KONCERTNI GLASNIK ŠT. 2
SEZONA 1936/37
PRVI KONCERT
V PRENOVLJENI
VELIKI FILHARMONIČNI DVORANI
V PONEDELJEK, DNE 5. OKTOBRA 1936 ZAČETEK OB 20. URI
Glasbena Matica	Ljubljanska	Filharmonija
izvajata
FRAN LISZT:
KRISTUS
ORATORIJ ZA SOLI, ZBOR IN ORKESTER
Dirigent: ravnatelj opere Mirko Polič
Solisti:	Zvonimira	Župevc	(sopran)
Milena Štrukelj (mezzosopran)
Anton Drmota (tenor)
Aleksander Kolacio (bariton)
Tone Petrovčič (bas)
Zbor:	Pevski	zbor	Glasbene	Matice
Orkester: Ljubljanska Filharmonija
Svetopisemski dogodki, predvsem pa življenje in trpljenje nagega Zveličarja, so dali podlago besedilu najrazličnejšim oratorijem, počenši od najstarejših glasbenih mojstrov preko Händla in Bacha do današnjih dni.
Med njimi je bil tudi Franc Liszt, ki je komponiral oratorij Kristus, v katerem opisuje v posameznih odstavkih Kristovo življenje od rojstva do vstajenja. Lisztov oratorij se močno razlikuje od ostalih tovrstnih del svetovne literature in to po razvrstitvi dejanja in glasbenem stilu. Za svoje delo je porabil motive starega liturgičnega petja katoliške cerkve in gregorijanskega korala, poleg tega pa je v orkestru izrabil vsa novejša izkustva tako, da imajo posamezni odstavki značaj programske glasbe (Vihar na morju, prizor na Oljski gori). Vendar pa ta stilna različnost ne kvari enotnega vtisa vsega dela, ker ga spaja prodirajoči Lisztov muzikalni genij.
Oratorij ima tri dele: Božični oratorij, Po razglašenju Gospodovem ter Trpljenje in vstajenje. Za posamezne speve je porabil skladatelj točno besedilo Svetega pisma, katoliške liturgije in stare, splošno znane cerkvene pesmi. Značilno je, da posamezne izreke Kristove ne pojejo solisti temveč zbor. S tem Liszt ni hotel poudariti Kristove osebe, temveč njegove misli. Ti motivi se ne odlikujejo samo po svoji lepoti, temveč najlepše izražajo pravo vsebino.
To zapazimo takoj v uvodu, ki se godi v adventnem času in nam predstavlja hrepenenje po Odrešeniku. Tu obdeluje Liszt tri koralne motive iz speva »Rorate coeli«. Uvodu sledi Pastorale, glasba pastirjev, ki se motivično priključuje melodiji iz Rorate in preide v Alelujo gregorijanskega korala. Angelski zbori pojo >Aleluja« in »Slava Bogu na višavah«.
Tretja točka »Radostna mati« je središče prvega dela. Liszt je uporabil staro himno, ki poveličuje Božjo mater pri jaslicah. Je to svojevrsten osmeroglasen, po večini a capella zbor najnežnejših barv in prikupnih melodij. Snov je vzeta iz nekega pariškega rokopisa iz 15. stoletja in je posnetek znane kantate iz 13. stoletja »Stabat mater dolorosa«. Naslednji stavek prvega dela je spev
pastirjev ob jaslicah, Pastorale v orkestru. Pastirčki molijo, glasba je ljubko naivna z značilnimi zibajočimi zvoki piščali, globoki glasovi kakor pri dudah. Celemu stavku daje poseben čar pestrost orkestralnih barv.
Sklepni stavek prvega dela nam predstavlja Sv. tri kralje, ki gredo v ritmu koračnice za svetlo zvezdo k hlevcu v Betlehem. Pianissimo in pizzicato v orkestru označuje njihovo tavanje po temi. Prekine ga visoki, ležeči as v violinah — zvezda, ki je obstala nad hlevcem. Nato se oglasi razgiban stavek v H duru, ki kaže, kako so polagali Sv. trije kralji svoje darove pred jaslice. Našli so, kar so hoteli, in v slovesnem C-duru se zaključi prvi del oratorija.
V	drugem delu slika Liszt Odrešenika, kako je učil in delal čudeže. Zato začne ta del z osmerimi blagri po evangeliju sv. Matevža. V slogu starih antifon se menjavata predpevec in osmero-glasni, po večini a cappella-zbor. Osnovni značaj glasbe je milina, ki se močno stopnjuje v smislu besedila posebno tam, kjer govori o preganjanju radi pravice.
Sledi Ustanovitev Cerkve. Krepki akordi orkestra in zbora označujejo prvi stavek: Ti si Peter skala, kateremu tvori nasprotje mehka melodija na besedilo: Simon, sin Jonov, ali me ljubiš?
Naslednji stavek, »Čudež«, je primer Lisztove programske glasbe, ki nam slika vihar na morju in tišino, ki je nastala po Kristovem povelju.
Ta del oratorija zaključuje »Vhod v Jeruzalem«, ki ga je skladatelj napisal izredno močno, v nedosežni glasovni lepoti. Porabil je staroliturgični motiv Benedicamus domino (identičen z Ite missa est slovesne svete maše), katerega široko, toplo melodijo je muzikalno najširše razpredel. V instrumentalnem uvodu čujemo pri-čakovalno vznemirjenje ljudske množice, nato vzklike, ki se stopnjujejo do bučnega veselja. Navdušenje se poleže in mezzosopranistka začne melodijo Benedicamus ter jo razprede v »Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem. Zbor moli z njo. Zopet močno stopnjevanje, ki ima svoj višek v fugato-stavku in po kratki pavzi izzveni ta stavek v največjem veselju.
Tretji del predstavlja Krista na Oljski gori. Bas-solo začne s stavkom: Moja duša je žalostna do smrti, nakar nam slika orkester duševne hoje Odrešenikove v daljšem samostojnem odstavku v težkem cis-molu, ki prehaja v milejši des-dur pri besedah: »Pa ne po moji volji, ampak po Tvoji zgodi se«.
Sledi svetovnoznana himna Jakoba de Benedicta iz Todija (umrl 1.1306.) »Stabat Mater dolorosa«, ki jo prištevamo med najmočnejše religiozne speve srednjega veka. (To besedilo so od 15. stoletja dalje komponirali najrazličnejši skladatelji od Palestrine preko Rossinija, Schuberta do Dvoraka.) Liszt je porabil za glavno temu stavka, ki ga pojo solisti in osmeroglasni zbor, melodijo iz mainz-ške pevske knjižnice iz leta 1656. Sredstva in izrazi so raznovrstni in bogati, melodija lahko razumljiva — prevzeta verske gorečnosti.
Delo konča s Kristovim vstajenjem, ki ga predstavlja kratka fuga. Solisti zapojo ponovno melodije Benedicta iz odstavka »Vhod v Jeruzalem« in z unisono stavkom uvodne teme, ki jo izvajata polni orkester in zbor, zmagonosno konča oratorij.
P. S.
OyO
KRISTUS
Prevod: dr. Jože Pogačnik
I. Božični oratorij
Uvod
Pastorale in angelovo oznanjenje Radostna Mati —
Spev pastirjev ob jaslicah Sveti trije kralji
II. Po Razglašenju Gospodovem
Blagri
Ustanovitev Cerkve Čudež
Vhod v Jeruzalem
III. Trpljenje in vstajenje
Žalostna je moja duša Žalostna Mati Vstal je Kristus
KRISTUS
Oratorij po besedilih iz svetega pisma in katoliške liturgije. Prvi del.
BOŽIČNI ORATORIJ.
Št. 1. Uvod (orkester).
»Rosite ga nebesa od zgoraj in oblaki dežite pravičnega; odpri se zemlja in rodi Zveličarja.«
(Izaija 45, 8.)
Št. 2. Pastorale in angelovo oznanjenje.
Sopran:	Ne bojte se, angel govori pastirjem. Glejte, to
noč oznanjam radost veliko, ki bo za vse ljudstvo: danes je rojen Odrešenik sveta.
Zbor:	Aleluja.
Sopran:	Zdajci pa že je pri angelu bila duhov nebeških
vojska,
Zbor:	ki so hvaleč Boga govorili:
Tenor, solo
in zbor :	Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem,
ki so blage volje. Aleluja.
Št. 3. Radostna Mati.
Zbor:
Mati radostna je stala poleg jasljic, se smehljala, ko je Jezus rojen bil.
V	njeno srce preljubeče morje materinske sreče Jezus je njen Sin razlil.
Koliko veselja smela je užiti čista Deva,
Mati Sina božjega.
S koliko radostjo je zrla, ko nebesa so se odprla, dala nam Zveličarja.
S srečno Materjo Marijo srca vsa se veselijo:
Rešenik se je rodil.
Radostna se božja Mati z Bogom samim sme igrati. Kdo ne bi z njo srečen bil?
Da za grehe zadostuje, Kristus se za nas žrtvuje: v hlevu med živalmi spi.
0 brezmadežna Devica, bodi zvesta priprošnjica, daj, da ljubim Jezusa.
To je Dete Bog presveti, a naj smem v naročje vzeti svojega Zveličarja.
Naj ob jaslicah smem stati, s tabo gledati ga, Mati, ga moliti z angeli.
Blagor duši, ki v tej družbi Jezusu pokorno služi, večje sreče zanjo ni.
Jezus, ti me zlega brani, stanovitnega ohrani, v milosti utrdi zdaj.
Ko pa se sprostim telesa, k sebi vzemi me v nebesa, naj te gledam vekomaj. Amen.
Št. 4. Spev pastirjev ob jaslicah. (Pastorale za orkester.)
Št. 5. Sveti trije kralji. Koračnica.
»In glej ,zvezda, ki so jo videli na vzhodu, je šla pred njimi, dokler ni prišla in obstala nad krajem, kjer je bilo dete.c »Odprli so svoje zaklade in darovali Gospodu zlata, kadila in mire.«
(Mat. II, 9.)
Drugi del. PO RAZGLAŠENJU GOSPODOVEM.
Št. 6. Blagri.
Bas solo in zbor:
O blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. O blagor krotkim, ker ti bodo v last dobili deželo.
O žalostnim blagor, zakaj potolaženi bodo.
O blagor njim, ki so lačni in žejni po pravičnosti, kajti taki nasičeni bodo.
O blagor, blagor usmiljenim, ker ti bodo usmiljenje dosegli. O blagor čistim v srcu, ker Boga bodo gledali v luči.
O blagor miroljubnim, ker otroci božji bodo imenovani.
O blagor, o blagor njim, ki preganjanje voljno trpijo radi pravičnosti, ker povem vam, njihovo je božje kraljestvo.
Št. 7. Ustanovitev Cerkve.
Zbor:
Ti si Peter in na to skalo zidal bom Cerkev svojo. Vrata peklenska je ne bodo nikdar premagala.
Simon, sin Jonov, ali me ljubi?
Pasi jagnjeta moja, pasi ovce moje.
Potrdi svoje brate.
Št. 8. Čudež.
In glej, nastal je na morju velik vihar, tako da so čoln zagrinjali valovi.
On pa je v čolnu spal.
In pristopili so učenci, ga zbudili in rekli:
Zbor:	O Gospod, reši nas pogube!
In reče jim:
Kristus:	Zakaj se bojite, vi maloverni?
Tedaj vstane in zapove vetrovom na morju:
Zbor:	Nastala je velika tišina.
Št. 9. Vhod v Jeruzalem.
Mezzosopran solo in zbor:
Hosana, ki pride v imenu Gospodovem, Kralj judovski. Blagoslovljen ki pride Kralj v imenu Gospodovem. Mir na nebu in slava na višavah.
Hosana Sinu Davida.
Blagoslovljen, ki pride k nam v imenu Gospodovem. Blagoslovljeno naj bo kraljestvo kralja Davida, ki prihaja. Hosana.
Tretji del. TRPLJENJE IN VSTAJENJE.
Št. 10. Žalostna je moja duša.
Bas solo.
Kristus: Žalostna je moja duša prav do smrti.
Oče, Oče, vse mogoče je tebi.
Vzemi od mene grenki kelih.
Pa ne po moji volji, ampak po tvoji zgodi se.
Št. 11. Žalostna Mati.
Kvartet solistov in zbor:
Mati žalostna je stala, zraven križa se jokala, ko na njem je visel Sin.
V	grenko žalost zatopljena je nje duša prebodena z mečem silnih bolečin.
O, kaj žalosti prestati morala je sveta Mati, k’tere Sin je rešil svet.
V žalosti zdihuje bleda, ko v trepetu Sina gleda, kaj trpi, na les razpet.	
S tabo poleg križa stati s tabo združen žalovati v bridkem joku hrepenim.	
Prosim, hvaljena Devica, ti mi bodi tolažnica, daj mi delež bolečin.	
Daj mi, da bom vse življenje rad premišljal to trpljenje, ko je umiral božji Sin.	
Mene križ naj obtežuje, mene s tugo napolnjuje sveta kri njegovih ran.	
Ti pa varuj, Mati ljuba, da moj del ne bo poguba, kadar pride sodni dan.	
Kristus, ko bo treba umreti, po Mariji daj presveti, da skušnjave zmagal bom.	
Ko telo pa smrt mi vzame, dušo mojo naj objame, večne slave rajski dom.	
Št. 13. Vstal je Kristus. Solisti in zbor: Vstal je Kristus, smrt je premagal. Kristus zmagaj, Kristus vladaj, Kristus gospoduj od vekomaj do vekomaj. Hosana! Aleluja! Amen.