zakl., el. pomik stekel, meglenke)
- staro za novo + bon zvestobe
• BUSINESS PONUDBA
• Megan - vsi modeli • Scenic od 3,215.000 SIT • Laguna od 3,980.000 SIT • Espace od 5,840.000 SIT Vsi modeli imajo klimo, ABS, 4 ali več air bagov, radio s CD in GSM s prostoročnim telefoniranjem
• BREZOBRESTNI LEASING
za gospodarska vozila Renault
Master furgon 3,184.720 SIT
- polog 1,592.360 SIT in 24 x 66.343 SIT Kangoo express 1,2 - 1,776.600 SIT
- polog 888.300 SIT in 24 x 37.013 SIT
Avto Car - Mengeš
'S 01/7237-414 prodaja, 7237-279 servis
električnim strojčkom je že tretjič zapored postal Alojz Novak iz Šentjerneja, ki je deset ovac ostrigel v dobrih 14 minutah, državni prvak v strižnji ovc s škarjami pa je že četrtič Boris Rcbcc iz Narina pri Pivki, ki je za striženje treh ovc s škarjami porabil 11 minut in 42 sekund.
MARJANA CVIRN urednica revije Drobnica
Prizadevanja za lepo, čisto in urejeno mesto Kamnik okronana z zlato medaljo Entente Florah 2001
MESTO BREZ CVETJA JE KOT ČLOVEK BREZ NASMEHA
Evropsko tekmovanje v urejenosti mest in vasi Entente Florale, kar pomeni cvetlična zveza, se je letošnje leto za slovenska predstavnika končalo zmagoslavno. Kamnik je v kategoriji mest s 87 točkami od 90 možnih osvojil doslej najžJahtnejšo slovenski) uvrstitev - zlato medaljo z največ točkami med devetimi evropskimi mesti. Spodnja Idrija pa je v kategoriji vasi s 84 točkami osvojila srebrno medaljo. Eno izmed najžlahtnejših priznanj Kamniku na področju turizma in ekologije poleg promocije dogodka in mesta prav gotovo pomeni nagrado za vsa prizadevanja in vložen trud za urejeno, čisto in cvetočo podobo našega mesta, hkrati pa nov izziv za lokalno turistično organizacijo, je na srečanju po vrnitvi s slavnostne podelitve priznanj v Irskem mestu Ennis poudaril župan Tone Smolnikar in dodal, da se je tudi s pomočjo projekta Entente Florale gibanje za urejeno in lepo mesto vraslo v zavest Kamničanov.
Mednarodno ocenjevalno komisijo je naše starodavno mesto, ki ga je obiskala 6. julija, očaralo s svojo urejenostjo ulic, parkov, vrtov in hiš, z zelenjem in cvetjem, s samo krajinsko podobo z neokrnjeno naravo v neposredni bližini samega centra mesta, s čistim zrakom in čisto pitno vodo in drugim, kar je povezano z visoko kvaliteto življenja v mestu ter s povezanostjo občanov na vseh ravneh življenja in dela v mestu, je povedal Anton Schlaus, slovenski član evropske cvetlične komisije. Tudi bližnji Arboretum Volčji Potok je pripomogel k oplemenitenju priznanja.
»Sodelovanje in prizadevanja občanov ob letošnjem sodelovanju Kamniku na evropskem tekmovanju Entente Florale moramo vzpodbuditi v stalno gibanje. Razmišljamo, da bomo v naslednjem letu pripravili lokalne natečaje urejenosti hiš, izložb, vrtov in podobno«, je zaključil župan Smolnikar. Vse občane je povabil na prihajOČO razstavo in pogovor o žlahtnem uspehu ter o podobi mesta, ki si jo je nadelo v zadnjih mesecih. SAŠA MEJAČ
PNEUMATIC CENTER
www.sitar-pneumatic.si
IT 01 83 08 350 . dunlop@sitar-pneumatic.si
Ali veste, da pri nižjih temparaturah od 8"C zimska pnevmatika zagotavlja do 60% boljše vozne lastnosti glede na letno pnevmatiko?
kcijska ponudba zimskih pnevmaii )UNLOP, SAVA in obnovljene iklena platišča, snežne verige
10       4. oktobra 2001
PO NAŠI OBČINI
Kamniški OBČAN
Tekmovanje članov in članic za Pokal Kamnika in Pokal gasilske zveze Slovenije
Iz Doma starejših občanov
Za sprostitev oskrbovancev
V soboto, 8. septembra, je v Mekinjah na stadionu potekalo tekmovanje za Pokal Kamnika in šesto tekmovanje za Pokal Gasilske zveze Slovenije. Gasilska zveza Kamnik se je letos prvič prijavila kot organizator tovrstnega tekmovanja, zato smo se trudili, da bi tekmovanje Cim bolje uspelo.
Med navzočimi so bili tudi gostje: podpoveljnik GZS ter poveljnik regije Ljubljana HI Jože Berlec, gospod Anton Smolnikar, župan Občine Kamnik, predsednik GZ Kamnik Anton Prelesnik. poveljnik GZ Kamnik Jože Oblak ter Častni poveljnik GZ Kamnik in Častni občan občine Kamnik Jože Berlec si Tekmovanje se je začelo ob 14. uri z dvigom tekmovalne zastave.
Tekmovanje je vseskozi potekalo nemoteno, popestreno je bilo s komentarjem, ki je obiskovalce opozarjal na zanimivosti. Za tekmovalnim prostorom so svoj prodajni program predstavila podjetja Di-mog d. o. o., Stami in Gasilska oprema.
Tekmovanja so se udeležile
Gasilsko tekmovanje za Pokal Kamnika in Pokal GZS se pričenja ...
najboljše slovenske enote, med drugim tudi udeleženke gasilske olimpiade v Kuopiu na Finskem, kjer je slovenska reprezentanca dosegla odlične rezultate. Gledalci so spremljali intervju s predstavnikoma dveh enot, ki sta se udeležili gasilske olimpiade in sc tako seznanili
Mnogo spretnosti so pokazale naše članice.
s potekom napornih in dolgotrajnih priprav ter vtise z gasilske olimpiade.
Poleg tekmovanja za Pokal GZS so enote tekmovale tudi za Pokal Kamnika. Sponzor tekmovanja je bila Občina Kamnik, ki je prispevala denar za nakup pokalov.
Eno uro po nastopu zadnje tekmovalne enote je bila razglasitev rezultatov. Vse ekipe so v popolni opremi ob zvokih koračnice prikorakale do slavnostne tribune. Po pozdravnih nagovorih je sledila razglasitev rezultatov. Vse enote so prejele iz rok poveljnika GZ Kamnik Jožeta Oblaka diplome, najboljše tri ekipe v moški in ženski konkurenci
pa so prejele pokale. Najboljše ženske ekipe so bile: 1. mesto PGD Hajdoše, 2. mesto PGD Loka pri Mengšu, 3. mesto PGD Sinkov Turn. Najboljše moške ekipe: 1. mesto PIGD Steklarna   Rogaška Slatina,
2. mesto    PGD Kamence,
3. mesto PGD Štrekljevcc. Podeljena sta bila tudi prehodna pokala, ki ju je najboljšima ekipama v imenu sponzorja tekmovanja za Pokal Kamnika podelil direktor občinske uprave Ivan Pristovnik. Čakalo nas je le še sklepno dejanje. Zmagovalna ekipa iz Haj-doš je spustila tekmovalno zastavo. S tem jc bilo tekmovanje zaključeno, gasilcem in vsem navzočim pa le še zaželen srečen povratek domov ter izraženo upanje, da smo opravičili zaupanje in izpolnili pričakovanja tekmovalcev ter da se bomo naslednje leto ponovno srečali na gasilskem pokalnem tekmovanju v Kamniku.
MATEJA SLAPNIK
Stanovalci kamniškega doma starejših občanov vsako leto že težko pričakujejo dan. ko sc podajo na krajši ali daljši izlet. Taki izleti poleg kulturnih prireditev in piknikov sodijo ž.e kar v redni program rekreativne dejavnosti v zavodu. Tudi letos je bilo tako. Nedavno so se oskrbovanci v spremstvu delavcev doma podali na celodnevni izlet s piknikom v Kamniški Bistrici.
V piknik centru pri J ur ju so lepo sprejeli blizu sto obiskovalcev, med katerimi je bila večina prvič v tem prelepem kotičku pod vršaci kamniških planin.
Medtem, ko so starejše oskrbovanke, ki so vezane na vozičke, ob spremljavi kitare požrtvovalne delovne terapevtke Ksenije, ki skrbi tudi za kulturno življenje v domu, prepevide na svežem planinskem zraku (fotografija zgoraj), so se ostali pridružili osebju doma in se z. njim pomerili v različnih športnih igrah, kot denimo v metanju ba-lineka, kjer je sodeloval tudi vedno in povsod prisotni, neumorni hišnik Stanko (fotografija spodaj).
F. S.
			i	:, i' ž %   "'vik. j? ;f &		SMOLA ZA ODSTRANJEVANJE ŠČETIN IZ PRAŠIČJIH KOZ NA KOLINAH, PREDVSEM NA ŠTAJERSKEM		Človek, ki JE BIL OPERIRAN	KDOR SE UKVARJA S PEDOLOGIJO	VEK, DOBA	OTOK PRI DUGEM 0. PRED ZADROM	/	ENAKA VOKALA	MNOŽINA. KOLIČINA	GL MESTO ANTIČNE LIDIJE, ANAGR (RASSEO)	v/	P00	ODPLAČILNI OBROK POSOJILA	NAGLASNO ZNAMENJE, OSTRIVEC	REKA V HERCEGOVINI	Živalska blaznost. RABIES					
						CAP00IS-TRIA						NEZNANKA V MATEMATIKI LEVI PRITOK 00NAVE PRI BEOGRADU				ZAMAKNJENOST, EKSTAZA								Bt—' ' *    *, /*, \ j		
			t Jf^-£mm			IZVRŠNI ORGAN ALI OBLAST										DEL ROKE AM. 1II M IGRALEC (BRAND0)						tupi m   .""I" ^PI^^H				
			■ i	tk JMLjII		REKA. KI TEČE SKOZI LENDAVO PO AR00-VANSKEM PREKOPU							SKUPEK 2E-LEZ0BET0N-SKIH DELOV IFlOVlSČI PRI KOPRU									«*<		fUj		
						MAKEDONSKO KOLO				FILM IGRALKA (LIA) IND, KRALJ (272 - 237 PR N S)							OČKA									
						NADEV DEBELA PALICA					IT. NOG KLUB IZ MILANA						POVRŠINA, OBMOČJE	2LAHTN0ST POŠTENOST	TAJDA IEKSF							
											SL, PEVKA RAKU5								0, NA JUGU KOREJE, ANAGR. (RE0R0A)							
																										
AVTOR: JOŽEF CAJMEN	IZTREBLJEN GOZD. POSEKA	PRIPRAVA ZA PREIZKUŠANJE VIDA, VI00MER		DEVETERO-KOTNIK								ANTON TROST			FR. VOJVODSKA IN KRALJEVSKA R0D0VINA								RENU	PONAREDEK, POSNEMANJE	SEVERNO P0B0ČJF MED KAM, VRHOM IN HUDIM KONCEM PROTI POTOKU K0R0ŠICA	
				UDAV								PIROVANJE														
RAZPOSAJEN FANT (FANTALIN)									POPKI KAPROVCA						NIZ SLIKAH (AERT 0K. 1601 - 10771					VHODNO PREDDVERJE						DEL CEVOVODA, R0R
									SINICA PUSICA ALI ...						ril),      >\>l 1 j HUNSKI POGLAVAR					PREOPEKEL, LIMBUS						
OMAMA	•					maloousen, neodločen Človek					MEONAR. LETALSKA 0RG. (KR I ANGL REZ (LAURFNCEj					MESTO NA JUGU ŠVEDSKE					SL, KNJIŽEVNIK (MIHA) PARIŠKA MODNA HIŠA					
P0L02AJ, DRZA						MAKEDON. BOKSAR (RUSEVSKI) RUSKA BAJKA				SLOVESNA OPRAVA DUHOVNIKOV OS ZAIMEK						MESTO V KATALONIJI, ŠPANIJA LENUH							IREC (BRF7 C) AMERCIJ			
EDMOND oeniEN Ženska na KMETIJI				EMA STARC IT DIRIGENT (ALBERTO)			TVOREC KAKEGA DELA	oroztN T0NOVSKI na: n ŽIVA EMERŠIČ				VRSTA GLASBILA NA STRUNE	AM, FILM, IGRALKA GARDNER	IGOR LIKAR			SKLON, IME-N0VALNIK u Županja POTOČNIK						-			
														IT PISATELJ (CARL0) V/H AZIJSKA DRŽAVA					SPLETEN Zenitovanj SKI HRUH V PREKMURJU							PEVKA BARUCA
SL PISATELJ (FRAN.1B34-1M7) ALPSKI SMUC. CENTER NA SVEOSKEM										ŽELEZ. IN FOSFORNA RUDA, TUDI NA LJ BARJU 100									SISTEM BARVNE TELEVIZIJE	RDEČI KRIŽ . TV NAP0V. BAŠ			CERKVENO-SLOVANSKI (KH chaconnf, Španski ples (KR|			
BREZVEREC								SMEDEREVO	INDIJSKO UDOMAČENO BRENKALO						VOJAŠKI OBRAMBNI NASIPI			't			ICA, TELIČKA AMririr l	GOSPOD, V ISTRSKEM OKOLJU (POG.) REKA, KI TEČE SKOZI VELENJE				
									IZTOK MELIN						MANGAN						ANUHtJ KURENT					
OCENA					KEMIČNI ELEMENT M								VELEPOSLANIŠTVO		■■ ; ■											
VEKI, OOBE					MESTO NA JUGU OKLAHOME, ZDA								BARVA ZA LASE				PRITISK									
Kamniški OBČAN
EKOLOGIJA
i. oktobra 2001 11
lLr^lLI%\7E*l 9 IVI JVVJ 11 VJjoJrV
A/m;'«/ ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja zraka na Duplici
Staremu kotlu se izteka dovoljenje, novi pa več ne ustreza predpisom ...!
(Nadaljevanji' s L strani)
Potem, ko je Bojan Mlakar poudaril, da občina dobiva vedno več pritožb krajanov Duplice, ki se pritožujejo nad preveliko emisijo prašnih delcev in dimnih plinov iz nekdanjega Stolovega dimnika, je dejal, da občina nima nobene zakonske podlage za ukrepanje, čeprav je dolžna skrbeti za čisto in zdravo okolje. Zato so na sestanek povabili predstavnike pristojnih institucij, da povedo svoja stališča o reševanju le okoljcvar-sivcnc problematike.
V imenu Upravne enote Kamnik sta njeni predstavnici Helena Križnik in Judita Mlinar Kern najprej povedali, da Piro-liza lahko deluje na podlagi uporabnih dovoljenj, ki so bila izdana Stolu, ker gre za isto dejavnost, to je za kurjenje lesnih odpadkov. Pirolizi sta bili lani izdani dve odločbi o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in sicer za proizvodnjo elektrike s parno turbino ter za oskrbo s paro in toplo vodo porabnikov na Ljubljanski 45 (območje bivše tovarne Stol).
Ob tem je Franc Orešnik vprašal, ali uporabno dovoljenje velja za stari kotel, saj se je doslej uporabljal le ta kotel iz leta 1968. Po izvedenskem mnenju, ki ga je pridobila KS Duplica, bi morala Piroliza nabaviti popolnoma nov kotel.
Po mnenju energetskega inšpektorja Jurija Lavriča, stari kotel obratuje v skladu z izdanimi dovoljenji. Ker ni bilo ugotovljene nobene pomanjkljivosti, ni razlogov za ukrepanje. Veliko problemov pa povzroča različen odjem. Novi kotel iz leta 1991, ki tehnološko ne ustreza več veljavnim predpisom, je bil predviden za daljinsko ogrevanje Duplice. Ker ni predvidenega zadostnega odjema, bi bilo delovanje novega kotla nesmiselno. Tudi inšpektor za oko-
lje Bojan Štravs jc bil mnenja, da se v napravi kurijo le lesni ostanki, naprava se ne uvršča med sežigalnice, pač pa med kurilne naprave. Dimni plini pa so problematični vsakih dcscl minut, ko sc nalaga gorivo.
Predstavnika Tise (Šercer) in Pirolize (Stanič) sta menila, da analize pepela ne kažejo na kurjenje nevarnih snovi, da pa zaradi nedokončanega dcnacionali-zacijskega postopka še ni bilo mogoče zagnati novega kotla. Na pripombo Franca Orcšnika, da bi morala Piroliza glede na to, da je'bilo uporabno dovoljenje izdano že leta 1968 in da je bil preti leli dimnik znižan za osem metrov itd, pridobiti novo uporabno dovoljenje, je Marjan Stanič (Piroliza) dejal, da je družba že konec lanskega leta zaprosila pristojno ministrstvo za dovoljenje, vendar vloga še ni rešena.
Kot je dejal Matjaž Malovrh iz Gradbenega instituta ZRMK, gre za staro kurilno napravo, namenjeno kurjenju suhih lesnih odpadkov iz Stolove proizvodnje, danes pa kurijo svežo lesno biomaso. Ker neprava deluje na ročni pogon, jo je težko nadzorovali. Ker Stolove dejavnosti ni več, obremenitev kotla zelo niha in verjetno ni polno obremenjen. Poudaril je ludi, da je bil leta 1993 v Kamniku sprejet energetski koncept, ki na območju Duplice predvideva uporabo zemeljskega plina. Za daljinsko ogrevanje pa je bila predvidena le kotlovnica tovarne Svilanit. Zato bi moral vsako odstopanje od tega koncepta obravnavati in potrditi občinski svel. Po njegovem mnenju naj' bi občina imenovala skupino strokovnjakov, ki bo ugotovila uporabnost obstoječe kurilne naprave, preverila vsa dovoljenja in pripravila predlog za razrešitev tega problema oziroma dileme o vpetosti objekta v energetsko politiko občine Kamnik.
t' i' "h
I
•   'Sil 11	jjitl   " i
	
Umazan dim se iz dupliškega dimnika vali največkrat v nočnih in zgodnjih jutranjih urah.
Po mnenju Jurija Grelnika, direktorja podjetja RACI, ki i/vaja meritve, so se razmere od leta 1999 nekoliko izboljšale, vendar meritev emisije prahu na takih objektih ne izvajajo. Julija prihodnje leto staremu kotlu poteče obratovalno dovoljenje, zato se bo treba odločiti kako naprej. Občina se bo morala odločiti ali nadaljuje plinifikacijo ali pa vključi tudi sistem uporabe lesne biomase. Zupan Tone Smolnikar jc k temu pripomnil, tla je občina pravočasno še pred nakupom objekta, opozorila Pi-rolizo, da na Duplici ne bo odjema, ker je zgrajena plinifikacija.
Po mnenju Martine Šume-njak, predsednice Zveze društev za biomaso Slovenije, jc cilj te Zveze, da se na Duplici vzpostavi toplarna kot vzorčni primer za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike.
Franc Orešnik je dejal, da je preko tisoč krajanov Duplice lani podpisalo peticijo, s katero zahtevajo zaprtje tega obrata Pirolize in prepoved nadaljnjega odpiranja sežigalnih obratov.
Kot pravi Marjan Stanič iz Pirolize, je ta s pogodbo zavezana, da z elektriko in toploto oskrbuje vsa podjetja znotraj starega Stola, zato morajo z de-
javnostjo nadaljevati. Novejši kotel nameravajo posodobiti po evropskih normativih. Občino so že zaprosili za lokacijsko informacijo, vendar se bojijo, da dovoljenja ne bodo dobili, ker še ni rešen denacionalizacijski postopek.
Zelo ostro sta na sestanku nastopila tudi predstavnika krajanov Duplice Marija Dolar in Janez Kune, ki sta nazorno opozorila na probleme, s katerimi se noč in dan srečujejo krajani Duplice, na črni prah, ki uničuje stanovanja, avtomobile, perilo, na občasno velik hrup pri uhajanju pare in podobno. Dolarjc-va je od Pirolize celo zahtevala, naj ji do rešitve lega problema zagotovi ustrezno nadomestno stanovanje...
Svet KS Duplica je te dni med krajane razdelil posebne obrazce oziroma neke vrste anketo, s pomočjo katere bodo lahko občani obveščali pristojne organe na občini m inšpekcijske slu/be o dnevih, urah in vrsti onesnaževanja okolja, ki ga povzročata dim iz starega Stolovega dimnika in hrup pri izpuščanju odvečne pare. Zato opozarjamo še na poziv komisije na nadzor delovanja Pirolize.
FRANC SVETELJ
Krajani, povzdignimo glas!
t
V zadnjih letih se na Duplici, posebno na področju nekdanjega Stola, vsakodnevno onesnažuje okolje v posmeh vseh, ki tu živimo. KS opozarja na ta problem že več let, odkar je stvari prevzelo podjetje Stol Energetika. Zakaj je bilo prej pri obratovanju iste naprave dobro, sedaj pa ni? Bivše podjetje Stol, je imelo, po navedbah nekdanjih delavcev, na svojem dvorišču red. Imeli so ustrezne čistilne naprave in kazni, če so kurjači tako malomarno upravljali s pečjo, da se je iz dimnika pokadilo. Tako je bilo včasih.
Želeli bi si, da bi bila tudi sedanjost takšna. Sedaj so se lastniki zamenjali. Pobudo pri onesnaževanju sta prevzeli podjetji Piroliza d. o. o. in Tisa d. o. o. Poraba kurjave se je iz prejšnjih okoli 700 ton lesnih odpadkov (podatek pridobljen iz informacij prič) povzpelo na sedanjih 5 225 ton lesnih odpadkov v enajstih mesecih (podatki za leto 2000). To je dobro vidno na našem imetju. Avtomobilih, fasadah, okenskih policah, steklih, pohištvu ... Ne boste verjeli, onesnaževalci temu pravijo »občasno saje«, ki nima nobenih škodljivih posledic na zdravje. Vse to je združeno z. močnim hrupom izpusta varnostnega vetnila ob katerikoli uri dneva in noči in z »nevzdržnim smradom«, oprostile, naši inšpektorji pravijo, da smrad ni zakonsko opredlejen, zato bomo od sedaj uporabljali izraz dražeče vonjave. Vse skupaj zelo stresno vpliva na naše počutje, nam ogroža zdravje, jemlje spanec, povzroča malodušje na delovnem mestu, ogroža naše otroke... Verjetno sta se že vprašali, kaj pa občina in inšpektorji. Pri tako očitnem onesnaževanju sigurno ne morejo ukrepat drugače, kot da vse skupaj zaprejo. Tu, dragi so-krajoni vse tako kaže, smo pogoreli. Dne II. septembra smo imeli predstavniki KS v občinski stavbi sestanek z inšpektorji, lastniki kurilnice, predstavniki Upravne enote Kamnik in Občine Kamnik. Po triurnem sestanku se je izkazalo, da smo največ ji problem pravzaprav krajani Duplice, kajti kurilnica ima vsa ustrezna dovoljenja, deluje v zakonsko opredeljenih normah, se pravi, da po opravljenih meritvah in IH kratnem obisku inšpektorjev niso ugotovili nič spornega, Razen »občasnega sajenja« je vse v skladu z zakonom. Mi pa iz malenkosti delamo tak hrup. Da, dragi sokrajani, vse kar prestajamo za korist drugega, so malenkosti. Predstavniki kurilnice so vso zadevo obrnili na glavo. Trdijo da so oškodovani oni, naredili so se žrtve sistema, ter podjetij Stol, ker zavlačuje pri denaci-onalizacijskem postopku, in Slovenske razvojne družbe, ki jim je vso stvar prodala s členom, kijih obvezuje, da morajo oskrbovati z elektriko in toplo vodo podjetja na lokaciji bivšega Stola. Pri tem imajo izgubo in če hi lahko, bi oni prvi zaprli kurilnico, ne danes, že včeraj. Največja krivca pa sta država in občina, ki sta s svojo neustrezno zuknodajo in neučinkovitostjo, s tem se strinjamo tudi predstav niki Duplice, povzročili nastalo situacijo. Ne strinjamo se s trdit-
vijo, da so inšpekcijske službe naredile vse, kar so lahko. Zaključile so, da je z. napravo vse v redu, razen seveda lega, da je zastarela (iz leta 1967) in tehnološko neustrezna, saj je bila narejena za drugačne pogoje kurjenja. Lastnik in inšpektorji so si enotni, da je škoda vsakega tolarja za sanacijo dimnika, za naše zdravje in materialno škodo jim ni mar. Najbolj tragično pri vsem skupaj je, da dotični onesnaževalci vidijo rešitev nastalega problema samo v tem, da čimprej usposobijo novi kotel, kije še večji od starega. To mislijo naredili mimo vseh predpisov in postopkov, ki bi začetek takega postrojenja dovoljevali. Niti slišali nočejo, da v naši bližim' niso zaželeni. Pričakujejo celo, da bomo njihovi odjemalci energije. Tako smo ostali sami. Država, oz. njeni predstavniki - inšpektorji, so s svojimi ugotovitvami zaščitili onesnaževalca. Občinski uradniki pravijo, da so naredili vsem, kar je v njihovi moči. Kaj sedaj?!
Zato pozivamo krajane Duplice, Šmarce, Podgorja, Volčjega potoka in Kamnika, naj povzdignejo svoj glas, da se ne bo slišal samo na Duplici, ampak po celi Sloveniji. Inšpektorji merijo težo problema po prispelih prijavah, zalo jim dajmo vedeli, da je tukaj problem zelo velik. Drugo leto so volitve v lokalne organe, zato v akcijo. Na sestanku smo slišali, da je problem predvsem v politiki. Politiko pa vodijo ljudje, ki si pridobijo več glasov volivcev, zato glejmo, komu ga bomo dlai. No Duplici nas je 5000, Slišali in upo števali nas bodo le, če bomo povzdignili svoj glas, sicer se bo taka ali še slabša situacija nadaljevala celo ali celo več let. Medlem bo na našem zdravju že nastala nepopravljiva škoda.
Komisija za nadzorovanje delovanja Pirolize d. o. o.
pri KS Duplica
VARČNO OGREVANJE NA PLIN, OUE in DRVA
- plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILLANT, HYDROTERM
- sončni kolektorji - največja izbira
- toplotne črpalke
- sončne celice za pridobivanje elektrike Brezplačno svetovanje, ugodni krediti za plin
■m Kon Tiki
Šolar
SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA
Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si
Energetsko učinkovita okna
O zasteklitvah
Funkcijsko in fx>vršinsko najpomembnejši del okna je zasteklitev, saj v Jx>v()rečju predstavlja kar 75% okenske jjovršine. Zaradi Iransparentnosti in neobčutljivosti za Vplive okolja je steklo že stoletja zelo cenjeno. Najstarejši najdeni f)redmeti, izdelani iz steklu />odobnega materiala, po ocenah arheologov izvirajo iz mlajše kamene dobe, kar pomeni, da so stari jmbližno 9.000 let.
V obdobju nizkih cen najinih derivatov slaba izolacija objekta ni bil velik jmiblem. Tojejjostal z nejmčukovanim in sokovitim naraščanjem cen vseh energijskih virov v letu 1973 in energetsko krizo, kije sledila nekaj let }>ozne-je. Takšne razmere so spodbudile mrzlično iskanje ukrepov, ki bi jmspevali k manjši jjorabi energije. V tem obdobju so se pojavile tudi }>ri nas toplotno izolacijske zasteklitve, ki se jih je po enem od jjrvih izdelkov iz skujnne izolacijskih stekel Oprijelo ime »lermajjan«, karjjaje napačno za splošno poimenovanje. To, rečemo mu navadno izolacijsko steklo je sestavljeno iz dveh šip, v medslekle-nem prostoru (MSP j pa je suh zrak. Ima toplotno j>rehod-nusl k"3,0 do 3,4 W/mJK, odvisno od debeline MSP (za primerjavo - enojna zasteklitev ima k=5,4j. Tovrstna zasteklitev je zelo hitro izpodrinila vezana okna. kisožefirej izfmdrinila škatlasta, najbrž predvsem zaradi svoje enostavnosti, konstrukcije in vzdrževanja, saj toptotno izolacijske lastnosti oken z navadnim izolacijskim steklom niso nič boljše kol pri dobrih vezanih ali škallastih.
Opisano navadno izolacijsko sleklo pa s svojimi lastnostmi danes ne ustreza več ekonomskim in ektdoškim zahtevam. Sodobne, cenovno sprejemljive izolacijske zasteklitve dosegajo skoraj trikrat boljše rezultate, to je doseženo z nizko emisijskim nanosom na notranji od obeh šip in jmlnjenjem MSP z enim od žlahtnih plinov. Nizko-emisijski nanos tvorijo zelo tanke kovinske jAusti, npr. srebro, bizmutov oksid idr, kijih za različne karakteristike in namene kombinirajo. Debelina jdasti se giblje v področju j/100.000 mm. Na la način sleklo ohrani Vito ko })rej)ustnosl svetlobe, hkrati j)a se s pomočjo nanosa močno zmanjša njegova emisijska sj>osobnost in s tem toplotna prehodnost oz. »k«-vrednost. Glede fx>lnjenja MSP je cenovno najugodneši argon. liislven }>aje nanos, argon prifx>more razmeroma malo. Tovrstno zasteklitev imenujemo steklo z nanosom, nizkoemisijsko steklo, zasledimo pa tudi izraz toplo stekle). Danes sejni nas največ nj/orab-Ija zasteklitev zk-1,1 W/mJK, kije ludi cenovno sf>rejem-Ijiva, saj je od navadne loj'Hotno izolacijske zasteklitve (ponekod) dražja le za okrog 30%.
Zasteklitev pa mora poleg toplotne izolativnosli pOgot-to ustrezati tudi drugim zahtevam. Najjjogosleje se srečamo še z zvočno izolirnostjo, varnostjo in zaščito fjred soncem.
Zaradi negativnih vplivov na zdravje in J>očutje ljudi spada hrup zagotovo med največje nevšečnosti sodobnega načina življenja. Zvoke iz oktdja, ki motijo zbranost, učinkovitost pri delu in spokojnost }>ri spanju, lahko ume jimo tudi s sodobnimi zvočno izolacijskimi zasteklitvami. V zadnjih treh desetletjih se je -.uradi prometa <>hieni<-iii lev okolja s hrujx>m povečala za 6-kral, zaradi letal j>a celo za 30-krat. Zvočno-izolirna stekla v različnih izvedbah dosegajo močno dušenje zvoka (celo do 56 dli), hkrati j>a zmanjšujejo toplotne izgube skozi steklo. Če želimo zagotoviti učinkovito dušenje hrupu, moramo f>oskrbeli za kompleten gradbeni element. Pozornost moramo posvetili ne le zvočni izolirnosli okenskega krila in izolacijskega stekla, amjjak tudi tesnilom v fugah, kvalitetni vgradnji okna v zidno odprtino, sistemu fjrezračevanja in na-čitiu senčenja dolnji)
Druga, pogosto zahtevana funkcija, je varnost okna. Varnostna stekla izdelujejo v razne namene kol lejAjena ali kol kaljena varnostna slekla. I porabljamo jih lam, kjer sta pomembni njuna varnostna funkcija (zaščita j>red poškodbami) in fmdivlomna funkcija. Lepljeno sleklo je sestavljeno iz več steklenih šip, ki so med seboj trdno žaljene z lejnlnimi sredstvo različnih debelin in lastnosti. Ob razbitju šipa le razpoka, lepilni sloji med šij>ami v celoti zadržijo nevarne kose, ki bi sicer ogrožali varnost ljudi. Za kaljeno varnostno steklo j>aje karakteristično, daje do j>etkrat trdnejše od običajnega stekla. Če se kaljeno varnostno steklo vendarle zlomi, to skoraj ne fjredslavlja nevarnosti, saj ob zlomu nastane fina mreža drobnih delcev s lojnmi robovi. LejAjeno in kaljeno steklo skujjaj z žičnim steklom ter steklenimi zidaki uvrščamo med najučinkovitejša ran/asi na stekla.
Sončno zaščitna stekla zmanjšujejoprepUStrtOSt sončne energije in vidne svetlobe. Poznana so absorbcijska, refleksna, najkakovostnejša j>a so visoko selektivna, ki v ustrezni kombinaciji tankih selektivnih kovinskih j/las/i in debelin zagotavljajo visoko transparenlnosl, nizko pre-fmstnost sončne energije, nizko refleksijo svetlobe, nizko toplotno fjrehodnost (»k« vrednost) in barvno nevtralen pogled skozi sleklo.
Za brezplačne nasvete s področja učinkovite in varčne rabe energije (vse v zvezi z izolacijami na in v hiši, ogrevanjem Ud.), vam je v energetsko svetovalni Jnsarni ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (tržnica), tel. 8318 191, vsak torek od 17. do 20. ure na razfdago eden od naših energetskih svetovalcev.
ESP KAMNIK
IVO čiAŠPERlč energetski svetovalec
12       4. oktobra 201)1
PLANINSTVO - KEGLANJE
Kamniški OBČAN
Kamniški markacisti v akciji
Vsi markacisti, ki so v mesecu maju uspešno opravili preizkus teoretičnega znanja, so v mesecu juliju in v začetku avgusta pridobljeno znanje praktično uporabili na planinskih poteh, za katere skrbi PD Kamnik.
JoZe Klene. Franc Pohlin, Franc Obreza, Zdravko Bodlaj, Raj-ko Balantič, Peter Jeras in Ivo Rostan so v nekajdnevni akciji obnovili ali na novo označevali planinske poti. Ob tej akciji so zamenjali nekaj skrinjic z žigi in vpisnimi knjigami ter vidno označili smeri hoje.
Obnovili ali na novo so markirali poti: Planjava-Kamniško sedlo do Brane, Kotliče in na Tursko goro. Od vrha Turškega žleba je bila pot markirana na Skuto ter po Dolgem hrbtu do Mlinar-skega sedla in na Grintavec. Druga smer je bila markirana navzdol na Pode in čez Sleme na Kokrsko sedlo. Dela so zaključili na Kalški gori. Označevanje poti iz Kamniške Bistrice do Kamniškega sedla je bilo opravljeno že v maju kot izpitna naloga, prav tako markiranje poti na Kokrsko sedlo iz Kamniške Bistrice.
Dobro označene poti naj bi v mnogočem pripomogle k varnejši hoji vsakega planinca, ki bo obiskoval Kamniško-Savinjske Alpe. Ture po tem pregledu so izredno zahtevne, zato pa je zaključek toliko prijetnejši, saj gore nudijo enkratne poglede na lepote vrhov.
STANE SIMŠIČ
Jože, vodja akcije, oblikuje planinsko markacijo.
Pričeli z gradnjo kegljišča
Kegljaški klub Kamnik.je v letu 1997 izgubil edino kegljišče v Kamniku. Tako smo v zadnjih letih gostovali po raznih kegljiščih v Ljubljani in Domžalah. V preteklosti je bilo v Kamniku prek 300 aktivnih kegljačev in kegljačic. Prav zaradi naštetega smo se Kegljaški klub in Občina Kamnik v letu 1999 odločili, da v Kamniku zgradimo novo sodobno kegljišče, za katerega pa je potrebno zbrati zadostno količino sredstev.
Občina Kamnik in Kegljaški klub Kamnik sta v aprilu 2000 podpisali »POGODBO O
nancirala in pridobila vse dokumente za pridobitev gradbenega dovoljenja. Uredila bo dostop do objekta, parkirna mesta in vso zunanjo ureditev objekta kegljišča. V proračunu za leto 2001 je predvidenih 5 milijonov tolarjev sredstev. V skladu s pogodbo pa bo Občina vložila še dodatna sredstva, v skladu z veljavnimi predpisi. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano v novembru lanskega leta.
Kegljaški klub Kamnik bo zbiral sredstva, ki bodo pridobljena s sponzorstvi, dona-lorstvi, s soudeležbo z mate-
SOFINANCIRANJU IN SKUPNI IZGRADNJI ŠPORTNEGA OBJEKTA KEGLJIŠČE V KAMNIKU«. S tem je Občina že namenila in zagotovila zemljišče, finacirala izdelavo PGD in PZI projektov, fi-
nalnimi sredstvi ali opravljenim delom, sredstva, ki bodo odstopljena namesto novoletnih daril in voščilnic kot pomoč za izgradnjo in z veliko opravljenega lastnega prostovoljnega dela.
OBČINA KAMNIK
objavlja
zbiranje ponudb za odkup terenskega vozila NISSAN PATHFINDER Z 24,
letnik 12/1988, 2389 cm3, prevoženih cca 130.000 km.
Izklicna cena znaša 450.000 SIT. Vozilo se prodaja po sistemu »videno-kuptjeno«. Prodajalec si pridružuje pravico, da izmed ponudnikov ne izbere nikogar.
Dodatne informacije je mogoče pridobiti pri g. I. Kokatj (tel. 8318-121).
Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti in z oznako »NE ODPIRAJ - ODKUP VOZILA« na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, do vključno 15. 10. 2001, do 14. ure.
Skorja spet v Himalaji
legendarni kamniški alpinist, sicer doma iz Mengša, Tone Škarja, je kljub svojim že krepko dopolnjenim 64-tim letom, še vedno izredno aktiven. Poleg ogromnega organizacijskega in drugega dela za alpinizem in planinstvo (načelnik Komisije za odprave v litja gorstva, podpredsednik PZS), še vedno aktivno pleza. Sicer ne ekstremno, vendar kvalitetno.
V soboto, H. sejitembra pa je odpotoval v Nepal, kjer se bo kot organizacijski vodja jmdružil prvi slovenski poli c tiski himalajski odpravi, ki je tja odletela dva dni prej. Ta se bo poskusila brez do-
I datnega kisika po običajni smeri povzpeti na 8201 m visoki čo Oju in z njega tudi smučati. Odfiravo vodi Viki
j Grošelj, ki tudi ni j>olicist, v njej pa je poleg zdravnika še 7policistov in pa Dam Kar-ničar. Škarja sicer nima ambicij'povzpeti se na sam vrh, zato bo pa skrbel, da bo po organizacijski plasti odprava potekala čim gladkeje. Vrh bodo poskusili doseči med 10. in 20. oktobrom, do-
j mov se pa vračajo predvidoma 9. novembra.
I BOJČ _—_■ "■■■s
Predračunska, projektantska kalkulacija za izgradnjo objekta kegljišča namreč zahteva 108 milijonov tolarjev.
Objekti je lociran med nogometnim igriščem in Cankarjevo cesto v Kamniku. Velikost objekta znaša 49,67x18,26 m. Objekt bo izdelan v treh etažah: klet. pritličje in nadstropje.
Vse aktivnosti so pripeljale do podpisa pogodbe s podjetjem ŽURBI TEAM, d. o. o. tako, da so se dela začela v sredini septembra. G. Žurbi nam je tudi ponudil popust v vrednosti pol milijona tolarjev. Podjetje ZURBI TEAM, d. o. o. je v prejšnjem tednu tudi ogradilo gradbišče, vendar ograja ni vzdržala dva dni, ko so jo vandali že skoraj polovico podrli. Lahko bi rekli, tipična kamniška nevoščljivost, vendar nas tudi ta ne bo ustavila v naši dobri nameri.
KEGLJAŠKI KLUB KAMNIK
Uspešna sezona za kegljate DU Kamnik
Naslov državnih prvakov v Kamnik
27. septembra letos je izbrana ekipa DU Kamnik pod vodstvom Slavka Šuštarja nastopila na državnem prvenstvu ekipno in posamezno v Mariboru na kegljišču Konstruktorja. Po razporedu smo nastopili kot zadnja ekipa, tako da smo imeli pregled nad dosežki vseh predhodnih ekip. Pred našim nastopom so bili v vodstvu keg-Ijači DU Ljubljana s 1655 podrtimi keglji v disciplini 4x100 lučajev mešano. Izbranci g. Šuštarja smo bili Luka Šu šnjara, Vojko Poljanšek, Drago Leben in Rudolf Vidic. Dogovorili smo se, da poizkusimo preseči rezultat Ljubljančanov, kar nam je z zelo dobro igro tudi uspelo, saj smo podrli 1755 kegljev in tako s prednostjo natanko 100 kegljev postali državni prvaki.
Luka Šušnjara je s 452 podrtimi keglji postal državni prvak med posamezniki, drugi je bil Vojko Poljanšek s 444 podrtimi keglji. Drago jc podrl 435 kegljev, sam pa sem k ekipnemu uspehu dodal 424 podrtih kegljev.
Tako smo kamniški kegljači osvojili kar tri pokale, kar sem tiho predvideval in si želel že na poti v Maribor, in vsekakor predstavlja največji uspeh keg-ljaške sekcije društva upokojencev Kamnik.
Že v začetku letošnjega leta smo se kegljači DU Kamnik udeležili ekipnega tekmovanja gorenjske regije za tradicionalni pohod »Po stezah tradicionalne Jelovice« na kegljišču »poden« v Škofji Loki. Nastopile so štiri ženske in trinajst moških ekip. Barve našega DU Kamnik smo zastopali: Jožica Vidic, Drago Leben. Vojko Poljanšek in Rudolf Vidic. Kegljali smo 4x50 mešano, s tem, da smo nastopili vsi štirje hkrati na štirih stezah. Najbolje sta se odrezala Jožica Vidic z 207 podrtimi keglji in Drago Leben z 208 podrtimi keglji. Slabše je šlo nama z . Vojkom tako, da smo z 792 podrtimi keglji zasedli tretje mesto za drugouvrščcnim DU Škofja Loka z 800 podrtimi keglji in za zmagovalcem DU Železniki z 806 podrtimi keglji. Pri pregledu rezultatov za posamezno uvrstitev smo zaman iskali našo članico Jožico Vidic med ženskimi rezultati, saj se je s slabšim čiščenjem
izenačila z dobitnico zlate medalje in bi osvojila srebrno medaljo. Preimenovali so jo v Jožeta in jo uvrstili med moške rezultate na sedmo mesto. Ni nam uspelo osvojiti prvega mesta (kot že šestkrat doslej), vendar smo kljub temu zadovoljni  z. doseženim.
Naslednje tekmovanje, ki smo ga uspešno zaključili, je bila Domžalska občinska liga.
odigrati najmanj šest tekem. Na dobro tretje mesto se je uvrstil Miro Klemene iz ŠD C alci t s 405 podrtimi keglji.
Največji uspeh smo doživeli, ko smo ponovno postali regijski prvaki v disciplini 4x|00 lučajev mešano in si s tem zagotovili pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo jeseni v Mariboru, na katerem sc bodo pomerili re-
()d leve proti desni stojijo: Rudolf Vidic, Luka Šušnjara in Drago Leben. Čepi Vojko Poljanšek.
ki se je odvijala na kegljišču Rcpovž. v Domžalah od 13.1. do 24. 3. 2001. Ligo jc sestavljalo šest ekip s po štirimi kegljači na sto lučajev mešano. Za Kamnik sta nastopili ekipi ŠD Calcit z neutrudnim vodjem Urošem Zupancem, ki mu gredo vse pohvale za trud pri izgradnji novega kegljišča v Kamniku in DU Kamnik. Že v prvem kolu smo mislili, da sc nam cilj - prvo mesto v ligi ne bo uresničil. Proti neposrednemu tekmecu VELE I. smo namreč nastopili samo s tremi igralci in seveda izgubili. Vse pa smo nadoknadili v nadaljevanju in z. naskokom petih točk osvojili prvo mesto. Za našo ekipo so nastopali: Slavko Šuštar, Karel Klemcnšck, Bruno Mcdmcš, Franc Rutar, Vojko Poljanšek, F7rane Novak I ačo, Drago Leben, Karel Čeme in Rudolf Vidic, ki so vsak po svojih zmožnostih prispevali k skupnemu uspehu. Prvo mesto med posamezniki je s povprečnim rezultatom -411 podrtimi keglji osvojil naš Drago Leben, ki  je moral
10. Mikušev balinarski memorial na Duplici
Stari mački presenetili
Dupliški balinarji so v spomin na svojega dolgoletnega uspešnega člana Mi kuša že desetič pripravili balinarski turnir.
Zaradi svetovnega balinarskega prvenstva v Kranju, ki je potekalo v istem terminu, se je letos vedno dobro obiskanega turnirja udeležilo nekoliko manj ekip kot lani - okrog petdeset balinarjev iz Ljubljane, Kamnika, Količcvega, Ihana in Duplice.
Vsi tekmovalci so tradicionalno tekmovanje vzeli zelo resno, kar se je pokazalo tudi v končnih rezultatih.
V finalu sta se za prvo mesto pomerili ekipi domačih Starih mačkov in Litostroja iz Ljubljane in Ljubljančane premagali s 13:7. V tekmi z ekipo Škofic d. o. o. za tretje oziroma četrto mesto pa je ekipa dup-liških Veteranov s tesnim izidom 8:7 odločila tekmo v svojo korist.
Rezultati: I. Stari mački -Duplica, 2. Litostroj, 3. BK Duplica - Veterani, 4. Škofic d. o. o.,
5. Svcčarstvo Osolin, Ljubljana,
6. BK Budničar ml., Količcvo,
7. BK Ihan, 8. DU Kamnik.
Na posebnem tekmovanju bli-žanje v krog je prvo mesto zasedel Marjan Golob, BK Duplica.
Po besedah glavnega sodnika Marjana Prelovška, so največje presenečenje turnirja pripravili Stari mački, pretežno ljubiteljski balinarji: »Prvič so se zbrali, tekmovali in tudi zmagali«. Zmagovito ekipo so sestavljali Janez Šraj, Cveto Petek, Ivan
( ibej, Franc Vcrdelja in Marjan Zupan.
Ob podelitvi spominskih pokalov najboljšim se je Stane Rak, predsednik BK Duplica, zahvalil vsem udeležencem in jih povabil tudi na druga balinarska srečanja na Duplici. F. S.
Zmagovita ekipa Starih mačkov
gijski prvaki Slovenije. Tokrat so naše moštvo sestavljali: Drago Leben, Karel Čeme, Luka Šušnjara in Rudolf Vidic. Na poti proti Kranju, kjer se jc na kegljišču Iskra Emeco odvijalo to regijsko prvenstvo, sta Drago in Luka izrazila željo, da bi raje nastopila na stezah tri in štiri. Pred nami so nastopile že tri ekipe, od katerih je bila najboljša ekipa DU Tržič s 1575 podrtimi keglji z najboljšim posamezikom s 430 podrtimi keglji. Prvi je za našo ekipo nastopil Karel Čcrne in s 414 podrtimi keglji presegel načrtovanih 400 podrtih kegljev. S 405 podrtimi keglji sem tudi jaz. presegel pričakovano. Tretji jc na četrti stezi odlično nastopil Luka Šušnjara in s svojim nastopom z 216 podrtimi keglji nakazal možnost zelo dobrega rezultata, ki ga jc na tretji stezi uresničil z 240 podrtimi keglji, kar je skupno 456 podrtih kegljev. S tem je prevzel vodilno mesto med posamezniki. Ko smo že proslavljali njegov dosežek, je s svojim nastopom na tretji stezi pričel Drago Leben, ki je z odlično igro podrl 228 kegljev in nato na četrti stezi še 238 kegljev kar je skupno 466 podrtih kegljev. S tem rezultatom je prevzel vodstvo med posamezniki. Skupno 1741 podrtih kegljev jc postal nedosegljiv rezultat za ostale ekipe. Tako smo med dvanajstimi ekipami osvojili prvo mesto in drugič zapored prehodni pokal in pokal v trajno last.
Na tradicionalnem troboju DU Slovenj Gradec, DU Ravne na Koroškem in DU Kamnik kol gosileljem na kegljišču Repovž v Domžalah 30. 5. 2001 je na borben način z desetimi kegljači v vsaki ekipi že tretjič zapored zmagala ekipa DU Slovenj Gradec in osvojila prehodni pokal. Naša želja je bila zmagati in prekiniti niz treh zaporednih zmag, vendar pa zaradi odsotnosti polovice standardnih članov naše ekipe kaj več kot osvojitev drugega mesta, ni bilo realno pričakovali. Sicer pa je namen trobo-ja predvsem druženje starih znancev in prijateljev iz, različnih regij.
Ob tej priliki se v imenu kegljačev DU Kamnik zahvaljujem vodstvu DU Kamnik, ki nam je omogočilo nadaljevanje delovanja naše uspešne kegljaš-kc sekcije.
RUDOLF VIDIC
Kamniški OBČAN
SPORT
4. oktol.ra 20(11 13
V razmislek vsem športno in nešportno usmerjenim
Mnenje ob robu športa
Največja poguba sedanjega časa je prosti čas in dolgčas. To je ugotovila raziskava med marko« sceno v Sloveniji, saj je to eden glavnih vzrokov, da jih največ pristane med »listavcu i u »iglavci". In po tejstatistiki smo na neslavnem evropskem vrhu. Slovenska država se še redim obnaša, kot da lega ni v takem obsegu; to v Evropi nič ne šteje.
Šport je lista prostočasna dejavnost, za katero SO že davno tudi v Evropi ugotovili, da odlično zapolni prosti čas in dolgčas. Dejstvo je, da Usti mladi športniki, ki vidijo smisel tudi v športnem uspehu, konec ledna ne bodo posedali po lokalih in kafičih, pačpa bodo počivalipo napornem treningu aliprea pomembno tekmo. Ne bodo zatirali do jutranjih ur in čez ali si privoščili kakšno tabletko...
Stanje, ko država Slovenija preko svojih institucij daje v nič vse športne navdušence, vedno bolj pelje na dno. V tistih panogah, kjer denarja ni veliko, pa so z raznimi predpisi iu birokratskimi pravili trdo za jez ili ludi prirejanje športnih tekmovanj v urbanih središčih (na veslali in poteh), kjef bi šport imel največji odmev. In korist v zavesti dr zavija nov. Vse nuni j je na m reč listih športnih neprofesionalnih delavcev, ki so pripravljeni skakati v svojem prostem času okoli potencialnih sponzorjev in pokroviteljev, ki v športu ne vidijo enakovrednega partnerja, Za to nezainteresirana niti država. Najdražji špotni kolektiv KK Union < Uimpija ji • želel malce izsilili, da država po davčni pluli ne skrbi za šport, pa je kmalu vse potihnilo. I se manj je športnih delavcev, ki so pripravljeni zastonj najprej zapolniti dr iaviio malliko, ki so jo z raznimi predpisi nastavili birokrati, ali malliko tistih, ki so državnim predpisom prilagodili svoje velike jasli iu učinkovito srkajo na račun športa.
l'o drugi plati bo vsak državni urednik hitro postregel s podatki, koliko država dalje za šport. In ko vrli države spozna kako koristen pravzaprav je šport, bo dajala ved no več. Da bo država delovala v skladu demokracije; bo izbrala razne razpise, kjer pa amaterji ne bodo prišli zraven. Profesionalec bo delal za in le za denar. Kar država noče zaslon/, bo čez leto ali dve morala plačati, In te plačuje. Zalo so bile vse akcije Z vetrom v laseh, S športom proti drogi in njim podobne. Tudi dan brez avtomobila, da so eminentne rili sedle na kolo pred mediji, seveda brez čelad na glavi, kar je bil le dodatni veter v hrbet »listavcem- in »iglavcem« ter podobnim omamam (kajenje, alkohol), kot stranpot zdrave družbe.
METOD MOČNIK
Kamniški praktični strelci ekipno državni prvaki, njihov predsednik Uroš Jereb državni prvak
Uvrstitvi dveh kamniških strelcev na Evropskem prvenstvu Nemčija 2001
Evrosko prvenstvo v IPSC se je odvijalo v Philipsburgu od 18. do 24. avgusta v Nemčiji. Matjaž Kobal je zasedel 121. mesto, Uroš Jereb se je pa s 44. mestom prebil v prvo petino evropskih strelcev, kar je nedvomno uspeh.
Ponoven uspeh pa so kamniški strelci v praktičnem streljanju dosegli na državnem prvenstvu, ki je bilo 15. septembra na našem strelišču. Lahko zapišemo, da je bilo prvenstvo z mednarodno udeležbo, saj so se tekmovanja udeležili tudi strelci iz sosednje Hrvaške, strelci Jugoslavije in Italije pa se tekme niso mogli udeležiti zaradi posebnih ukrepov, ki so bili posledica tragičnih dogodkov v Združenih državah Amerike. Naši strelci so se na DP imenitno odrezali in osvojili prvo mesto ter s tem postali državni prvaki. Posebej sta se izkazala dva čisto »frišna« člana; Pavel Pirnata in Igor Zaje. Slavil pa je tudi UroS Jereb, ki je postal državni prvak. Tako se je raznim odlikovanjem in številnim pokalom, med katerimi so prav gotovo »pomembne medalje raznih mednarodnih tekmovanj v tujini (zlato, srebrno in bronasto), pridružil pokal lanskega pokalnega prvenstva in sedaj prvo mesto na letošnjem državnem prvenstvu. Tako ima naš najuspešnejši strelec Uroš Jereb kar dva laskava naslova pokalnega in državnega prvaka Slovenije. Torej mnogo žlahtnih trofej v našem športu, ki jc nedavno sprejet kot samostojna strelska zveza (Slovenska zveza za praktično streljanje S. Z. P. S) in smo enakopravni ostalim strelskim zvezam v Sloveniji. Kamniški strelci IPSC smo zadovoljni z našimi uspehi in si bomo prizadevali za doseganje še višjih ciljev v našem športu, ki postaja - tako upamo - prepoznaven v domačem okolju in tudi v državi.
MILAN POTOČNIK
Luka Kodra šolski podprvak
Na državnem prvenstvu srednjih Sol gorskih kolesarjev v Idriji je kar četverica kolesarjev Caleita, sicer dijakov različnih srednjih sol, privrlela pedala v prvi deseterici. Luka Kodra, dijak prvega letnika Gimnazije Rudolfa Maistra, je osvojil drugo mesto. Boštjan Hribovšek, dijak 3. letnika, je bil šesti. Domen Berlic deveti in David Vogrin, ki je med to četverico naredil največji napredek v tej sezoni, deseto mesto.
Mladi gorski tekači državni prvaki
V lanskem letu je bilo s srcem lokal patriota kar otožno gledati mlade tekače iz vse Slovenije na prvem državnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v Smledniku v gorskih tekih. Med nastopajočimi ni bilo mladih iz Stranj, ki bi kot ena najuspešnejših šol na spomladanskem Dnevnikovem krosu lahko pritekli v ospredje, a niso dobili te priložnosti. V letošnjem letu pa so udarili na vrh. Pravi pristop, pravi ljudje na pravih mestih, zagnanost, volja in veliko energije mladih. Osnovnošolci OŠ Stranje so državni ekipni prvaki v gorskih tekih. Poteg tega so v štirih kategorijah osvojili še tri kolajne med posamezniki, dodatnih šest uvrstitev med deseterico, ... Med mlajšimi deklicami, učenkami petega in šestega razreda, je za začetek veselja v rumenem taboru Stranjanov poskrbela Ni-ka Žagar z drugim mestom in srebrno kolajno. »Kako lahkotno teče v klanec, res talentirana tekačica, prava tekaška postava, škoda, da ima daleč do dodatnega treninga,« je bil navdušen Ivan Urh s prvim nastopom. Uspeh so dopolnile Tjaša Smrečnik na sedmem mestu (druga med mlajšimi letniki), pa Špela Rogač na osmem, Karmen Bajde na 12. in Špela Papež na 13. mestu. Pred drugim tekom na 2,2 kilometra jc imel težko noč Dušan Markuš. Oče Roka in Klemena ni spal veliko. Bil je na trnih, kaj bosta pokazala sinova. Na cilj sta pritekla kot drugi in tretji, torej kar dvotretjinski družinski komplet kolajn. Po takem uspehu vsak očka lahko mirno spi. Le malce zadaj, na 8. mestu, je zahtevno progo zmogel Gregor Kregar. Pri naslednjem startu polovična smo-
la. Jana Rebernik je padla in odstopila, njena sestra dvojčica Urša je pritekla nehvaležno četrto mesto in Lea Pučnik šesto. Med sedmošolci in osmošolci je uspeh Lee ponovil Uroš Tomec, Rok Kladnik je bil II. in Miha Jašovec 12. Vse to je bilo dovolj za zmago v konkurenci deklic in drugo mesto med fanti, skupno pa za prepričljivo zmago. Glavni tekmeci so prišli izpod Nanosa (OŠ Vipava) in Lisce (OŠ Sevnica).
Za ta uspeh, ne prvi in ne zadnji, imajo zasluge tako profesorja športne vzgoje na Soli Boris Jemec in Verovšek, ki sta mladim pokazala pravo pot in jih vzpodbujata, da se priključijo intenzivnejši vadbi, saj je talent le redko dovolj. Zasluge gredo tudi vaditelju, vrhunskemu gorskemu tekaču Ivanu Urh. ki na podlagi več kot 20-letnih osebnih izkušenj bdi nad tekaško vadbo, in KGT Papež, kjer so naleteli na sredino, kjer imajo z veliko osebne zavzetosti Dušana in Mire Papež vse možnosti za nadaljnji osebni in športni razvoj. Prvi, vsega zavidanja vredni uspehi so že tu.
Ko so prišle Se novice s Ka-lišča pod Storžičem, kjer je trojka tekačev KGT Papež na 10. teku iz Preddvora pritekla prva tri mesta (in še I. Igor Šalamun, 2. Matej Krebs, 3. Sebastian Zar-nik, 5. Tomo Petek, 6. l^ado Urh), je bil dan popoln.
Naslednji izziv, kjer bo treba pod okrilje krajev tik pod Grin-tovcem vzeti tudi kakšno okrepitev nižje v dolini, bo tradicionalni in za vse sodelujoče občine prestižni kros Dela. Je med 2000 tekači lahko ponovno pri vrhu tudi Kamnik?
METOD MOČNIK
Največji slovenski teniški turnir za moške posamezno in dvojice ATP Challenger KIK GROUP OPEN se je odvijal na kamniških igriščih
DEŽ KROJIL SPOPADE TENIŠKIH MOJSTROV
Organizatorjem teniškega challengerja v Kamniku, največjega letošnjega teniškega turnirja na slovenskih tleh, kije potekal od 24. do 30. septembra, je kar krepko ponagajalo muhasto vreme. Dežje namreč ves čas krojil spored turnirja, tudi zadnji dan finalnih odločitev, a so ga ob dobri organiziranosti uspešno pripeljali h koncu. V nedeljo, 30. septembra, so bili ljubitelji tenisa prav gotovo navdušeni nad dramatičnim finalnim obračunom med Hrvatom Željkom Krajanom in prvim nosilcem turnirja Grkom Vasittsom Mazaraki-som, ki seje s kančkom športne sreče končal v prid borbenega Hrvata
l'o deževnih prvih turnirskih riških dolarjev (polovica je na-dneh je organizatorjem teniške- gradnega sklada, polovica pa ga challengerja KIK group v stroški turnirja) le uspelo izpe-Kamniku, vrednega 50.000 ame-    hali vse dvoboje posameznikov
Cena, ki navdušuje! Jubilejni Golf že od 22.880 DEM (2.575.830 SIT*) dalje.
Slika i- .simbolna. Strnilo m»i hi modelov Itamcjeno.
in dvojic (v četrtek so jih odigrali kar 26) in turnir uspešno pripeljati do zaključka.
Slovenci smo imeli med posamezniki v ognju dva perspektivna tenisača, ki pa jima žreb tekmovalnih parov ni bil najbolj naklonjen. Naš najboljši teniški mož Marko Tkalec, ki si je udeležbo zagotovil prek uvrstitve na lestvici ATP, se je spopadel s petim nosilcem Avstrijcem Jtirgenom Melzerjem, mladi Nejc Smole pa je v teniškem dvoboju z drugim nosilcem Avstrijcem Oliverjem Ma-rachom skušal upravičiti povabilo organizatorja. Zal se za slovenska tenisača ni razpletlo v skladu z željami, saj sta sc po treh nizih poslovila od teniških
Jubilejni prihranek: 3.325 DEM (374.329 SIT*)I
•  20 milijonov izdelanih Goltov! Ob tej priložnosti smo pripravili posebnega Golfa z. električnim dvižno pomičnim strešnim oknom. Navdušil vas bo še z ostalo opremo in seveda z jubilejno ceno. Posojilo tudi na 72 mesecev!
I'C )RS(  I I F.
K KI',! >!T IN I I ASI Nt.
Ceni sta Informativni in odvisni ni! valutnih razmerif.
Golf
#
AVTO DEBEVC, Mengeš
Gorenjska c. 13, tel. 01/7230-330
Oba finalna obračuna so odločili trije nizi. V dvoboju dvojic sta Ceha Jaroslav Levliukf in Igor Brukner ugnala prvo navezo - Italijan Vincenzo Santopadre in Španec Salvador Navarro
igrišč. Sklepne teniške odločitve so tako minile brez. slovenskih predstavnikov, saj sc tudi med dvojicami ni razpletlo nič bolje.
finalni odločitvi, tako pri posameznikih kot tudi pri dvojicah, sla bili na sporedu v nedeljo. Kljub deževnim kapljam in pretečim črnim oblakom jc organizatorjem ob polni meri
sreče le uspelo izpeljati oba dvoboja, saj se je takoj po razglasitvi zmagovalca ulilo kot iz škafa. Finale je bilo za odlično pripravljen in izpeljan turnir tovrstnega ranga na visoki ravni, kar je potrdil tudi ATP su-pervisor g. Knut Graebner. Tako smo bili gledalci priča kvalitetnemu in dramatičnemu finalnemu obračunu Hrvata Zelj-ka Krajana in prvega nosilca turnirja Vasilisa Mazarakisa iz Grčije. Potem, ko je prvi niz prepričljivo dobil Krajan, je Mazarakis z dobro igro v drugem nizu prestavil odločitev o zmagovalcu turnirja v tretji niz, kjer se je začela prava bitka. Po vodstvu Hrvata s 3:0 je Grk izenačil na 3:3 in po treh zapravljenih zaključnih žogah Krajana se je tretji niz končal 6:6. tako da je do odločitve prišlo šele v podaljšani igri. Sreča je bila na strani Hrvata, saj si je je kljub dvem zapravljenim zaključnim žogam priigral zmago, ki je tudi njegova prva zmaga na turnirjih serije challenger. Letos je sicer že igral v finalu challengerja v Ženevi, a mu je v Kamniku uspelo korak dlje. Hrvat Zeljko Krajan, ki je bil deležen tudi športne podpore s kamniških tribun, se bo s 50 osvojenimi točkami občutno povzpel z 210. mesta na ATP lestvici. »Priznati moram, da sem igral takšno igro, o kateri sem lahko le sanjal, saj je tudi nasprotnik Mazarakis prikazal lepo in težko igro,« je ob zmagoslavju povedal Krajan in do-
Na kamniških teniških igriščih smo spremljali kar nekaj mnimivih dvobojev teniškega challengerja, letošnjega največjega turnirja za moške posamezno in dvojice na slovenskih tleh.
dal zahvalo organizatorjem, ki so navkljub slabemu vremenu dobro pripravili turnir. Tudi poraženec v finalu Grk Vasilis Mazarakis. sicer prvi nosilec turnirja in ljubljence ženskega dela občinstva, je priznal, da sta s Krajanom prikazala res kvalitetno igro, na koncu pa je zmagal boljši.
Trije nizi so določili tudi dvoboj dvojic, v katerem je zmagala česka naveza Brukner - Levinskv proti prvi navezi Santopadre - Navarro.
Slovenski tenis se v marsikaterem pogledu nahaja na prelomnici in po odpovedi dom-
žalskega challengerja je sprva kazalo, da letos v Sloveniji sploh ne bo tovrstnega turnirja. V kratkem času pa je klubskim zanesenjakom teniškega kluba KIK Group Kamnik z delom, dobro voljo, s sponzor-sko pomočjo in željo po športni in poslovni uveljavitvi uspelo zgledno organizirati challenger v Kamniku. Z dobrim odzivom so spodbudili Teniško zvezo Slovenije, ki obljublja, da bodo podoben turnir v spomladanskem terminu pripravili na igriščih Olimpije v Ljubljani.
SAŠA M KJA Č
r
t JOGA
V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
VABIMO K VPISU od 24. septembra do 10. oktobra 2001
DOMŽALE: STARA OŠ VENCUA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA
OD 18. DO 20. URE KAMNIK: OŠ 27. JULIJ (zraven policije), Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN SREDA OD 19. DO 21. URE
14      4. oktobra 2001
Kamniški OBČAN
60 let od streljanja talcev v Kuharjevem borštu
Pri spomeniku NOB, postavljenim med Mostami in Vodicami, je bila 17. septembra, prav na 60. obletnico streljanja talcev, spominska slovesnost. V organizaciji ZB Vodice se je kljub deževnemu vremenu spominskega
srećanja udeležilo kar precej ljudi iz Vodic, Šinkovega turna, Komende, Most, Kamnika in drugih okoliških krajev.
V spremljajočem programu so sodelovali otroci osnovne šole iz Most, zbranim
>!
i i
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 624-685
i«
H
ZAHVALA
V 88. letu življenja nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA KOLAR
iz Spodnji Palovč
Iskrena hvala vsem /a izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete mase ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Še posebej toplo se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem.
Žalujoči: vsi njeni
September 2001
Saj ni rečeno, da te ni. čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas iivi.
V SPOMIN
2. oktobra je minilo leto, ko nas je zapustil naš dragi
MARJAN SUBELJ
iz Kamnika
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Kamnik, oktober 2001
ZAHVALA
V 68. letu je po težki bolezni prenehalo biti plemenito srce moji ženi
MARIJI ŠKAPIN
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, članom kolektiva Svilanit in SDS OO Kamnik za cvetje, sveče in izrečene besede sožalja. Hvala vsem. ki ste jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen obred ter govornikoma za poslovilne besede. Hvala vsem vam, ki ste jo obiskovali in naju bodrili v času njenega trpljenja.
Žalujoči: mož Silvo v imenu sorodstva
Kamnik, september 2001
liho si odHla... te srce in duša vesta kako boli,
ko Te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob smrti naše ljubljene žene, skrbne mamice, dobre mame. tašče, sestre, svakinje in tete
MILKE VIDIC
roj. ŽURBI iz Kamnika, Samostanska 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za podarjeno evetje, sveče, izrečena sožalja, sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala ZD Kamnik dr. Dolenčevi, sestri Jani, Patronažni službi ZD Kamnik, posebno sestri Jani in Miji. Toplo se zahvaljujemo za nego osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, bolnišnice Petra Držaja in bolnišnice Topolšica. Hvala Komunalnem podjetju Kamnik, še posebej ga. Mirandi, gospodu župniku Šuštarju in patru Ernestu za opravljeno pogrebno svečanost, rektorju patru Borisu Markežu za zvonenjc, ter Mekinjskcmu oktetu za prelepo izvajano petje ob slovesu od pokojne.
Žalujoči: ljubeči mož Peter, hčerka Valerija z družino in drugi sorodniki
Kamnik, september 2001
je spregovoril tajnik ZB iz Vodic.
Med udeleženci je bil tudi predsednik Območnega združenja ZB Kamnik Matevž Košir, kamor sodi tudi ta spomenik postavljen prvim 5-ustrcljenim talcem. 1941 leta. Prisoten jc bil župan občine Komende in mnogi drugi.
Slovesnost ob plapolajočih praporih, ki so jih nosili predstavniki organizacij ZB je bila namenjena spominu na žrtve okupatorja. Praporji so opozarjali na dolžnosti in spoštovanje do vseh, ki so med drugo svetovno vojno darovali svoja življenja za svobodo.
STANE SIMŠIČ
Tradicionalni jesenski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi konec tedna
V znamenju kmetijske mehanizacije in kakovosti krompirja
Konec tega tedna Konjeniški klub Komenda že šesto leto zapored pripravlja jesenski kmetijsko obrtniški sejem na hipodromu v Komendi, kjer bo od 5. do 7. oktobra na šest tisoč kvadratnih metrih razstavljena vsa kmetijska mehanizacija, od traktorjev, kmetijskih strojev, malih »trojčkov za vrtičkarje, do semen in sadik.
Prvi dan sejma, ki ga bo v petek ob 12. uri odprl predsednik Kmetijsko goz-
darske zbornice Slovenije g. Peter Vrisk, bo v znamenju krompirja. Ob 10. uri dopoldne bo namreč v dvorani kulturnega doma v Komendi predavanje o kakovosti krompirja, ki ga pripravlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije. Predstavljena bo tudi domaća kolektivna blagovna in storitvena znamka »Ko-mendski kmetijski pridelki in proizvodi«. Da bi sejem kot eno naj-
pomembnejših prireditev v komendski občini prostorsko in vsebinsko razširili, bo letos poleg ponudbe avtomobilov sejem namenjen tudi obrtništvu. Kot je povedal predsednik Konjeniškega kluba Lojze Lah, so poskrbeli za gostinsko ponudbo in zabavo, raznovrstne stojnice in kot prejšnja leta zagotovili obiskovalcem brezplačen vstop in parkirna mesta.
SAŠA MEJAČ
PAX - SVECARNA ŠTELE
Glavni trg 16, Kamnik, <S 83-92-339
VLOŽEK PAX 230 SIT
VELIKA MINKA 195 SIT SREDNJA MINKA   133 SIT
AKCIJA!
to + t
ŠIROK PROGRAM SVEC IN DRUGIH ARTIKLOV ...
5* fS%y
Življenji na h' j c koi knjiga,
z.a listom list,
za dnevom (hm...
Nih/e ne ve, kdaj ho roman,
kdaj ho konrono .odnjo Stran
ZAHVALA
V 54. letu življenja nas jc nenadoma zapustil naš dragi
STANE IPAVEC
Iskrena hvala vsem, ki ste našega Staneta pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v trajnem in lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, Mengeš, september 2001
	V zemlji slovenski, v predragi deteti, ki si jo ljubit prisrčno ves čas, V k 'leri očetje SO naši sloveli, k 'tem zdaj trna grob komaj za nas. (dr. trume Prešeren)
	
	ZAHVALA
	Nepričakovano, v tujini, nas je v 54. letu življenja za vedno zapustil
	
v ~i	ALOJZ MIHELIČ iz Ošcvka pri Kamniku
	
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, ncvcljskim pevcem za ganljivo petje ter g. Gregorju za zaigrano tišino. Žalujoči: vsi njegovi September 2001	
Človek ni stvarnik tkanine livljenja temveč le nitka v njej.
(Seattle) ZAHVALA Po hudi bolezni jc svojo življenjsko pot sklenil
STANE ŠINKOVEC
(1938-2001)
Iskrena hvala g. župniku za tolažilne besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za sočutno zapete pesmi ter vsem. ki ste bili njegovi prijazni sopotniki in ste bili z njim tudi v najtežjih trenutkih. Na njegovo željo smo sc od njega poslovili v ožjem družinskem krogu v četrtek, 27. septembra, na pokopališču v Mekinjah.
Žena Hermina, hči Maja z možem Aleksandrom in sin Stane z družino
Mekinje, 27. 9. 2001
	Iščemo tvoj glas pa ga ni in ni, ostane nam le evetje, ki zate cveti, in sreča, ki zate gori, ter spomin ua lepe dni.
	
	ZAHVALA
	V 57. letu življenja nas jc zapustil oče, brat, stric in svak
FRANC VRANKAR st.	
iz Buča Su v Tuhinjski dolini	
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Stol Ambicnti ter vsem drugim za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano evetje, sveče, svete maše in izrečeno SOŽalje. Hvala g. župnika Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred in Tunjiškcmu oktetu za lepo petje. Vsem Sc enkrat iskrena hvala	
Žalujoči: sinova Rohcrt in 1 'Vinici ter sestri Valentina in Marija /. družinama	
	Buč, september 2001
Ljudje stopijo v naše življenje in nas nekaj časa spremljajo. Nekateri so z, nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast
JANEZ BERLIC
iz Golic 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Plavčevi, med. sestrama Emi in Darki, patronažni sestri Lojzki, pevcem za sočutno zapete pesmi, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb ter gospe Marinki za lepe besede slovesa. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
September 2001
Najhujša vseh je bolečin
v nesreči srečnih dni spomin.
ZAHVALA
V 84. letu življenja je tiho zaspala naša draga mama, babica in prababica
PEPCA BROJAN
z Duplice
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter podarili cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku iz Šmarcc za lepo opravljen pogrebni obred. Zvezi borcev Duplica, Društvu upokojencev Kamnik in podjetju Stol za svečano slovo, mekinjskim pevcem za ganljivo zapele pesmi in trobentaču za zaigrane žalostinke. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrbno nego v zadnjih letih njenega življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Volčji Potok, Moste pri Komendi, september 2001
Kamniški OBČAN
4. oktobra 2001 15
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Telefon: 83 91 383 GSM: 041/715 455
Vrtipolje 41, Kamnik (v gasilskem domu)
Odprto: 9M2\ 15M8" sobota: 10M2".
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278
1. TRGOVSKA ŠOLA (rv. stopnja)
2. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA (V. stopnja)
3. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
4. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
5. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
TEČAJI:
- angleški jezik
- nemški jezik
- računalništvo
- začetni tečaj knjigovodstva z računalniško podporo
- higienski minimum
- varstvo pri delu
- tečaj za voznike viličarjev
- krojno-šiviljski tečaj
DELAVNICA: OCENA TVEGANJA IN IZJAVA 0 VARNOSTI za mala podjetja in samostojne podjetnike
Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/72-12-278.
STEKLARSTVO IRMI 1 HOMEC  - DOMŽALE
P^V^J[_ 01/721 57 17, 01/722 70 89
ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
KNJIGOVEŠTVO
DUMA
d.o.o.
ekspres vezava diplomskih nalog,
vezava uradnih listov, knjig, popravljanje starih knjig, izdelava map, škatel, jedilnih listov, kasiranje
Kleče 25, Dol pri Ljubljani, tel.:01/5647-669, GSM: 041-552-353
GALION - HIŠA ZA ZDRAVO ŽtVUEN3E
Manica Irt, S.p., Kamnik, Matije Blejca u/a
ZDRAVITELJSKI PROGRAM
• po starem preizkušenem in celostnem pristopu z vodo in energetskim notranjim uravnavanjem odpravljamo vrsto fizičnih in psihofizičnih težav
• zdravo in učinkovito hujšanje
REGENERACIJSKI POGRAM
jacuzzy, savna, masaže, solarij Ergoline
Rp7Pruar i u
POPUSTI ZA SKUPINE
Rezervacije: IT 01/8315 435 041/741 730
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500,
- SLADKOR   UGODNE CENE
VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe)
uo\J^* PŠENIČNI OTROBI - nad 10 vreč po 24 SIT/kg ^    KORUZA v razsutem stanju nad 1000 kg po 25.50 SIT/kg
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške.
Cena, ki navdušuje! Jubilejni Golf že od 22.880 DEM (2.575.830 Sir) dalje.
Slika Je simbolna. Število vozil in modelov jc omejeno
■
Iffm
_srn
• 20 milijonov izdelanih Golfov! Ob tej priložnosti smo pripravili posebnega Golfa z električnim dvižno-porničnim strešnim oknom. Navdušil vas bo še z ostalo o remo in seveda z ubile no ceno. Posojilo tudi na 72 mesecev!
PORSCHE
KRE1 >n iN LEASINO ' Oni sla .informativni in odvisni od valutnih razmerij.
Golf
AS
DOMŽALE
Informacije Ljubljanska c. 1
Domžale Tel. Ol 721 BO 59 www.as-domzale-servis.si
smmwm
-televizorji        B*^ ■■" ■ ■
-videorekorderji IV I \J -glasbeni stolpi
-nadomestni daljinski upravljala
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - inštalacije
kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli
TECH d.o.o., Ljubljanska c.21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica)
JŠĆKMO gospo za pomoč starejši osebi (prinos hrane, pospravljanje) 2 uri dnevno. Tel.: 8311-450, popoldne. ODDAMO garažo v Kamniku. Tel.: 031/292-788.
Prodam starejšo obnovljeno hiSo 170 m' na parceli 869 m2 v Stranjah pri Kamniku, mansarda ni izdelana, 2 garaži, brunarica, centralna, kamin, lepo urejena okolica. Cena 31,000.000 SIT. Tel.: 01/83-25-434.
MIZARSKE STORITVE
IZDELAVA - MONTAŽA - OBNOVA KUHINJE IN DRUGO POHIŠTVO
Avbelj Milan s.p., Stegne 1, Moravče TEL: 01/723 14 76 GSM: 041/641 446
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poli in parkirišč,
polaganje robnikov in pranih plošč,
izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Tel.: 01/83 94 614
041/680-751, 041/800-946.
2£U7£MmJKMKMWfflMJCmjl?!
TEHNIČNA TRGOVINA ^E^NBU*
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
- vodovodne armature -10%
- VVC deske »KAN« -10%
- avtozvočniki »BOSCHMANN, MEGAVOX« -10%
- televizorji: Gorenje, Evelux, Sonv, Panasonic...
- sušilci las, likafoiki -10%
- bela tehnika: Gorenje, g Candy, Bosch, Žanussi, jjfZJk* Electrolux, Ocean...
- oljni radiatorji *
POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO
Možnost nakupa na odloženo plaćilo.
BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH.
Brezplačna dostava. PONUDBA VELJA V MESECU OKTOBRU.
LIP RADOMLJE d d
Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili Z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za
številna druga tržišča.
Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev:
- zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri,
- zaposlimo delavca s končano poklicno šolo kovinarske smeri,
- zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo.
Dobrodošli tudi pripravniki!
Pisne prijave oddajte na pošti na naslov LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, dodatne informacije dobite po telefonu 01/724 09 30.
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA!
- moka T400, Žito, 1 kg
- pomursko trajno mleko 3.2 m. m., 1 I
- mleko lejko 1.4 m. m., 1 I
- sir edamec, 1 kg
- čajna salama, 1 kg
- kuhan pršut, 1 kg
- narezek Belmur, 150 g
- testenine - sortirane, 400 g
- namaz čokina, 400 g
- čokolino, 1 kg
- napolitanke Podravka, 200 g
- piškoti, 2,5 kg -.orehova jedrca, 1 kg
99,90	- kislo zelje, 1 kg	150,00
	- Dana jabolčni sok, 1 1	99,90
129,90	- Fruc - vsi okusi 1,5 1	139,90
	-jabolčni kis Salatina, 1 1	229,90
129,90	- olje rastlinsko, 1 1 PVC	169,90
999,90	- kompot breskev, 820 g	169,90
1.399,90	- čebula, 10 kg	599,90
1.659,90	- kava Alvorada, 100 g	89,90
159,90	- papirnate brisače 2/1	129,90
69,90 219,90 999,90 129,90 1.399,90 999,90	- toaletni papir 8/1	169,90
	- SVEČE kocka velika	219,90
	Mojca velika	179,90
	Piramida mala Merkur	119,90 94,90
Ponudba velja do prodaje zalog
V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, oh sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Vse za gospodinjstvo - Dom oprema Kamnik
19 delni jedilni servis Lavanda iz arcopala
Plastični set za pomivanje tal v različnih barvah
Skleda za sadje
okrogla premera 25 cm ali ovalna dolžine 33 cm
Sesalnik Electrolux XIO Z 1020 maksimalna moč 1400 W, mikrofilter, glasnost 77 dB
Pralni stroj WA 942 Gorenje 900 obratov/min., 12 programov, za 5 kg perila
Sušilni stroj VVT 841 Gorenje s kondenzatorjem, za 5 kg perila
m 1.590
Ekonom lonec
Laggustina 3,5 I M
1.490,-
7.290,-
- strokovno svetova
- brezplačna dostava bele tehnike in pohištva do 30 km
- ugodni plačilni pogoji
- prodaja na odložena plačila
- brezplačna montaža pohištva proizvajalcev Alples, lles, Meblo, Svea It
1 2
72.990,-
3 -3
C D
S"
5
_ konca meseca oktobra vam v Pohištvu Kamnik pri nakupu talnih oblog, preprog in svetil priznamolQ%gotovinski popust!
Dom oprema Kamnik, Ljubljanska c. 1c, Kamnik, tel.: 831 34 28; Pohištvo Kamnik, Kranjska 1b, Kamnik, tel.: 831 62 96
VRTNARSTVO GAŠPERLIN
^Pll^^Hr     Vrtnarska vzgoja in trgovina C - .W-- J Moste 99 pri Komendi, teb. 034-14-71
KA PONUDBA:
• MAČEHE - RAZNOBARVNE Z VELIKIMI CVETOVI . in MINI CVETOVI
• KRIZANTEME - LONCNE, DROBNO- in VELIKO1
• BELUS
• RAZNE TRAJNICE
• CIPRESE IN IGLAVCI ZA MANJŠE NASADE
• RESA - TRAJNA in ENOLETNA
• ČEBULICE TULIPANOV, NARCIS ...
• MARMORNATI DROBUENEC, BELI, ZELENI, ČRNI
• ZEMUA ZA PRESAJANJE
• SVEČE
V DRUGI POLOVICI OKTOBRA BOSTE ŽE LAHKO IZBIRALI MED NASADI V SKLEDAH, ARANŽIRANIM! KOT IKEBANE.
I Vlo\ ni »od S. do IS. ure. ob -.<•!>>n.11> da 13, ure.
%mtt\]sk^ trgovina Kranjska cesta 4,
^^^»^^^^^^■H^. ob spodnji železniški f         f postaji Kamnik
'JCudro^ec d.o.o. te|<: 831 39 38
VSE ZA VRT IN KMETIJO
VELIKA IZBIRA KRMIL IN ŽIT PO UGODNIH CENAH
BELA in ČRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m ... ZELO UGODNO - SLADKOR 10 kg. 50 kg
AKCIJSKA PRODAJA SVEČ, ZEMLJE, PESKA ZA GROBOVE, MAČEH...
Odprto od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Mali Grad Kamnik
* izredna lokacija
* neposredna bližina glavne avtobusne postaje
* možnost izbire notranjih materialov.
* hitra povezava z Ljubljano
* ugodne cene in plačilni pogoji
* parkirna mesta zagotovljena!
* posebne ugodnosti za mlade!
* Hitra vselitev v vaše novo stanovanje!
* Možnost nakupa poslovnega prostora!
V samem centru prelepega mesta Kamnik!
Kamnik / na lokaciji gradnje/ Usnjarska ulica 6 Telefon: 01/ 8317 523
PUN d.o.o.
Ljubljana / nad PGH Kozolec / Kersnikova ulica 10a Telefon: 01/ 433 50 40
Kamniški
Občan
t* 01/8391 311 041/662 450
Corning
v Kamniku
Nekaj iz nože ugodne ponudbe: Radiator warm wp ib 2009
•moč 2000/1100/900 • 9 reber
• primeren za 35
ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Za priče) • dimenzije (všg telefon: 01/839 47 97
I: 71xl7>b
ZA VSE IZDELKE - GOSPODINJSKE APARATE, BELO TEHNIKO, AVDIO-VIDEO, RAČUNALNIŠTVO in TELEKOMUNIKACIJE, FOTOAPARATEj
UJO
p 1
11.990
DARILO!
*lm + bati
I
Do 20 km
brezplačna
dostava
Fotoaparat
Konica
POP mini s torbico
®
Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 b, Domžale
telefon: 01/722 05 60; 01/722 00 20
fax: 01/721 32 88; e-mail: dom @sam.si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1a, Stahovica telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035 fax: 01/83 37 045; e-mail: st@sam.si
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!!
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA
DO 1 4. OKTOBRA VAM
PO AKCIJSKIH CENAH NUDIMO
JUBIZ0L FASADO 5 cm, JUP0L 15L, JUP0L CITRO 10L, BAUMIT FASADA OPEN KLIMA, K0MBIP0R PLOŠČE 7,5 IN 5 cm, N0V0LIT STIR0P0R, TERV0L TP50/45, N0V0TERM
URŠA LIF 40-100, V0BITEKT SV-3, SIP0REX 60/25/20, FASADA DEMIT PLUS 5 cm, SCHIEDEL DIMNIK, VALOVITKA 5V, BRAMAC STREŠNIK 1/1, NIVEDUR S IN P, STREŠNA
FOLIJA TYVEK, STREŠNA OKNA VELUX, OKNA GLIN NAZARJE, ŠTEDILNIK FIK0,...
NOVO: KRITINA POLET NOVI BEČEJ
UGODNO: PESEK ZA GROBOVE 25/1
VABIMO VAS, DA SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI!