20. i Uubtjant. dne tO. mala 1926. Mcaeftia priloga ..Novice v »Hkah". Poštnina platmi » gotovini. Leto XXXIX,

tu.llo .liigoslovanskf km piske hm«. - Ceni 88 Din n celo let«. - U inojemstro 60 Din. — Fosa-nienn« Stavili« 1 1)1«. - V ln«er«tncm dela Tsik* drobi« »rstlea «11 nje prostor 10 Dla.
Uhaja rsako »redo »b 6 «Jutr«.j. — Spisi la do.ta ud se poMHiJo Uredit™ ..DemoHaba", reklamacije h Umeriti [a llpramlttra „dm»oUnba" t I,J«b|jm«tKoplltrjem uliet i ter.«.
Kidanje korupcionističnega gnoja.
Liberalci in radikali so zanesli s centralizmom strahotno korupcijo v našo državno upravo. Kradlo se je vse križem, in sicer milijonske vsote. Tako velike so te vsote, da so jih morali potem davkoplačevalci kriti z žulji svojih rok v obliki neznosnih davkov. Marsikatero kmetsko kravico je potegnil iz hleva belgrajski korupcionist.
Korupcija je bila mogoča le, ker vlada v državi centralizem. Centralizem zbira denar iz vse države v eno samo kaso v Bel-gradu, in vse milijonske državne potrebe (armadne, železniške, poštne itd.) naroča samo Belgrad za vso državo. Na ta način je bilo mogoče, da so se k državnim kasam in k naročanju državnih potreb urinili ljudje, ki so strahotno goljufali, višji vladni gospodje pa so jim sami dajali poluho, če niso bili naravnost udeleženi.
Ko bi ne bilo centralizma, bi recimo slovenski denar ostal v Sloveniji in slovenske državne potrebščine bi se naročale iz Ljubljane ven, ljudstvo bi od blizu videlo in nadzorovalo, kako se gospodari z njegovim denarjem, korupcija bi bila nemogoča, in če bi kdo poskusil, bi mu bila bzen takoj za petami.
Centralisti pa so vedeli, zakaj so se umaknili nadzorstvu ljudstva v Belgrad, kjer se je lahko delalo, kar se je hotelo. Centralizem, za katerega sta glasovala dr. žerjav in Pucelj in za katerega liberalci se še danes navdušujejo, je še danes glavni Program liberalcev. Že vedo, zakaj: centralizem nese lepe milijone v strankarske kasc, za brezversko in protislovensko časopisje.
SLS v boju proti korupciji.
, SLS je bila prva, ki je videla, kakšne Milijonske škode trpi naše ljudstvo radi centralistične liberalno-radikalne korupcije. /jaj° je stalno opozarjala navzgor in navzdol na tega krvosesa našega gospodariva. Leta 1924. je celo z Davidovičem in fcpahom sestavila vlado s poglavitnim programom; zatreti t korupcijo; Sestavil se je emeljit zakonski načrt proti korupciji, in ?? 'I' takrat korupcionisti. ne bi vrgli vlade, IbL *ava <?anes ne imela 13 milijardnega »j oracuna in slovensko gospodarstvo bi se jtanes več ne dušilo pod težo neznosnih dav-K0V- Toda SLS ni nehala biti glas vpijočega
v puščavi. Vedela je, da se bo končno vendarle slišal njen glas. Ko je korupcija dosegla svoj višek in se začeli vsi voditelji države uvidevati, da bo korupcija, če se ji še pusti življenje, grobokop države, se je začel odpor. Ta boj proti korupciji je pospešil g. Rade Pašič, ki ga dolžijo največjih koruptnih dejanj v škodo države, sin večnega ministrskega predsednika Nikole Pa-šiča.
Prva bitka.
Prva očitna bitka proti korupciji se je bila pretekli petek v narodni skupščini. Naši poslanci so v dogovoru z ostalo opozicijo vložili na ministrskega predsednika interpelacijo, v kateri navajajo koruptna dejanja Rade Pašiča z zahtevo, naj te stvari pojasni ter vse uredi, da se korupciji za vedno stre glava. Boj SLS proti korupciji je začel podpirati tudi del radikalnih poslancev pod vodstvom Ljube Jovanoviča. Pašič je videl, da sedaj stvar postaja resna. Vse je poskusil, da bi po svoji stari navadi s svojim ugledom potlačil, pa ni šlo več. Kamen, ki se je sprožil, se je valil naprej ter pokopal podse najprvo Pašiča, ki se mu je hotel ustaviti. Nato je nastala prva in druga Uzunovičeva vlada, ki se kamnu sicer ni upala ustaviti, pač pa ga je hotela obrniti v tako smer, da bi korupcionisti lahko ušli.
To pa je bilo tako-le:
V petek je začela vlada odgovarjati na interpelacijo opozicije glede korupcije. Rekla je, da ji glede Rade Pašiča ni nič posebnega znanega, kar bi pomenilo korupcijo. Nato pa je vstal v imenu SLS, Davido-vičevcev in muslimanov bivši finančni minister dr. Kumanudi, ki je povedal' zanimive reči. Med drugimi je pripovedoval, kako vlada nalašč ni hotela plačati neki češki tovarni računa za popravljene lokomotive in vagone v znesku 67 milijonov čeških kron, vsled česar je prišla tovarna skoro v konkurz. Tovarna pa je bila opozorjena, naj se obrne za posredovanje na Rade Pa- j šiča, in potem bo račun plačan. Rade Pašič je res »posredoval«, za kar mu je tovarna morala plačati precejšnje milijone. Na enak način je Rade Pašič »posredovale pri vladi, da je dvignila sekvester nad Trboveljsko premogokopno družbo. To pa zato <'a je
mogla družba premog, ki ga je doslej prodajala po 2200 Din, prodajati po 4000 Din, pri čemer je zaslužil g. Rade več kot osem milijonov kron. Dalje omenja dr. Kumanudi velike provizije, ki jih je dobival Rade Pašič — seveda v škodo države — pri odkupovanju živine iz reparacij, pri zgraditvi mostu med Belgradom in Zemunom, pri vojaških dobavah, državnih posojilih itd. Dalje Kumanudi dokazuje, da je Rade Pašic obdržal 540.000 Din državnega denarja naravnost zase. Poslanec navaja še mnogo slučajev, kako je Rade Pašič državo odiral za velike vsote denarja. Končno je sklenil g. Kumanudi tako-le:
V Času, ko trpi država po velikem 18-milijardnem proračuna in ko trpi naše ljudstvo pod največjo gospodarsko krizo po vojni, ko se kmetsko ljudstvo zadolžuje, da more plačevati davke, ko industrija in obrt propadat«, ko ostaja trgovina nezaposlena, mora parlament čuti glas protesta in ogorčenja, ki prihaja iz src in ust ljudstva samega in ljudstvo, ki je toliko žrtvovalo za našo državo, zahteva, da se korupcija prežene iz naše države, posebno iz visokih upravnih slojev, da se z mogočnim udarcem z njo pomete, da bodo kazni toliko bolj neusmiljene, kolikor krivec zavzema višji položaj. Niti ljudstvu niti državi ni rešitve brez poštenja in brez morale v upravi. Tudi politiki ni rešitve brez polne odgovornosti.«
Na to je samostojni demokrat (Žerjavov pristaš) Grisogono skušal govor dr. Kumanudija oslabiti ter vso razpravo napeljal na drugo pot, pa je dobil odgovor iz opozicije: Doli s korupcijo 1
Črnogorski federalist Drljevič je nato razlagal, kako nekateri gospodje v finančnem imnistrstvu jemljejo velikanske podkupnine, da spravijo v svei to ali ono odredbo, ki je za gotove osebe velik dobiček ter zahteva, da se za korupcioniste določi kot edina kazen batine ali smrt.
Nato je govoril še Ljuba Jovanovič, ki je razlagal, zakaj je doslej molčal h korupciji v lastni stranki, da pa sedaj ni moge' več, ker država je več kot stranka.
Prvi poraz korupcije.
Vlada je nato predlagala, da se izvoli poseben odbor, ki naj vsa koruptna dejanja preišče in tekom 6 mesecev predloži poročilo narodni skupščini.
Med tem pa so dr. Korošec, Davidovič in dr. Spaho pridobili radičevee za to, da se ta zavlucevalni vladni predlog ne sprejme, pač pa da se 1. tekom enega meseca predloži zakonski predlog proti korupciji; 2. da se izvoli odbor, ki bo preiskoval dejanja Rade Pašiča in da predloži poročilo tekom 2 mesecev in 3. da se izvoli odbor, ki bo preiskal koruptna dejanja poslancev
in ministrov; poročilo naj se predloži tekom 6 mesecev.
Radičevci so bili za to in je tozadevni predlog stavil dr. Šibenik. 2erjavovci se niso pridružili opoziciji, kar je naredilo silno mučen vtis in je vsakdo videl, da so pripravljeni na kupčije s Pašičem. In glasovanju je proti korupciji glasovalo 150 poslancev, za popuščanje pa 127 poslancev. Vlada je bila v tem poražena.
Radičevci za korupcijo.
Po porazu v narodni skupščini je Uzu-novič podal ostavko vlade, ki je pa kralj ni sprejel, temveč mu je naročil, da naj preje skuša stvar mirnim potom urediti.
Nato je Uzunovič skušal z Davidovi-čem in Spahom, da bi stopila v vlado, SLS si niti povabiti ni upal, ker je vedel, da je njena zahteva po pobijanju korupcije tako odločna in. neizprosna, da v tem oziru za las ne bo popustila. Korupcija izmozgava našega kmeta, delavca, obrtnika in indu-strijca — zato nobenega usmiljenja z njo, nobenega pomirjenja s krvosesom. Naj , pogine!	|
Davidovič je vztrajal na stališču, ki 1 ga jc zavzela opozicija z radičevci: ta- j kojšnja predložitev zakona o pobi)anju korupcije, sestava odbora za preiskovanje . Rade Pašičevih dejanj in sestava odbora ! za vso ostalo korupcijo. Uzunovič pa je vztrajal na tem, kar je predlagala vlada: samo sestavo enega samega odbora za preiskovanje vseh koruptnih dejanj, O zakonu za pobijanje korupcije pa ni hotel nič slišati.
Davidovič in Uzunovič se nista mogla sporazumeti in stvar je padla v vodo.
Radičevci rešili korupcioniste.
Uzunovič se je zopet obrnil na Radičevee, ki so prejšnji dan glasovali proti korupciji. Čisto jasno je, da bi radičevci, če bi se značajno držali, bistveno pripomogli, da bi se glava korupciji že sedaj strla. Zakaj če bi radičevci vztrajali na svojem stališču proti korupciji, bi Uzunovič ne mcgel sestaviti večinske vlade, četudi bi mu Pribičevič pomagal.
Posredoval je med Uzunovičem in radičevci minister Pucelj. Konec posredovanja je bil. da so radičevci zopet na celi črti pokleknili. Radičevci so naenkrat zavrgli ves svoj začeti boj proti koruDciji, izjavili so, da so se zmotili, ker so glasovali proti vladnemu predlogu, ki hoče korupcioniste rešiti ter so sprejeli vse vladne predloge.
Radičevci so se odrekli zahtevi, da se takoj sklene zakon proti korupciji.
Radičevci so se odrekli zahtevi, da se izvoli poseben odbor, ki naj preišče samo Rade Pašičeva dejanja ter v dveh mesecih predloži poročilo.
Radičevci so morali vrhutega še poljubiti palico, s katero jih je Uzunoavič udaril; Radič je moral namreč obljubiti, da dva meseca sploh ne bo nič govoril o vladi in pritrditi je moral, da so njegovega nečaka Pavla Radiča vrgli iz vlade, na-
mesto njega pa so radikali izbrali radičev-ca dr. Šibenika.
Tako se je korupcija lopet zaenkrat rešila, Rade Pašič uživa svoje milijone in se v pest smeje radičevcem, ki so ga rešili.
Radičevci pa imajo danes to žalostno slavo, da se bo korupcija, ki je našim kmetom izpila že skoro vso kri, še dalje pasla na naših njivah in travnikih, po naših hlevih in gospodarstvih.
Radičevci so pomagali korupciji, ki je bila pretekli petek prvikrat poražena v narodni skupščini, zopet do zmage.
Zanimivo je to, da je ta zadnja pogajanja z vlado vodil Slovenec gosp, Pucelj. Pucelj je obdržal svoj ministrski stolec.
G. Drofenik bo lahko napisal drugo pismo svojemu bivšemu prijatelju Puclju.
Slovenski radičevci, zakrijte si obraz od sramu! Pomagali ste na noge centralizmu, glasovali ste za 13 milijardno krvavitev našega ljudstva in v teh dneh ste postavili krono svojim dejanjem; poslali ste nanovo nad nas rablja — korupcijo, ki je bil že obsojen na smrt. Vi pa ste mu sneli verige, ga postavili na prestol, mi pa mu bomo že nadalje plačevali s svojimi žulji.
Dve veseli zavesti pa imamo:
1.	Boj zoper korupcijo je zopet za en korak stopil naprej: v narodni skupščini se je prvič, čeprav čisto slučajno, znašla večina proti korupciji in, kar je posebno važno: v radikalni stranki sami je nastal očiten odoor proti temu krvosesu.
2.	SLS ne klone v tem boju. Korupcija je požrešni volk med ovcami in SLS bi nehala biti ljudska stranka, ko bi volku od svoje strani dala dovoljenje, da še nadalje trda in kolje ovce, kakor so to storili radičevci.
Poslanec Brodar:
„Stara pesem".
Zadnji »Kmetski list« v članku »Stara pesem« zagovarja Puclja, ker je glasoval za Sloveniji tako pogubonosni proračun, z razlogi, da bi bil proračun ravno tako sorejet, Če tudi bi Pucelj in Kelemina ne glasovala za njeda. Da, gospod Pucelj, to mi vemo in še nikdar nismo trdili, da ako bi vi in Kelemina ne glasovala za njega, ne bi bil sprejet. A mi vemo tudi to, da kdor za proračun glasuje, nosi potem tudi vso odgovornost za proračun in njetfove posledice. Mi vemo (kakor veste tudi vi g. Pucelj), kakšne bodo zle posledice tega proračuna za naš slovenski narod in da te
V v«»kem UfOfam komada priiBUMfft (oipo6]a)ik«ga.
mila »Gazela" se nahaja ■latnlk za IO frankov.
pomnit« pa tudi, da Ja to milo
nalbolise med naibolfsimi,
ki J« po •v«]lk»koTo«iine. prekoiljtTo, v eenl pa nu dražje kot dnu* mua
MILO GAZE!
bodo vse krivice, ki so postojale do sedaj, še v toliko povečale, kolikor se je povečal proračun in to skoro za 3 miljarde dinarjev. Sedaj pa hočete vso odgovornost iva-liti na druge svoje tovariše, ki so istotako oddali svoj glas za proračun, kakor vi. Razumemo, g. Pucelj, da vam je neljubo, ker »Domoljub« razkrinkava vašo pogubno in škodljivo politiko za našega kmeta. Vi bi radi še naprej igrali dvorezno politiko kot Radič, eno za doma pred volivci, a drugo v Belgradu. Toda ne bo šlo, ker so naši ljudje prepametni — pa tudi samostojni kmetje.
Vaš zagovor, gosp, Pucelj, glede proračuna je podoben tatu, ki je nekaj ukradel, vsled česar se mora potem zagovarjati pred sodiščem, ter se opravičuje s tem, da je ukradel zato, ker če bi on ne, bi pa ukradli drugi. Kaj bi sodnik rekel na tak zagovor?
Da, gosp. Pucelj, vi ste glasovali za ta strašni proračun, za katerega nosite tudi odgovornost, ker ste brez čuta in nimate srca za drugega nego za sebe. Dosegli ste kar ste želeli, ministrski stolcc, katerega pa bo naš kmet s svojimi visokimi davki, za katere ste glasovali, drago plačal. Kmetje, to si zapomnimo.
Če se Pucljevi pristaši s takimi uspehi njegove politike zadovoljujejo, so res obžalovanja vredni in jih le pomilujemo. Čujemo pa, da tudi oni niso zadovoljni. Zato upamo, da te zle posledice Pucljeve politike, katere mora nositi danes naš kmet, ob priliki prvih volitev zadenejo tudi Puclja sameg^
DOBRO BLAGO I	NIZKECENE I
»OBLAČILNICA«
manufaktur, trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hla^vine, volnenega blaga ženske obleke, barhenta, flanele in w gega perilnega blaga
po izredno nizkih cenah
Naročniki »Domoljuba«, kupujiei m«« fakturno blago le pri »OBLAČILNIH
I C'A P.
Kaj boš 30. maia lahko zadel.
Dobitki stadionske loterije, katere žrebanje bo nf praznik sv. Trojioe, dne 30. maja, so naslednji:
I. glavni dobitek: sobna oprava za dve osebi iz mahagonija Din 25.000.
fl. glavni dobitek: novo motorno kolo Din 20.000.
III.	glavni dobitek: blago za nevestino opremo Din 15.000.
IV.	dobitek: srebrn servis za (> oseb Din i 0.000.
V.	dobitek: šivalni stroj Din 5000.
VI.	dobitek: moško kco Din 3500. kuhinjska posoda 2500
blago za moško obleko
dago za žensko obleko
VII. dobitek:
farjev.
dobi tel
l>iit 1500.
IX. dobitek: l»i:i !200.
5 dobitkov: srebrna moška ura, lestenec, stenska ura, 2 kineški vazi, pisalno orodje po Din 1000 Din 5000.
5 dobitkov: servis za kavo, vreča moke, 7.nU i} sladkorja, jedilno orod je za 6 oseb, k ;ki dežni plašč po Din 750 Din 3750.
10 dobitkov: ženski dežni plašč, čajna g.vnitura, usnjata torbica, električni likal-i;ik, 12 ]>arov ženskih nogavic, 2 prešiti odoji, po-leljna garnitura, 0 samoveznic, kuhinjska aluminijeva posoda, kovček po Din r()0 Din 5000.
f"> dobitkov: Jurčičevi zbrani spisi, •/.' i1 sle i dežnik, palica s srebrnim ročajem, 12 robcev, nahrbtnik, 12 parov nogavic, bcdilka, stojalo za cvetlice, podoba z ok-vir;em, namizna svetilka, aktovka, listnica, doza za cigarete, ogledalo po Din 250 Din r!750.
50 dobitkov po Din 100 = Din 5000.
100 dobitkov po Din 50 = Din 5000.
100 dobitkov po Din 25 = Din 2500.
200 dobitkov po Din 20 = Din 4000.
Srečka stario 10 Din in jo dobiš pri domačem orlovskem odseku ali pa piši ponjo
uredništvo »Domoljuba-. Najboljše je, če obenem pošl ješ denar, lcer se žrebanje ubža in mora biti vsaka srečka pravočasno plačina.
Orlovski izlet v Rim.
(31. avgusta do 8. septembra).
S 15. aprilom je potekel prvi rok za prijave, ki jih je toliko, da nam je posebni vlak "'^guran. Oni, ki so do 15. aprila obenem s Prijavo vplačali prvi obrok v znesku 200 Din, ^Plačajo za celotno preskrbnino le 1250 Din.
»onem sporočamo na razna vprašanja, da se je Podaljšal prijavni rok do 5. junija. Na prijave po tem roku se ne bomo ozirali, ker mo-1.11110 do tedaj že sporočiti pripravljalnemu (jboru v Rimu končnoveljavno število naših jetnikov. Vsi oni, ki so se prijavili po 15.. ."Tjilu, ali se še bodo prijavili do 5. junija, ' 0 '"orali plačati 1300 Din, a prvi obrok v
,5U 700 Din najkasneje do 5. junija. Oni,

ki so do 15. aprila že vplačali 200 Din, morajo plačati najkasneje do 5. junija še 500 Din. Ostanek se more potem odplačevati v obrokih, tako da bo do 1. avgusta vplačan celotni znesek. Kdor do 1. avgusta ne bo imel vplačanega celega zneska, ga sploh ne bomo mogli upoštevati kot udeleženca in se skupnemu izletu ne bo mogel pridružiti. Ravno tako se ne bomo ozirali na one, ki se ne prijavijo pravočasno in ne vplačajo obrokov ob določenem roku. 5. junija je zadnji dan, do katerega bomo sprejemali prijave. Celotna oskrbnina znaša za ene, ki so se prijavili do .15. aprila 1250 Din, a za one, ki se prijavijo pozneje, a vsaj do 5. junija, pa 1300 Din. Ta cena velja za vožnjo tretjega razreda, za skupna ležišča in skupno prehrano. Za posebna prenočišča bo treba plačati okoli 180 Din več. Kdor se bo hotel poslužiti vožnje v drugem razredu, bo tudi še nekaj doplačal. Oni, ki žele dobiti po-sel.no prenočišče v sobi in vožnjo v II. razredu, naj to že v prijavi ali pa najkasneje d« 'o. junija snoroče.
'/.■a državne uradnike l>omo potrebne dopuste iz.poslovali sami, ravno tako potrebna dovoljenja od vojaške oblasti.
Da bomo mogli dobiti skupni potni list, prosimo, da nam vsi udeleženci sporoče: Ime in priimek, poklic, rojstni kraj in leto, pristojnost v občino in okrajno glavarstvo.
Oni, ki se izleta iz različnih vzrokov ne bodo mogli udeležiti, dobe po odbitku malenkostnih režijskih stroškov povrnjen ves prispevek ravno tako oni, ki ne bodo mogli dobiti dopusta.
Za vse udeležence bomo otvorili nakup lir, drobiža, ki ga boste potrebovali. Sporočite ima i tozadevne želje in pošljite denar. Lire bo potem vsak dobil že v Ljubljani ali pa v Postojni.
Se enkrat pa opozarjamo, da se bomo mogli na zamudnike ozirati le toliko, kolikor t)o mogoče. Zalo tudi pri prijavah upoštevajto izrek: Kdor prej pride, prej melje.
Naval na ljubljansko bolnico.
Zadnji čas prihaja nenavadno mnogo
ljudi v ljubljansko bolnico. Večinoma vsi . „_______ ________ _ ________
oddelki so prenapolnjeni. Oni, ki so bili ' zelo dobro uspel koncert, na katerem je
notri kot bolniki in oni, ki jih hodite	prepevalo 7 zborov. Zvečer pa se je vršila
Okrožni zdravnik bo že sprevidel, če je bolezen tako težka, da potrebuje zdravljenja v bolnici ali ne. S tem si prihranite stroške za potovanje v Ljubljano in nazaj, poleg tega pa še vse neprijetnosti med potjo. Županom in občinskim svetovalcem priporočamo, da pouče ljudi o tem. V slučaju pa, da se napotite v bolnico, priporočamo, da si prej preskrbite pri županstvu predpisano razkaznico, ki se zahteva pri sprejemu v bolnico. Culi smo, da se nekateri župani branijo dati te dokumente, kar pa ni pravilno! Če ste plačila zmožen, prinesite poleg razkaznice s seboj tudi nekaj denarja, da zamorete plačati za par dni v naprej. Oskrbnina je sedaj določena na 30 Din na dan in za vsako osebo. One olajšave, kakor so bile v veljavi dosedaj, so ukinjene (sedaj so plačevali na podlagi predpisanega davka), še posebej pa opozarjamo Stajeroe, naj se poslužujejo bolnic v svojem okolišu v Mariboru, Celju, Ptuju, Ormožu, Brežicah itd. in naj ne hodijo v ljubljansko bolnico, razen, če so poslani iz tamošnjih bolnic. Zadnji čas »e namreč opaža, da se Štajerci v velikem številu poslužujejo ljubljanske bolnice. Izgovor, da na štajerskem ni specialistov, ne drži v vseh slučajih. Drugi trdijo, da nimajo na Štajerskem Rentgeno-vega aparata itd. Za izpopolnitev takih bolnic naj bi se zavzeli naši poslanci in izpo-slovali pri ministrstvu za narodno zdravje za nabavo potrebne kredite! Končno opozarjamo vse one, ki ste namenjeni v bolnico, da se po možnosti oglasite za sprejem v dopoldanskih urah, kajti popoldne so navadno že vsi razpoložljivi prostori polni in je popoldne vedno že zasedena sleherna postelja.
Da imajo tudi v bolnicah redovne sestre, strežniki in tudi zdravniki prosti čas, je sa..ioobsebi umevno, zato ne silite v bolnico zvečer ali ponoči, pa tudi ne ob nedeljah in praznikih, razen v najnujnejših slučajih, to je ob nesrečah ali poškodbah.
d Prosvetni (lan v Št. Vidu nad Ljubljano se je vršil ob ogromni udeležbi ljudstva kar najlepše. Vsa predavanja, ki so bila naravnost sijajno pripravljena in ki jih je ljudstvo napeto poslušalo, so bila do zadnjega kotička v dvorani obiskana. Po sv. maši in po poklonitvi šentviškega ljudstva grobu pokojnega Baza Potočnika se je razvil po Št. Vidu veličasten sprevod, nakar je domači dekan slovesno blagoslovil novi »Ljudski dom«. Popoldne se je vršil
ze
obiskovat, ste imeli priliko zvedeti, kako neprijetno je v bolnici, ko nimajo prostora za vedno nanovo vstopajoče bolnike. Vsled pre.izpolnjenosti morajo bolnike predčasno odpustiti iz bolnice, da se dobi prostor za novovstopivše. Zelo veliko je pa že pri sprejemu odklonjenih, posebno, če je njihova bolezen lažje narave. Zvedeli smo, da je vsaki dan sprejetih v bolnico povprečno 40 do 50 bolnikov, odklonjenih pri sprejemu pa 8 do 10 dnevno. Gotovo je neprijetno, če je bolnik odklonjen, a ker je pomanjkanje s prostorom, ni mogoče drugače kakor da se lažje bolezni odklonijo. Radi-tega svetujemo, naj se vsak obrne v bolezni najprej do svojega okrožnega zdravnika v domačem kraju, če želi zdravniške p moči.
pa ae je
zelo dobro pripravljena in zato tudi lepo uspela orlovska akademija.
d V pouk in svarilo. Naročnik nam je poslal naslednje pismo, ki ga mu je pisal prijatelj iz Kanade (Amerika): Dragi mi prijatelj! Oprosti, ker toliko časa odlagam s pisanjem. Naznanjam Ti, da niti eden od našega transporta ni dobil dela. Tako so nas v zanjke ujeli. Dela nimamo, nazaj ne moremo. Ko bi bilo bliže in da bi se šlo po suhem, bi prišel človek vsaj peš domov. In koliko drugih narodov iz vsega sveta čaka dela. Na tisoče ljudi. In kakor kaže, bomo morali radi delati samo za hrano. Če ne, bomo pa poginili. Vidi ce, da bo tukaj zopet za kapitaliste dobro. In to je največji vzrok, ker preveč ljudstva sem prihaja in
ie ie vse polno. Ni ga naroda, da ga ne najdeš tukaj. Kavno tako izgleda kakor ob Babilonskem stolpu. Sleherni se kesa, kateri je Se sem prišel, posebno mi Slovenci. Jaz sem se že čez 50 dolarjev zadolžil za brano in stanovanje. Kedaj bom vsaj potne stroške pokril! Če ima še kateri odveč denarja in ga torej hoče zapraviti, naj torej sem pride. Tam so kazali agentje, da bi farme kupili. Tukaj ni nič dragega kakor rudniki in sume pa skalovje. Farme so le okoli Minipega. Ali tiste farme imajo tukajšnji domačini in kapitalisti, ne pa tujci. Dobi se farma, kjer je že vse posekano. Kdo bo pa vse tiste štore izruval? V nekaterih krajih je pa vse močvirnato. Kje je pa še hiša. Če je kje blizu lepšega kraja, je pa tujec sploh ne dobi. Kanada je podobna n. pr. Krasu in tistim Tirolom, ki smo se gori vojskovali in kjer je gori samo skalovje, pa celo leto sneg. Posebnih novic ni tukaj, kakor 6amo postavamo pa dolgčas prodajamo in dolži-mo se. Ali ni to liudo, namesto da bi kakih 100 dolarjev že domov poslal. Vsaj to je dobro, da je nekaj starih znancev tukaj, da nas brezposelne podpirajo do časa, da nastopimo delo. Tukaj je zelo srečen tisti, ki danes dobi delo. Pozdrav vsem. — Pošiljam Ti pesem, ker nimam še dela, sem pa od dolgega časa par kitic zložil:
Oj preljuba ti Kanada, res se mava midva rada: burja mi v ušesa piska, in me tudi k tlom pritiska.
Čakam dela že dva tedna, mošnja moja je prav bedna.
Ko iz mošnje vse izgine, rlovek naj potem pogine J
Kam čem srofa se podati, Irgani so vsi copati. Kdaj dobim dolarjev pet, kupil da bi drugo spet?
Dan za dnem za del' sprašujem, jih v pisarni nadlegujem; ker je pa preveč ljudi, mi reko: še dela ni!
MaP sem žalosten, maP jezen, ker tukaj znana ni ljubezen. Oj dežela Kranjska ti, kmaF se bomo videli. Ivan Kostanjevec, Mirna peč, Dolenjsko.
d Spomenik kralju Petru I., Osvoboditelju, prvi v Sloveniji, se bo na slovesen način odkril v Kranju dne 1. avgusta 1926. Pričakovati je obilne udeležbe ne samo iz bližnje okolice, temveč iz vse Gorenjske ter tudi od dmgod. Skoraj gofovo se udeleži te slovesnosti tudi kralj Aleksander, ki bo tačas bival na Bledu. Različni odbori, v katerih so zastopniki vseli strank, slojev in stanov, so že začeli z delom, da bo slavnost kar najlepša. Pripravljalni odbor daje to v vednost s prošnjo, naj se vsa društva, ki nameravajo letos kake zunanje prireditve, izvolijo ozirati na to patnjotično slavnost. Vabila in letaki se bodo začeli v kratkem razpošiljati.
d Na Brezjah pri Mariji Pomagaj so stalne sv. mašo: ob nedeljah ob 5, 6 7 s pridigo in z blagoslovom.'Po možnosti je sv. maša tudi ob 8. Ob delavnikih ob 5, 6 7 m pol 10. Po možnosti tudi ob pol 6 in'
pol osmih. Vsako soboto in pred prazniki so ob Zdravi Mariji vezeni ice. Ob nedeljah pa so slovesne večernice ob 6. Na binkost-ni ponedeljek, na praznik Marije Pomagaj, ob 10 slovesna služba božja, popoldne ob šestih slovesne večernice.
d Zidanje okoliške šolo pri Celju je ministrstvo brzojavno ustavilo. Na ta način so občinarji obvarovani ogromnih do-klad, ki bi jim mogle razrušiti vse občinsko gospodarstvo.
d Nove velike orgle so v nedeljo teden blagoslovili v župni cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju. Blagoslovil jih je prevzv. knezoškof dr. Kari in.
d Slovensko planinsko društvo je imelo v preteklem letu 6620 članov. Ima 19 podružnic, i Planinski Vestnik* ima 1642 naročnikov.
d šmarna gora je najpriljubljenejSa tcčka ljubljanskih izletnikov. Pot nanjo je lahka in kratka. Da bi pa tudi tisti ljubljanski izletniki, ki ne hodijo na Triglav, imeli občut visoke in nevarne hoje na gore, je nekdo predlagal na občnem zboru Slovenskega planinskega društva, dki se Grmada, severni vrh šmarne gore, ki ima vse polno visokih, strmih pečin, uredi j)o planinsko: iz izsekanimi poti, klini in žicami.
d Papirnati drobiž bo kmalu izginil iz prometa. Kar ga uradi r.al>ereio v Sloveniji, ga pošljejo v ljubljansko elektrarno, kjer ga sežigajo. Čirn prej, tem bolje.
d Božja pot na Sv. Višarjah se bo letos dvorila 13. junija.
d Novo podzemeljsko jamo, tako zva-no ^Rajsko jamo-, bodo o Binkoštih »tvorili v Postojnski jami.
d Duhovniške vesti i/, lavautiiiske škofije: Vič. g. Gašpar Zrnko je vsled svoje bolehnosti odložil dekanijske posle in je za dekanijskega upravitelja namesto njega imenovan vlč. g. Janez šketa, župnik pri Sv. Marjeti nize Ptuja. — Novomašnik č. g. Stanislav Cajnkar je nastavljen kot kaplan v Vuzeniei. — Č. g. Leopold Amon, kaplan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, je nastavljen v Stopercah za provizor-ja. — Kaplan č. g. Janus Kotnik je stopil v pokoj. — č. g. Jakob Rabuza, kaplan pri Sv. Ani na Krembergu, je dobil župnijo Slivnica pri Celju. — Č. g. Janez Leber je nastavljen za kaplana na Remšniku.
d Nova železniška postaja. S 1. malem se je otvorilo na progi Ljutomer—Radgo-' na postajališče Pušence.
d Nov vozni red je stopil v veljavo v nedeljo 16. maja. Izprcmembe niso velike, a vendar tolike, da bo marsikdo vlak zamudil, če ne bo pogledal prej na vozni red.
d Artoomnibus je začel voziti med Ljubljano in Kranjem. In sicer vozi v Ljubljano vtako sredo in soboto (cena 18 Din), v Kranj pa vsak ponedeljek (cena 20 dinarjev).
d Kralj Aleksander se še pred koncem maja naseli na Bledu, kakor poročajo bel-grajski časopisi.
d Cerkev sv. Save v Belgradu. Na čast pravoslavnemu svetniku sv. Savi bodo zidali v Belgradu velikansko cerkev za 6000 ljudi in ki bo stala 200 milijonov dinarjev 20 milijonov so že nabrali, 150 milijonov »odo dobili s tem, da bodo izseknli del
ogromnih gozdov pravoslavnih samostanov ostalo bodo pokrili z zbirkami in državno podporo.
d Kat. prosvetno društvo na Homcu naznanja, da je še čas za priglasitev na božjo pot na Trsat in za izlet na Jadransko morje. Kdor želi iti, naj čimprej javi svojo udeležijo na naslov: Kat. prosvetno društvo na Homcu, p. Radomlje. Natančna navodila in položnice bomo poslali pravo, časno.
d Poroka. Dne 17. maja sta bila v št. Rupertu poročena Cecilija Cekuta iz Ro! ženberka in France Zupančič iz Straže občina Št. Rupert. Imenovana sta pridna člana naših prosvetnih društev in od okov. V družinskem življenju jima želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
d Štrajk. V pravoslavnem deškem no, menišču na Cefinjah v Črni gori ;;o za"eli štrajkati gojenci zato, ker so jih hoteli o selitvi v drugo hišo profesorji uporabljati za nesače, kar se je zdelo gojencem kot si-novorn slavnih črnogorskih junakov pod častjo. Pritožili so se na ministrstvo ter zahtevali zadoščenja. Ministrstvo jim je preskrbelo zadoščonie tako, da so jih orciniki polovico pognali na njihove domove, [ilovici pa so določili liiSni are t.
d Umrl je 12. maja v Radovljici Matija Urevc, p. d. .mežnarjev oče-, v vise i starosti 85 let. Opravljal je še vkljulj starosti službo cerkvenika ter je bil še do zadnjega trden; tako na primer je še prejšnji dan /utraj vse opravil v cerkvi. Zeti 'i dve leti te je udeleževal obreda uiriv:">.':» nog v ljubljanski stolnici; bil je med v.-cmi starčki najstarejši. Naj v miru počival
d Na izletu v smrt. Bolgarske deklice so se v Ruščnku vozile po Donavi. ■'!) jih je bilo na velikem čolnu, ki se je pa naenkrat prevrnil. 25 deklic je našlo i.a svojem izletu smit v valovih.
d Od poroke v smrt. V Dubr v i' m se jo poročil trgovec Martinovič s Fr: T;ko Jerič. Po poroki sla se odpeljala z avtomobilom. Po šoferjevi krivdi pa ;; ■ "del avtomobil v prepad. Zena je biia takoj mrtva, mož si je pa zlomil nogo.
d Zadnji dnevi teko. Žrebanje stadion-ske loterije se bo vršilo 30. maja. Dobitki so prvovrstni in dragoceni. Kaj veš, če Te ne čaka sreča, da za 10 Din zadeneš večji dobitek za 2~>.000 Din ali 20.000 ali 15.000 dinarjev? Pcžuri se in kupi srečko. Naročiš jo lahko kar pri uredništvu Domoljuba^. Obenem pcslii denar.
d Za šmarnogorske zvonove jc ooslal upravi našega lista g. Jos. Drašlsr 5? Norih Chicago, 111., znesek 8 dolarjev. Darovali so: Gg. Jos. Drašler 2.25. Jak. Makovec, Marija Barle in Katarina Varšck po 1 dolar, Ana Artač, Marija Cvcnk John Cotint, Marija Velkavrh in Marija Mari^Mč po 50 ccnt, Marija Keržič 25 cent. — Iskrena hvala! Naj bi sledili še mnogi posnemovalci!
Da bodel« zadovoljni z res dobrimi
vrvarsklml Izderi
zato je treba naročiti tako blago le pri
Ivan N. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra casla 31
•II Mroiniuh » Mirlborv, »ttrlnjil« 10 Itr Ktmnlk, {«1" *•
Možno je, da so nekatera mila dobra Boljše, kakor 5chicht-ovo, ni niti eno. Najboljše je edino
Sc>
znamka JELEN" .
Kupujte le najboljš e milo! Pri uporabi se izkaže, da
je najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot »ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo". Za najboljšo kakovost jamčita le
ime
SCHICHT in znamka >f JELEN .
d Pismo iz Fraucijc. Dragi Domoljubi Kot tvoj zvejti bravec že cd šolskih let sem najdem ve&krat kako pismo iz tujega kraja. Zato si tudi jaz štejem v dolžnost, da so enkrat oglasim iz tujine s par vrsticami, v katerih pozdravljam v imenu tukajšnjih Slovencev vse zveste bravce in bravke toga lista ter obonem voščim in želim vesele bin-koštne praznike. — Kar se tiče delavskih razmer, gotovo že veste, ker berete v Do-moljubovih pismih in pismih od svojcev, katerih imate tukaj v Lotringu okoli 2000. Vendar vam površno poročam. Močni padec franka posebno v zadnjem času samoobsebi "umevno vpliva zelo na delavski stan, ker je višanje cen na dnevnem redu, tako da petodstotne doklade, ki jih deloma prejemamo, niso kos draginji. Posebno so narasle cene živežu. En in pol kilograma kruha je stal leta 1921 1 frank 80 santimov, danes stane 3 franke, cene mesu so poskočile še bolj, doklad pa smo od takrat dobili okoli 46 odstotkov. S politiko se tukaj ne bavimo mnogo, ker se kot inozemci tudi ne smemo. Imamo pa par društev sv. Barbaro in Podporno društvo, ki sta si nasprotni v mišljenju, vendar živimo tukaj v dobrem prijateljstvu, kar se tiče strankarskih razmer. Pač pa pridno zasledujemo ,)elgraj8ko politiko. Človek ne bi verjel,
da so v vladi mogoči taki vrtinci. H koncu pristavljam, da je žalostno, ker Slovenci ne pridemo do svojih pravic. Če bi, potem nam ne bi bilo treba služiti tujemu kapitalu, ampak bi imeli doma poštenega dela dovolj. Tako se pa moramo potepati okoli. — Ciril Hostnik, Stirir.g VVendel, Francija.
d Ponesrečen avtomobil. Na Vnebo-hcd zvečer jo v bližini Petrovč zadel neki avtomobil z zadnjim konccm v neko drevo tako nesrečno, da se je prevrnil. Pri padcu se je zelo poškodovala Jožica Steiner.
d Požar na belgrajskem kolodvoru. Iskra iz lokomotive je na belgrajskem kolodvoru povzročila požar. Zgorelo je 10.000 kilogramov žganja.
d Smrt radi zastrupljenja. Te dni se je 12 let stari šolski učenec Mario Oblak iz Ježice pri Ljubljani na cesti cbesil nekemu vozniku na voz. Voznik ga je vsled tega ošvrknil z bičem po bosih nogah, kar je povzročilo toliko poškodbo, da je na za-strupljenju rane umrl. Deček je bil v šoli eden najmarljivejših učencev.
d Nesreča pri stroju. Dne 8. maja je stroj, ki goni stroje v opekarni Ton do I o na Lavrci pri Št. Rupertu, uničil mlado življenje. 9 letna hčerka tukaj službujočega italijanskega državljana Lovo je po šesti uri, ko je bilo delavstvo odpuščeno, šla v obrat-
ne prostore. Približala se je najbrž preveč blizu jarmeniku in osi pri stroju. Ta je navila nase obleko in z njo tudi dekletovo telo. Stroj se ni lutavil in je z otrokom vred deloval. Pri tem je otroku zlomilo eno roko ter ga ubilo in razmesarilo. Strojnik je kmalu opazil, da pri stroju ni nekaj v redu, ter je prihitel na lice mesta, kjer je videl to grozno nesrečo. Ustavil je stroj, toda bilo je že prepozno.
d Lesena hiša in kruva zgoreli. Dne 5. maja je udarila strela v hišo krojača Po-legeka na Pokošah pri Slovenski Bistrici. Lesena hiša je bila hipoma v ognju in bilo jo mogoče rešiti v največji naglici le še pohištvo. Ubogemu krojaču je zgorela tudi krava.
d Nesreča z orožjem. 17 letni Anton Kuselj iz Kamnja, občina Št. Rupert, je služil pri Antonu Peterlinu na Zagradu v občini Št. Rupert. Na Vnebohod je odšel gospodar od doma. Za oskrbo živine je o^al doma zgoraj imenovani hlapec. Vzel je gospodarju skrito puško in odšel z njo v bližnji gozd, ko je gnal živino na napajališče. Ta se je vrnila sama domov. Čez par ur, ko fanta le ni bilo domov, so ga šli iskat. Našli so ga nekaj minut stran, že mrtvega in vsega v krvi. Domneva se, da je mislil iti dalje v gozd, pri tem pa da mu je vejevje izprežilo puško, ker je ni znal pravilno držati. Skoro cel naboj mu je šel v glavo. Ena stran glave je popolnoma razmesarjena. Na uboj glasom preiskave ni misliti, pač pa na nesrečo radi neznanja o ravnanju z orožjem.
d Velika letalska nesreča. Na Vnebohod dopoldne se je vračalo pet vojaških letal z vaj na letališče v Novem Sadu. Pri letalu, ki ga je vodil nadporočnik Milan Brajkovič z vojakom Antonom Briskijem, se je nenadoma odlomilo obojno krilo in lotalo je z velikim hroščem priletelo na ulico. Letalo se je popolnoma zdrobilo^ motor so je zaril dva metra globoko v zemljo, oba vojaka sta bila popolnoma raztrgana.
d čebelni tat. Dne 2. maja okoli pol 9 7.večcr je bil ukraden iz župnikovega čebelnjaka pri Sv. Joštu nad Vrhniko A. Ž. (A. ŽnideršiČev) panj s čebelami. Kdor se potrudi, da pride lastnik do svojih čebel, dobi nagrade 100 Din.
d Alkoholna podivjanost. V Brezov-ščaku (župnija sv. Bolfenk pri Središču) je imel Leopold Prater vinograd z viničarijo in pivnico. Pred tedni je izgubil ključ od pivnice, ki ga je našla njegova 20 lehia de* kla, rodom Hrvatica. Ta je s svojimi prijatelji in prijateljicami hodila v pivnico popivat. V noči od prejšnje 8obote na nedeljo so zopet pili v gostilni: ona, neka njena prijateljica in dva fanta iz Šalovec pri Središču, od katerih je eden star 18, drugi pa 19 let. Prater pa jih je zalotil ter jih trdo prijel. Za odgovor pa se je družba zagnala v gospodarja, ga zaklala in ga tako razbila, da mu ni bilo obraza mogoče več spoznati; Vso čedno družbo so zaprli. Na eni strani alkohol, na drugi pa popolno pomanjkanje smisla za organizacijo: ali je kaj čudnega potem? Kdaj se bodo ljudje spametovali in z alkoholom obračunali?
d Prokletstvo alkohola. Pretekli ponedeljek so v Šmarjeti na Dravskem po-
3'
POROČNI
PRSTANI r. ClIOElM PREŠERNOVA ULICA I
lju popivali fantje dolgo v noč. Proti štirim so odšli domov. Pri odhajanju pa je eden med njimi, znan delomržnež, z zarjavelim nožem zabodel v hrbet svojega tovariša. Pri drugem zabodljaju se mu je nož zlomil in je en kos ostal zasekan v hrbtenico. Težko, če bo napadeni ostal pri življenju. Napadalca so drugi linčali, da je ves razbit prišel v roke pravice.
" d V pijanosti je Herod dal odsekati glavo Janezu Krstniku, v pijanosti je mace-donski kralj Aleksander Veliki ubil svojega najboljšega prijatelja Klita in zažgal mesto Persepolis, v pijanosti je Neron dal zažgati Rim, v pijanosti je Henrik VIII., angleški kralj dal ubiti svoje žene, v pijanosti cesto sin ubije svojega očeta in obratno, v pijanosti se počenjajo največja zločinstva in nemoralnosti.
d Oče — morilec lastnega otroka. V Hošnici pri Laporju se je zgodil ta-le zločin: Posestniku Antonu Vceinek je porodila žena, s katero se je poročil pred tremi meseci, fantka. Da ne bi ljudje vlačili zakonskega para po zobeh, je pokopal mož novorojenčka v loncu kakih 100 korakov proč od hiše. Orožništvu pa zločin ni ostal prikrit. Sodna komisija je na licu mesta dognala, da je bil v loncu zakopan krepak iantek, ki je prišel živ na svet. Proti zločincema Antonu Vcšinek in njegovi ženi Mariji je v teku sodna preiskava.
d Kokovnjači so se pojavili na Dolenjskem. Izvršili so veliko tatvin in vlomov v Kočevju, Stari cerkvi, Dolenji vasi, na Bregu ter so vdrli v pošto na Orineku, kjer so iazbiJi blagajno, pa niso našli v njej več kot 500 Din. V Velikih Poljanah jih je domači sin tamkajšnje prodajalne Ko-nečny s streli odpodil, nekaj minut od postaje Ortnek pa je ropar nekemu dekletu šiloma vzel denarnico z majhno vsebino. Orožniki so na delu, pomagajo jim tudi domačini. Treba je zalego takoj zatreti, sicer bodo imeli Dolenjci še veliko neprijetnih presenečenj.
d Morilec Janez Jare, ki je, kakor znano, bil osumljen umora 22 letne Angele Kopačeve v Vašah pri Medvodah, je zaupno priznal svojo krivdo nekemu sojetniku. Jarčev sojetnik je pa prišel pred dnevi na proeto in premišljeval, bi li ovadil Jar-ca zaradi njegove skrivnostne izpovedi in ker to skrivnost ni mogel ohraniti za sebe, Jo je izdal svoji sestri, sestra naprej in končno je ta vest prišla na pravo mesto, do državnega pravdnika, in ta je vse po-trebno ukrenil.
d Otroški cueelji so prepovedani. Na francoskem je vlada sprejela poseben zakon ki prepoveduje prodajanje cuceljev za otroke.	J
d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv ce-
Vam ždf Zahtcva>tc ^ takoj; ne bo
d Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca čreves mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!	1822
■asa
ŠENTJUR JE PRI GROSUPLJEM.
(Orlovska 15 letnica.)
Naš Orel proslavi dne 30. maja (v slučaju slabega vremena naslednjo nedeljo, 6. junija) 15 letnico. Ob 7 zjutraj sprejem gostov na kolodvoru v Grosupljem. Nato sprevod z godbo v Št. Jurje. Ob 'J sv. maša na prostem za rajnke člane društva. Po sv. mati tabor. Po taboru obiščemo grobove rajnkih bratov, kjer zapoje moški zbor tri pesmi. Nata izlet na Tabor, cd tam si ogledamo znamenito podzemsko jamo Ledenico. Za tem kcsilo v Št. J ur ju. Ob 2 popoldne šmarnice. Šmarnicam sledi javna telovadba na prostoru g. Antona Goršiča. Po telovadbi ljudska zal»\a s srečolovi m. Pri prireditvi sodeluje domači in vet drugih pevskih /borov in gcdlm iz št. Ju rja. Za vožnjo iz Grosupljega in nazaj bodo na razpolago avto in vozovi. Vstopnina k javni telovadbi: sedeži po 5 Din, stojišče po 3 Din. Prosimo pevce in pevke ter gg. pc-vovcdie, da -e pripravijo za suipno petje pri sv. maš'. .Nadalje pozivamo kt-k arjc in jahače, da se udeleže sprejema; tvorili bodo posebne oddelke v sprevodu, i-:tota-ko tudi narodne noše.
OREHOV LJE PRI P H EDOSLJAH.
(Shcdič.)
Na Vnebovhcd ob 3 popoldne je imela tu shod novopečena Slovenska kmečka stranka. Shod je pripravil gardist Božič i/. Primsfccvoga; vršil se je v pro-iorih došle-ga Ameiikanca g. Kendeta, ki je naročili« ."Jutra , torej lista z cilitno piotiver.ko pisavo. Glede shc.da pa imamo pripomniti tole: Za shod ni vedel razen par njihovih pristašev: Kramarja, Matjaka, Božiča iz Primskovega in Kukovca nihče in je bila tudi udeležba temu primerna. Hvali! je Radiča kot spretnega voditelja (ludi veverica ali jurček, ki skače z drevesa na drevo, je spretna) in zabavljal čez dr. Korošr-a. Shod je bila klavrna pegrebšeina za izginulo in vedno spreminjajočo se Pucljevo etranko. — Kdor podpira protiljmlske liste, tak je vsak naš nasprotnik! *
DOBRUNJE PRI LJUBLJANI.
(Odkritje spomenika padlim.)
Slavnostno odkritje spomenika padlim vojakom se je vršilo kljub slabemu vremenu z vso zadovoljnoetjo. Ni še kmalu videl prijazni hribec sv. Urlia toliko ljudstva, ne toliko solza, ko je slavnostni govornik v prekrasnem govoru budil spomine na trpljenje padlih. Spomenik stane 59.750 K. Računi to na vpogled. Delo je izvršil kamnosek g. I rt iz štepanje vasi. — Odbor.
VAČE PRI LITIJI.
(Gospodinjski tečaj.)
Pri nas se vrši že od 15. marca gospodinjski tečaj, katerega se udeležuje 20 naših odraslih deklet. Tečaj vodita gospa Min-ka Odlaskova in gdčna Slava Roglova — iva binkcšfno nedeljo bo zaključek tečaja. Ob tej priliki bodo gojenke v šolskem po-
mmss
slopju na Vačah razstavile svoja žen.^a rodna dela in pa kuhinjske izdelke. Razstavo si bo lahko vsakdo ogledal v <v|, od 7 zjutraj (po prvi maši) do 4 popoklnr. Cenjeni starši kakor tudi vsi, ki se zanj. majo za izobrazbo in napredek naših kmcl-skih deklet, se vljudno vabijo, da si na binkoštno nedeljo ogledajo razstavo v Snli.
—	d;-lo in Irud 10 tedenskega gospodinjskega tečaja.
OSLLNiCA.
(Zakaj smo radikali.)
V 2. številki kcčev.-ke Samoupiau'' stoji vprašanje: Zakaj smo radikali., Mi bi c.lgi.vorili jedrnato: Zato, ker mho pla-("a:ii. Samouprava pa pravi drugače: Zato Mn:> radikali, ker je to najmučnejča
-	iianka. — O pre.-reč i« ovcel Kar 1< volku bežite, pri njem ste varne, ker jc mo-<"an! Kaj Zi|i<», če kateri \ lat stisne! Saj U samo enkrat zabnlelo in potem bo dobro --- namreč volku. V 1. številki iste .Sani; uprave je pa člankar zmolil vero. ha-vi, da mora v al;do izbiati tako polili' io stranko, kakršen je njegov svetovni nazor. SveU.vni nazor da šele kaže čl« veku pi t poštenega življenja ■ morale, lorrj ii,di stre.i-i.i, \eia <ia ne. Ta da ie š'-:< dliiva za -tn.nko. (-oicv.» j«* šla rlljiva, kadar je piil.-ž'ii -t za kr-<up-ijn. Svoiovni n p zor je pa [u pu tliiv glede m; rale: Kakor ie meni všeč, taka naj ko morala. Kakor kepa w»c-ga v roki, ki jo zineH<ain, kakor lieiom. /.'••ikaj >e ne bi i ki-rislil na šlo/io bližnjega i'i .-c tla! Z drnginii besedami: čli-eliar
Samouprave pravi, da nima vere, kar mi /.'.• zda\raj v mo. Samo, naj nikar ne bo hud, kadar mu bomo lo očitali.
Z<;. BRNIK PRI KRANJU.
Tukajšnje Kim-tijsko «11 ušivo, ki je bilo ustanovljeno decembra 1925, uspešno deluje vivljub temu, da mnogi nimajo zmisla /a zadružništvo. Vsled tega društvo tudi z velikimi težavami pridobiva novih članov. Na binkoAlni praznik, 23. maja, bo na Gvastovčovem vrtu na Zg. Brniku ob treh popoldne vrtna veselica, katere čisti dobiček je namenjen za nove stroje Kmetijskega društva. Spored: Kratek nagovor o pomenu gospodar kili društev, deklamaeiia Kmetski hiši«, igra Pogodbam v dveh dejanjih. Sodelovala bo družtvena godba iz Cerkelj. Poskrbljeno bo z jedačo in pijačo, ter za razne zabave. Ljubitelji poštene zabave iskreno vabljeni!
DOB.
(20 letnica Katol. prosvetnega društva:
Tamburaški od ek.)
Z društveno dvajsetletnico praznujemo letos petnajstletnico tamburaškega odseka. Pod imenom Tamburaški klub je namreč
■	m
g	Priporočamo	m
i Kolinsko cltioriio
mmM
i

2o k:ta 1911 nastopal prav korajžno pri društvenih prireditvah, sicer pa je bil še amestojenr. Leto pozneje ga jo sprejelo v:'at. izobraževalno društvo pod svoje okri-, Prva gorečnost se je ob začetku vojne ,J;oliko ohladila, a čez par let se je zbor šope t poživil. Zanimanje je bilo tolikšno, ja iadi pomanjkanja instrumentov ni bilo mogoče sprejeti vseh priglašenih. Nekateri 69 si omislili instrumente sami, tako da je ziior štel 15 članov, ki so prav z veseljem vadili narodne pesmi, večinoma po posluhu, dokler jih niso znali na pamet. Po poldni-m letu vnetega vežbanja pa je zbor, ki je •al brez vaditelja, obstojal le še iz par anie, ki so nastopale le zasebno ob godovih društvenih prijateljev in podobnih ilikah. Šele leta 1922 se je zbor vnovič oživil. Sprejeta so bila iz tehtnih razlogov dekleta in sicer 14. Razen treh so bile e novinke in so se z vso vnemo lotile čenja po notah. Prepisovanje istih je dalo da še vedno dosti sitnega dela. Vendar
0	bile prve težave kmalu premagane in bor sedaj že četrto leto dosti redno hodi vajam in nastopa navadno ob vsaki dru-
itveni prireditvi z eno ali več skladbami, i, marca letos pa je nastopil tudi pri krožni prireditvi v Kamniku. Odstopila je e ena že prvo leto, 4 so se poročile, prilepilo pa je toliko novih, da šteje zbor se-ijH) članic. Ena od njih mu je ostala zve-ivseh 15 let. Ko bi bilo več takih, pa bi lilo delo lažje in uspešneje! Društvenih itlnimentov imamo deset (drugi so zaseb-last), partitur 57. — Ker pri tambura-i-em zboru lahko sodelujejo tudi dekleta, aterim Bog ni naklonil glasu za petje, se jm zdi umestno, fta ga priporočimo vsem šim društvom prav toplo.
VRHNIKA.
(Orlovska prireditev.)
)rlov6ka družina na Vrhniki je imela
1	praznik Vnebohoda svoj dan. Ob eni >poldne se je zbrala na vrtu Rokodelske-i doma, kjer se je slikala, nato pa se j© Tstila v lep sprevod s petero jezdeci na lu in ob zvokih logaške godbe odkorakala ozi trg k šmarnicam v farno cerkev. Po rkvenem opravilu pa je nastopila z de-timi telovadnimi točkami na svojem Sta-onu v idilični farovški dolini. Občinstvo, je v lepem številu prihitelo na priredi-> je bilo vidno zadovoljno z vsem pro-"nom. Saj pa je bil tako nastop, kakor <* oprema za zabavo, znatno boljša kot
lanski prireditvi. Da pa to pot še nismo segli viška, pa prav dobro vemo. Še pred rakom je občinstvo izpraznilo založene viljone in z nočjo vred se je izpraznila ijazna dolinica. Da je prireditev tako le-potekla v zadovoljnost občinstva in v o pobudo organizaciji, se imamo zahva-'"'gu, ki je uslišal molitev naraščaja in n naklonil lepo vreme. Hvalevredna je Jivost in spretnost pripravljavnega od-111 disciplinirana delavnost članstva. jp.a zahvala pa gre vlč. g. dekanu J. Dd!" ?a prostor v dolini, gospem in go-L- n.am podpornim članicam za okusno ikorVIYPOm v Paviljonih in v kuhinji, 'lovu- Podpornim članom, ki so so-v pripravijavnem odboru, dali na p Jezdne konje, oskrbovali blagaj-
no, pomagali v paviljonih, posebna zahvala pa še onim, ki so darovali les in dobitke. Vsem, ki «o kakorkoli pomagali do lepega uspeha: Bog plačaj! Bog živi! — Ob tej priliki se je na telovadišču našla ženska ura, o kateri se več poizve v kaplaniji.
BOSLJIVA LOKA.
Nekdo iz naše vasi vprašuje v kočevski »Samoupravi«, kje je 6 vagonov koruze, za katero je g. poslanec Škulj izpo-sloval znižani vozni tarif, češ da se koruza pri nas vendar ni nič pocenila. Mi mislimo, da je ta dopisnik kak radikal iz Sel ali pa iz Kočevja, ki pa mora imeti zavezane oči, in zamašena ušesa, da ni izvedel, da smo dobili dovolj koruze po znižani ceni, in to še precej več znižani, kakor znaša znižanje voznega tarifa. Znižanje voznega tarifa iz Vinkovcev, odkoder je koruza prišla, znaša 60 K pri 100 kg. Mi pa smo koruze dobili dovolj po 360 K ceneje kakor je sicer na našem trgu. Nismo tako neumni, da bomo pustili ceno koruzo mimo Bosljive Loke v Osilnico. Voznike smo enostavno ustavili in jim koruzo razložili. Saj naš denar ravno toliko plača, kakor Osilni-čanov. Če pa dopisnik »Samouprave« noče iti po koruzo tja, kjer je poceni, naj jo kupuje tam, kjer je dražja. Pa da drobtine, mrvice, pobiramo, nam očita dopisnik od »Samouprave«. Seveda, hlebe pobašeš ti s Pašičem, mi pa naj bi pod radikalno mizo mrvice pobirali. Toda z radikali ne gremo ravno zato, ker hočemo odrezati ali vzeti cel hleb, avtonomijo, ne pa pobirati mrvic iz rok centralistov. Tako je stvar in nič drugače!
ŠT. JOŠT NAD VRHNIKO.
(Smrtna kosa.)
Dne 8. maja je umrla v Butanjevi 27 Apolonija Buh v 71. letu starosti. Bila je naročnica in bravka katoliških časopisov, posebno priljubljena sta ji bila Domoljub in Bogoljub. Bila je zgledna in dobra krščanska mati, katero ohranimo v najlepšem spominu. Bog ji bodi večni plačnik!
DOB.
(Petletnica orlovskega odseka.)
Koncem leta 1920 se je pod g. kaplanom Jagrom tudi pri nas začelo resno misliti na ustanovitev orlovskega odseka. Kljub raznim pomislekom so se kmalu premagale vse ovire, da se je meseca marca 1921 odsek tudi ustanovil. Telovadilo se je prvo leto na župnijskem dvorišču, kamor se je postavilo telovadno orodje. Nastop kamniškega orlovskega okirožja 18. septembra 1921 ob priliki blagoslovitve Društvenega doma je fante še bolj opogumil. Živahno vrvenje je odslej ob telovadnih večerih in sestankih napolnjevalo novo telovadnico. Mnogo užitka so poleg treh zunanjih prireditev nudile tri dobro izvedene akademije. Poleg tega so člani sodelovali pri raznih drugih nastopih. Da tudi pri tekmah nismo bili med zadnjimi priča par dobljenih diplom. Toda to bi popolnoma ne dosegalo svojega namena brez umske in srčne izobrazbe. In ravno na sestankih se je razpravljalo o važnih vprašanjih in marsikatero zrno plemenitosti je padlo v mlada srca. Na občnih zborih, sejah in podobnih
prilikah so pa fantje dobili mnogo pouka tudi za vodstvo gospodarskih in raznih drugih organizacij. Čebelica je skrbela, da M mladina že zgodaj navadi varčnosti. — Proslava petletnice, združena s telovadnim n«K-stopom, naj nas navduši za nadaljnje delo. Vabljeni! Bog živi!
VRHNIKA.
(Slovesnost prvega sv. obhajila.)
Na binkoštno nedeljo zjutraj se vrii med prvo sv. mašo prvo sv. obhajilo, ki je prejme 90 otrok iz vseh štirih šol. Pop©I-; dne pa se prvoobhajancem na čast napravi kot običajno prireditev v Rokodelskem domu. Na sporedu je deklamacija, petje otroškega zbora, ki pod vodstvom g. organi sta Gruma zapoje ljubko pesem »Rože za Marijo«; tretja točka je lepa in vzgojna tri-dejanska pravljična igra »čudežne goeii«, ki jo vodi gdčna učiteljica Albina Malavi-šič, zaključna točka pa je dramatična slika s petjem »Jezušček med cvetjem?, ki jo vprizori drugi dekliški razred pod vodstvom svoje razredničarke gdčne Mici Pet-kovšek. Popoldanska predstava, ki se za1-čne ob pol štirih, je namenjena prvoobha-janoem, ki imajo prost vstop na rezervirane sprednje sedeže, in ostali mladini. Zvečer ob osmih pa se predstava ponovi zlaMi za odrasle. Pridite in napolnite dvorano obakrat!
PAPEŽI.
(Šola.)
Pri nas bomo ta mesec kupili šolo. Tako vsaj je bilo rečeno pri zadnji občinski seji. Kupiti se namerava Levstikova hiša. Če je tako vsem prav, pa naj se kupi. Samo kje je denar? Leta 1922 smo plačali za zgradbo papeške šole 5000 Din, leta 1923 7500 Din, leta 1924 10.000 Din in leta
1925	30.000 Din, tedaj skupaj 52.500 Diir. Ta denar bi moral biti že ob novem letu
1926	naložen v hranilnici, pa ga ni nikjer. Samo apno je kupljeno, menda v vrednosti okrog 4000 Din in na eni knjižici je okrog 3000 Din, skupaj okrog 7000 Din. Kje je pa drugih 45.000 Din? če so, zakaj se ob-restonosno ne naložijo? Samih obresti M bilo že lahko par tisoč dinarjev, če jih pa ni, kako se na občini gospodari? Kako so se sestavljali letni računi? Ali je občina dobila v blagajno, kolikor je bilo proraču-njeno? Če je dobila, mora biti ta denar pripravljen in kje je? Če pa ni dobila toliko, kako so se sestavljali proračuni? Letni račun bi moral to natanko pokazati, pa ne vemo nič. Le to tudi vemo, da smo leta 1925 plačali za popravo osilniške šole nad 10.000 K, pa niso izvršena nameravana pospravila, in za denar ne vemo, kje je. L0 eno je gotovo: 100.000 K, ki jih je lani poleti imela občinska blagajna prihranjenih^ ne mere in ne sme biti še potrošenih, iti
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union*,
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, prqfj ., poroštvu i. i d.
če nimamo nič drugega, bomo od g. Levstika lahko kupili šolo. - Pravijo tudi, da se ne ve, komu dati šolski denar. Kdo je pa tega kriv? Morebiti bi znala na to odgovoriti g. nadzornik Betreani in Kokotec.
D. M. POLJE.
(Razno.)
Odkar se nismo oglasili v Domoljubu, le toliko novega, da moramo danes poročati malo več. Imeli smo birmo, ter nadvse veličasten sprejem prevzvišenega skola. Zvečer mu je pa priredilo prosvetno društvo podoknico. - Po Studencu, Polju m Slapeh se Že postavljajo drogovi za elektriko, ki jo gradi tvrdka Elektra. Tok bo iz Fužin po Din 5 za kilovatno uro. Drogove je podaril g. župnik Miiller iz cerkvenega imetja. Ko bo dograjeno, se bo začelo z delom naprej proti Zadobrovi in Zalogu. 1 udi tukaj se že meri in vozijo drogovi. Če bo slo dobro, bo cela občina v jeseni razsvetljena z električno lučjo. Po 10 letih ima občina pravico da odkuoi celo omrežje. Koristi, ki bolo nastale za ljudstvo se še niti ne dajo pregledati. Pač bo treba za sedaj seči pracej globoko v žep, kar je marsikomu težko in bo s časom še težje, toda občina mora preskrbeti tudi tem možnost, da si nabavijo luč. Pogodba s tvrdko ni slaba, predobra pa tudi ne. Poleg tega je v delu tudi že novo postajališče pri prehodu v Za-dobrovo. Je že vse dovoljeno. Iskati bo treba še kritje za nemajhne stroške. Ce se pa pomisli, koliko ubogih otrok delavcev in drugih ljudi mora hoditi peš ob vsakem vremenu celo uro daleč niso nobeni stroški preveliki. Občinski odbor ima dolžnost, da preskrbi tudi to, in v par mesecih bo prišla občina do toliko zaželjene postaje. — Omeniti moramo še ceste, ki so na nekaterih krajih v strašno slabem stanju posebno glavna cesta Studenec—Zalog. Več kot leto že ni bilo na tej cesti nobenega cestarja. Občinski odbor naj spravi to zadevo v tir. Potrebne popravila so tudi nekatere ceste v Zalogu, Kašlju ni Lazah. — Letos bomo imeli tudi odkritje spomenika padlim vojakom ter blagoslovitev orlovskega prapora. [Tudi zadruga je že začela z zidavo stanovanjskih hišic. R.
n Orlovski odsek pri Sv. Heleni (železniška postaja Laze) priredi z sodelovanjem Orliškega krožka dne 30. maja ob pol 4 popoldne na vrtu f. Zupančiča v Kamnici javni telovadni nastop. Deset zanimivih točk telovadnega sporeda, godba iz D. M. r Polju, prijazen senčnat vrt, solidna preskrba z okrepčilom in razvedrilom bo vsakega zadovoljila. — Okoličani pridite čim številneje! — Bog živil
n Orli In Orlice r Višnji gori priredijo na binkoštni ponedeljek ob treh popoldne v društvenem domu pri »Fari< »Rozo Jelodvorskof. Igra Je zelo lepa tn so jo zadnji Jas z uspehom igrali mnogi podeželski odri, zato naj nihče ne zamudi priliko, d« »1 jo ogleda. Krasne viteške kostume posodi
Dobro in poceni
•• kupuje v manufakturni trgovini & E. SKABERNE — Llubllana, Mestni tri! 10
Revolucija ua Poljskem. Poljaki so se v zgodovini med Slovani najkasneje pojavili s svojo samostojno državo. Toda ta država je imela deloma vsled nesrečne lege — njene meje niso prav nič zavarovane — največ pa vsled velike nesloge poljskega plemstva (šlahte), ki je vodilo usodo države, le malo solnčnih dni. Ker so plemiči, ki »o se neprestano borili za oblast, razdelili državo v več malih kneževin, so imeli sosedje lahko »tališča in so trgali kos za kosom. Končno so Prusi, Rusi in Avstrijci dogovorno razdelili Poljsko v treh obrokih in sicer v letih 1772, 1793 in 1795 med seboj. Tako so ostali Poljaki brez lastne države razdeljeni med tri države do prevrata. Ob prevratu pa so si, kakor o tali slovanski narodi, ustanovili zopet lastno državo. Toda kratka doba državne samostojnosti je pokazala, da jo zgodovina Poljake malo nančila. Poljska je sedaj republika, kateri je predsedoval do zadnjih dni predsednik Wojcziechowski. Min. predsednik je bil Wit<w, ki je predsedoval vladi le nekaj dni. Proti njegovi vladi je namreč nastopil maršal in prejšnji državni predsednik Pilsudski. Pridobil je par polkov, ki so vladi odpovedali pokorščino in s Pil-sudskim na čelu odkorakali proti glavnemu mostu Varšavi. Po pardnevnih bojih med Pilsudskim in vladi zvestimi četami, v katerih je padlo par stotin in bilo ranjenih več tisoč vojakov, je Pilsudski zavzel Varšavo in zasedel vsa državna poslopja. Ministri so odstopili in zbežali. Tudi državni predsednik je po brezuspešnem opominu upornikov na zvestobo odstopil. Večina armade je prešla že pod vodstvo Pilsud3kega, tako da jo vsaj v sredini države on gospodar položaja. Zunaj na deželi pa se baje zbirajo vladi zveste čete, ki mislijo udariti na Pil-sudskoga. Sosedje poljske države, Rusi,
iz prijaznosti dramsko glodališče v Ljubljani. Vabimo tudi okoličane.
n Pevsko društvo »Škrjančck« v Smartnem ob Savi priredi na binkoštno nedeljo zaključno prireditev v tej sezoni »Logarjeva Metka«, eno-ilejanka s petjem in »Bucck v strahu«. Začetek po šmarnicah ob 3 popoldan v Pevskem domu, — Prijatelji smeha vljudno vabljeni.
u Na Planinski gori bo binkoštni ponedeljek romarski shod. Na predvečer bodo večernice, v ponedeljek pa služba božja ob t! in 10. Prilika bo tudi za sv. spoved. Pri službi božji sodeluje orkester iz Studenega. — Zupni urad v Studenein.
n Čebelarska podružnica v Dolskem priredi celodnevni poučni čebelarski tečaj na binkoštni pondeljek. Prične se ob 9. Vrši se pri čebelnjaku Antona Šimenca v Podgori. Vabite se vsi čebelarji in tudi prijatelji čebelarstva.
n Guštanjski krajevni odbor rdečega križa priredi v korist fonda za nabavo rešilnega avtomobila za mežiško dolino dne 3. junija, v slučaju slabega vremena pa 6. junija t. I. popoldne na guštanjskem sejmišču veliko tombolo spojeno s koncertom in ljudsko veselico,
n 25 letnico obstoja obhaja 23. maja Gasilno društvo v Boh. Srednji vasi. Svoj jubilej proslavi dopoldan s sv. mašo in obhodom, ob 11 z zborovanjem, ob 2 z občnim zborom gasilske župe za Radovljiški okraj in s popoldansko veselico pod lipo gostilne Blaža Hodnika.
n Išče se milosrčna družina oziroma oseba, ki bi vzela za svojo ali v oskrbo 5 letno deklico od revne služkinje. Pojasnila » tem daje Ana Novak. Selišče št. 3. oošta Tonlice, Dnlenisltn.
Litvanci in Nemci, pa komaj čakajo, da bo. do Poljaki tako razprti in nesložni med seboj, da-bi ti lahko odtrgali od Poljske dežele, iz katerih se je ob prevratu Poljska država sestavila. Res, žalostna je zgodovina te severne slovanske države.
Angleška stavka končana. Ker jo vlada obljubila, da bo posredovala pri indu-strijcih za zboljšanje delavskih plač, zlasti da bodo delavci poleg plače dobili tudi de. lež na dobičku, so delavci generalno stavko preklicali. Vlada bo industrijeem dala tri milijone funtov podpore za kritje plač. Sestavil se bo poseben odbor, v katerem bodo trije zastopniki delavci, trije delodajalci in en nepristranski predsednik. In odbor bo urejeval delovni čas in delavske mezde. Ker pa industrijci nočejo držali, kar je delavoem obljubila vlada, zato velika večina delavstva še ni šla na delo.
Nemška vlada odstopila. Na Nemšken je prišlo med vlado in poslanci do šport radi državne zastave. Parlament je zati vladi izglasoval nezaupnico in vlada z dr. Lutrom i.a čelu je nato odstopila. Državni predsednik Hindenburg je naprosil predsednika katoliškega centruma, dr. 1'arksa da sestavi vlado.
Monarlsistična zarota v Nemčiji, V Nem čiji ; o odkrili zaroto proti sedanjemu prod sedniku. Zarotniki so sami prijatelji bivšega cesarja Viljema, ki bi ga zapet radi spravili na prestol, sebi pa s tem pre-kr beli dobra korita. Seveda so jim zaen!;ral račune lepo prekrižali in jih pozaprli.

; m um vrmtanm"*- ~
p Jovanovic osnoval lastni kluli. Ljubi Jovanovic, ki ga je radikalni glavni odbfl čsto nepravilno vrgel iz stranke, je izstop; iz kluba radikalnih poslancev ter osnova svoj lastni klub, h kateremu je doseda pristopilo 12 drugih radikalnih poslancev Z Jovanovičem so zlasti vsi prečanski ra dikali, ker ne morejo zagovarjati pred svo jimi volivci izmozgavanja, ki ga vrši vele srbski centralizem nad prečanskimi pokra jinami. Pričakuje se, da bo tudi 10 vojvo dinskih poslancev prestopilo v Jovanoviie klub. Za sporazum med vsemi tremi narw je ta Jovanovičev korak velik napred« Vse kaže, da je Pašič za vedno izkljuC« iz vodstva naše države.
p Občinske volitve v Dalmaciji. V » deljo so se vršile v Dalmaciji občim volitve. Zelo so nazadovali radičevci, ki P imajo še vedno največje število glasov, liko glasov so od zadnjih volitev pridoo pučkaši, to je Hrvatska ljudska stranka, pa bo morala seveda še veliko delan, bo hotela dobiti kakšno vplivnejšo bese« v politiki.	, .
p Ogabna hinavščiaa. Zadnja vina<, sramotilka našega škofa m nasin , hovnikov, je prinesla članek, kjer trflM se liberalci zavzemajo za avtonomijo odi Hinavščina in laž najgrše vrste! Kdo P»» toliko slovenskim občinam vzel a v tono če ne liberalci, kdo pa zagovarja cenu zem, ki je nam Slovencem oropal vsi vioe. če ne liberalci?
ESaSiUJ
LISTE
Patrick A. Seehan:
Nodlag.
Povest irskega dekleta.
Toda ljudje vendarle umirajo radi v postelji in z duhovnikom ob strani, naj jim bo življenje še tako težko.
In z božjo pomočjo bom tudi jaz tako umrl. Vse svojo življenje sem prosil, da ne umrjem nagle in nepredvidene smrti, in Beg me bo gotovo slišal.«
On vas bo slišal, pa ne uslišal,« je dejala žena in vsi al a ter se pokrila s črno ogrinjalko preko glave, kakor bi se pripravljala, da odide, »če ne boste poslušali ta blaženi večer mojega sveta, Edmond Con-nors, vas čaka hujša smrt kot na vislicah v Corku.«
Komu sem storil kdaj kaj žalega,« je vzkliknil preplašen, >:da bi me hotel umoriti?«
»Huda smrt ne zadene krivde, temveč nedolžnost''
»Toda v vsem svojem življenju nisem imel no-oenega sovražnika, žena!« je zavpil razburjen. »Vedno eem živel v miru z Bogom in bližnjim.«
e pravim, da se bo to zgodilo zaradi vas. Toda ko s,em prišla v to nesrečno deželo, sem izvedela, da je vaša skrivnost znana, in krvi željni psi so vam že m sledi.••
£akaj ne govorite z Nodlago samo, da ona odloči V . je dejal po dolgem premišljevanju.
Bedna žena se je kratko, hripavo zasmejala. Kaj menite, da bi poslušala mojo povest? Ali mislite, da bi vas zapustila zaradi mene?«
»Nodlag je dobro dekle,» je rekel starec, ki je iutil, da jo sedaj on močnejši. »Če ji morete dokazati, da ste res njena mati, bo šla z vami do konca sveta.«
Ne zahtevam, da bi šla z menoj,« je dejala bedna nati. ; Hočem le, da gre tja, kjer bo dobro oskrbljena " ne bo nikogar spravljala v smrtno nevarnost.« sin kje bi to bilo?«
»Lehko gre med gospodo, ki jo bo poslala kam, jer bo varna in kjer je ne more nihče najti. Vzgojili o bodo za gospo, namesto da bi tlačaniia za Nano legarty!<
fn jo nemara poluteranili?« je dejal starec ter o ostro pogledal.
»To nič ne de,« je odgovorila žena. »Njeni so~ 'ocbiik i so dobili gotovo več od protestantov kot od
atoličanov.«
■ 0e so dobili, so dobili umazano plačilo. Nodlag a ni nikoli nič grdega storila in tudi 6edaj ne bo.«
-Ni, da bi govorila z vami!« je vzkliknila žena " P°legnila ogrinjalko visoko preko pleč in glave, ubarzite jo, Edmond Ccnnors, obdržite jo! Več wale pravice do nje kot jaz in morda poteče še ''^go časa, preden stopi smrt med vaju. Toda tiste en, 8?m prebila med vresjem in bodičevjem, kri Pred mojimi očmi in zelo sem se zmotila, ' ss ni kri prelivala kakor voda. Svarila sem vas, ■ mond Connors, svarila sem vas! Blažena Devica _ i med vami in vašimi sovražniki za vse, kar sle ■ 1 Mojemu otroku!«
^egla je po njegovi roki, jo pritisnila na ustnico j mastno poljubila, kot je storila pred mnogimi leti.
o je odšla z naglim, zibajočim se korakom po cesti ; aalie preko močvirja.
ttorg* o se mi še sanja?* si je rekel Edmond Con-in kfV i a' sem star in elab in ne vem, kdaj spim «aaj bedim, Totla to je zeJo žu(llM) ^ se mi Nodlag
m> cest« prikazuje.*:
m
u
Ko se je starec vrnil domov, je komaj mogel obrniti oci cd dekleta. Strmel je vanjo, jo opazoval, kjerkoli je bila in karkoli je delala. Kadar je odšla vun, je vstajal in gledal za njo iz kuhinje; ko je sedela pri luči in popravljala njegove nogavice ali sna-žila njegove rjave golenjake, je tudi on mirno sedel in upiral oči vanjo. Njo je ta nepremični pogled vznemirjal, dokler se ni pozno zvečer skrbno ozrl okrog, če ni morda Nano v kuhinji, ter jo poklical k sebi.
»Šepeči, ljubček, in ne govori glasno, da ne slišijo tisti, ki ne smejo slišati. Ali si danes videla kakega tujega človeka?«
2Ne,« je dejala Nodlag začudena. »Danes ni bilo krog naše hiše nobenega tujca.«
»Nobene ženske z bledim obrazom in velikimi očmi in sivimi lasmi?«
»Ne,« je odgovorilo dekle. »Tu ni bilo take ženske, vsaj kolikor jaz vem.«
»Nikomur ne povej, da sem te vprašal po tem.«
Nato se je globoko in, kakor se je deklici zdelo, dolgo zamislil. Tedaj se je nenadoma zavedel, ko je zagledal njen obraz ob svojem.
»Kaj tem govoril?« je vzkliknil. »Da, nikomur ne povej, Nodlag, kar sem ti pripovedoval! Pa tiho govori! Pridi bliže, Nodlag!«
»Kaj naj storim?«
»Nodlag, saj me ne boš zapustila?«
»Da bi vas zapustila? Gotovo nek
»Obljubi mi, da me ne boš zapustila, dokler mi ne potegnejo kapuce mrliškega plašča preko obraza in dokler ne vržejo zadnje grude na moj grob.«
»Saj veste, da vas nikdar ne zapustim,« je zajokala deklica. »Zakaj bi šla od vas, ki ste mi bili oče in mali?«
»Prav praviš, otrok,« je šepetal starec. »Več kot oče in mati, če bi ti vedela vse. Pa res nisi videla sivolase žene, o kateri sem ti govoril?«
»Ne,« je dejala in pomislila, da se mu je zbledlo. »Tukaj ni bilo nikogar, prav nikogar takega!«
»Tedaj nikomur ne povej tega, kar sem ti pravil,« je šepetal. »To so bile samo sanje! To so bile samo sanje!«
Ona se je vrnila k mizi in zopet začela delati; toda zdajpazdaj jo je poklical k sebi, če ni bilo nikogar drugega v kuhinji.
»Nič ne govori o tem, Nodlag! Nič ne govori! To so bile samo sanje! To so bile samo sanje!«
OBZEK
N NJEGOVO BURKAiTO ŽIVLJENJE
Otroška pravljica.
Prevedel dr, Joža Lovrenčič.
Golob se je vzpel in v par minutah je priletel tako visoko, da se je dotikal skoro oblakov. Dondka je v tej višini gnala radovednost, da bi so ozrl in pogledal vniz, a spreletela ga je groza in omotica in da ne bi strmoglavi) v globočino, se je privii z rokami tesno tesno k vratu operjenega jezdljivca.
Loteli so cel dan. Proti večeru jo Golob rekel:
»Grozno žejen sem.«
^In jaz grozno lačen,« je dodal Storžek.
//Ustavimo ee za trenutek v tem golobnjakn, po-
Razno.
»Teden slamnikov«. V Veroni in v Vidmu na Laškem so cel teden prodajali slamnike po zelo znižanih cenah in so zato ta teden imenovali teden slamnikov. S tem so hoteli pomagati italijanski slanmikarBki industriji, kt se nahaja sedaj v težki krizi.
Topli vrelci na Islandiji se imenujejo gejzirl. Neka družba jih hoče izrabiti za preskrbo otoka
s toplo vodo.
V Abesiniji je dežnik znak dostojanstva in časti; zato vidimo kralje in kneze zmeraj 7. dežniki, ki jih seveda drugi nosijo.
Pritittk morsko vode v globini 1000 metrov na 1 kvadratni centimeter znaša 100 kilogramov.
Največja rudniška nesreča, kar jih poznamo, se je zgodila 1. 1900 v mestu Courričres na Francoskem. Zasutih je bilo 1300 rudarjev.
Avstrija ima Sest milijonov ljudi, pa dobi vsako leto čez 1700 novih doktorjev. Malo preveč.
Tulpa se je imenovala
prvotno tulbend, kar je isto kot turban. In sta si turban in tulpa res podobna.
Hitra reka. V Indiji je reka Sutley ki izvira 5100 metrov nad morska gladino in pade na svojem 112 km dolgem teku za 4500 metrov.
Brez krvnega dotoka
neha življenje naših možganov že v par sekundah, jetrn 111 ledvice Eivijo brez dotoka lahko eno uro, koža, kosti in mišice pa tudi več ur, brez vsake škode.
Kri. V kubičnem milimetru krvi inm odrasli človek okoli 5 milijonov krvnih telesc. Tako telesce živi kvečjemu 3 do 5 tednov. Nato ga vranica uniči; dobri ostanki se porabijo za obnovo nove krvi, slabi se pa izločijo iz telesa.
Ogled mesa je že zelo star; že v starem veku so nadzorovati meso in mesno hrano. Duhovniki, ki so bili hkrati zdravniki, so imeli tudi dolžnost mesnega ogleda. Tudi v srednjem veku so se najprvo duhovniki s tem pečali, v 12. stoletju so pa v nekaterih mestih že imeli javne klavnice s poklicnimi ogledniki. Tudi so že takrat poznali manj vredno meso ,ki sa ga prodajali revnejšim slojem. Najstarejši pred-jiisi so iz 1. 1120 in so zelo strogi. »Z vso stro-gostjo Je treba nastopiti proti brezvostnežem, ki splošno škodljivo mesa prodajajo«.
Stran 823
»DOMOLJUB« 192«
Stev, 20
tem pa spet na pot, da prideva do jutri zjutraj na
morsko obalo.«	. v,
Vstopila sta v zapuščen golobnjak, kjer sta našla le polno skledo vode in vrhan košek grašice.
Dondek — svoj živ dan ni mogel grašice in samo 6e je slišal o njej, se mu je kolcalo in obračal želodec — jo je ta večer kar z očmi pojedel in ko jo je spravil, ee je obrnil proti Golobu in mu rekel:
»Nikoli ne bi mislil, da je grašica tako dobra!« »Poskusiti je treba, otrok moj!« — je odgovoril Golob. »Ko se lakot zares oglasi in ni drugega, tedaj je tudi grašica dobra! Lakot ne pozna sladkosnednih muh in trme!«
Privoščila sta si še malo prigrizka in se opremila, potem pa naprej! Drugo jutro sta dospela na morsko Obalo, f
Golob se je vzpel in v par minutah 4 priletel tako visoko, da se je dotikal skoro oblakov.
Oolob je položil Storžka na tla in ker ni maral nadležne zahvale za dobro delo, se je koj vzpel in izginil v sinjino.
Obala je bila polna ljudstva, ki je kričalo, gledalo proti morju in si kazalo nekaj s prsti.
>Kaj se je zgodilo?« je vprašal Storžek neko starko.
»Zgodilo se je, da je neki ubog oče, ki je zgubil sina, hotel vstopiti v barčico, da bi ga šel iskat onkraj
morja. Morje je pa danes zelo viharno in barčica je na tem, da se potopi...«
»Kje je barčioa?«	.
»Glej jo, tam spodaj, kakor kaze moj prst!« je rekla starka in merila na majhno barko, ki je v dani razdalji izgledala kot orehova lupina In mož v njej micenomikno mičken.
Storžek je uprl oči v ono smer in ko je pozorno pogledal, je kriknil v urnobesen krik:
»To je moj očka! To je moj očka!«
Medtem je mala barčica, gnana od razdivjanih valov, zdaj izginila med velikimi grivami, zdaj spet splavala na površje, Storžek je pa, stoječ na vrhu visoke kleči, klical in klical po imenu svojega očka in mu dajal znamenja z rokami in z robcem in končno s čepico, ki jo je imel na glavi.
In zdelo se je, da je Pepek, čeprav je bil tako daleč od obrežja, spoznal sinčka, kajti tudi on je dvignil čepico in ga pozdravljal; s hitrico kretenj mu je povedal, da bi se rad vrnil, a morje je bilo tako nazarensko, da ni mogel veslati in priti na kopno.
Naenkrat se je dvignil grozovit val in barka jo izginila, čakali so, da bi se pojavila spet na površju, a ni je bilo več.
>Ubogi človek!, so vsklikali ribiči, ki so bili zbrani na obali in mrmra,;e vsak svojo molitvico, so se oddaljili in se vračali domov.
Tedaj so zaslišali obupen vzkrik in cbrnivši se, so videli nekega dečka, ki se je vrgel z vrha kleči v morje in klical:
»Rešiti hočem svojega očka!
Storžek, ki je bil ves lesen, se je lahko vzdržal na površju in je plaval ko riba. Zdaj je izginil ped vodo v navalu toka, zdaj se je pokazal z nogo, zdaj spet z roko v veliki oddaljeno;ti cd obrežja.
Končno so ga izgubili iz oči in ga ni.-o videli več.
»Ubogi dečkoli- so vsklikali ribiči, zbrani na obali in mrmrajoč tiho vsak svojo molitvico, so se vrnili vsak na svoj dom.
žilo. Včasih 80 mislil, da so lile cevi, ^ 5 terih se pretaka lak
Dobra dekl» rO
dinja: >S.j J,\a ^ dar rekla ,da pazite, kdai bo mleko skipeloij »Saj sem tudi pavji» i,:, je natančno 'St osem.«	na
Napačno razumel p,., nik lunetu: »Pod tem Z rim hrastom sem vefk »t »biral novih ,lwti. Kmet: »Ali je<,te Želod?«
Časopisje v Rusiji v Rusiji izhaja 600 časom-sov v 8,300.000 izvodih Malo. V Ukrajini U 83 časopisov. Za kmečko prebivavstvo namenjeno časopisje je pisano v jeziku prebivavstva, vsi drugo v ruščini
Pol leta žc spi. v N';,t. tinghaum na Angleške« spi deklica Dori.s Hhiton neprestano že šest i><o<e. cev, brez vsakega znaki življenja, razen da vh-sili 3 trepalnicami mi„mc, I.anj je jioslušala radio, koncert in je kar naenkrat padla skupaj. Od te-daj se nI več zavedla. Poslali so po najboljša specialiste v London. p» ne mr.rejo nič dobiti. Umetno jo hranijo; prvih šest tednov je zelo shuj-šjila, sedaj s., pa že spel redi.
To jc letalo Uolanlslc inžener Fokker bo zjrj dil aeroplnu, ki bo im< prostora za 40 popol«.-kov. Aeroplan bo z;rnjn v dveh nadstropjih.
Franjo Neubauer:
Marijin kip.
V pomladni dan dežek droban prši, rosi. Ob cvetju cvet v pomladni svet iz tal hiti.
In jaz hitim, da okrasim Marijin kip. Pred njim klečim, drhti pred njim sred utrip.
Trepeie glas: »Ves majski kras naj Tvoj bo zdaj! Naj Tvoj bom jaz življenja čas in vekomaj/«
Preganjanje rodi blagoslov.
List »America« poroča o pogostih spreobrnitvah in prestopih v katoliško vejo v raznih ameriških državah. Prav zna-Pilno je poročilo iz države Georgia. V Ge-orgiji je katoliška vera predmet najhujših
preganjanj. V vsej državi je okoli 20.000 katoličanov, ki so raztreseni na ozemlju 100.000 kma. In vendar je ravno v tej državi prestopov v katoliško vero silno veliko. Samo v eni ameriški državi je število izpreobrnjencev večje kot v Georgiji.
Le škofija Boston, ki je dosegla lansko leto 900 izpreobrnjenj, prekaša Ge-orgijo, kjer se je 229 duš vrnilo v naročje prave cerkve. Toda v razmerju s številom katoličanov pomeni 229 v Georgiji 25 krat toliko kot 900 v Bostonu. Ali ni pomembno da katoliška cerkev slavi svoje zmage ravno tam, kjer je najbolj divje preganjajo?
Kako so odkrili velikega pesnika.
Eden največjih angleških pesnikov prejšnjega stoletja je gotovo katoličan Francis Thompson. Thompson jc lirični pesnik z neubranljivo privlačno silo svojih misli in očarujočo lepoto jezika.
Zanimivo je, kako je tega velikega moža rešil katoliški urednik Wilfrid Me-yuell in ga izvlekel iz najgloblje telesne in duševne revščine. Tako-le piše Mevuell sam: Pred 20 leti sem dobil za moj list zamazan rokopis, ki ga prvi hip niti prebral nisem. Vtaknil sem ga v predal in šele čez šest mesecev, ko mi je manjkalo gradiva za list, sem ga izvlekel in prečital.
Izgledalo je, da ne bo nič posebnega. Ne kaj o duši in telesu, torej stvar, ki so jo že sto- in stokrat obdelali razni pesniki, pisatelji in učenjaki. Toda ko čilam daije, vidim, da je delo polno izredne duhovitosti, prenasičeno z obilico presvetlih mi sli nanizanih z izredno spretnostjo in iznajdljivostjo. Moja žena mi je rekla, da sem našel novega pesnika.
Priobčil sem del rokopisa takoj, leda nikjer nisem mogel najti pisatelja; kamor sem vprašal, so mi povedali, da g« ni več. Šele neki lekarnar mi je povedal naslov. Pisal sem Thompsonu, naj pri« k meni.
Prišel je raztrgan, zamazan, iz čevljev so gledale obtolčene noge, srajce sploh m imel in njegova obleka je bila samo zbirka zavrženih cunj. Njegova postava je kazala znake popolnega razpada. Ta razcapani človek odpre vrata, pa se ustraši in zopet strahoma izgine in šele čez par trenutkom se opogumi in stopi naprej.
Začuden nad to prikaznijo sem ga prašal o njegovem življenju. Dejal mi da nima nobene druge knjige kot sveto pismo. Zaslužka ni imel nobenega. ZvC' čer se je nastavljal pred gledališčem J pred kino, da je bogatinom klical kocil preko ulice in prodajal žvepljenke. rr nočeval je pod stojnicami na trgu. Polica so ga vsake četrt ure brcali in preganjal naj se pobere.
Tako Stanje ga je prignalo do obupa. Za zadnje krajcarje je kupil stekleničico opija in že ga je polovico izpil, ko se mu jc zazdelo, da je nekdo položil roko na ramo in mu prepovedal izpiti še drugo polovico. V tem hipu mu je prišlo na misel, kako si je končal življenje angleški pesnik Chatterton en dan, preden je prišel denar za njegova dela, ki bi ga rešil bede, Movo upanje je vzbudila ta prikazen v Thompsonu, opustil je samoumor in naslednji dan mu je res prijatelj povedal, da je čital njegova dela v listu »Merry Eng-land«, ki ga izdaja Meyuell.
Meyuell je poslal Thompsona v bolnišnico, da okreva, nato pa mu je oskrbel bivanje v samostanu premonstratenžov. Tu v samostanski tihoti je Thompson napisa! svoja pajlepša, največja in najgloblja dela, s katerimi je obogatil katoliško umetnost in ovekovečil svoje ime.
Amundsen na tečaiu.
Sedaj je tudi Amundsen bil na tečaju, t ni šel nazaj na Spitsbcrge, temveč jc letel naprej v Ameriko in je srečno pristal v mestecu Teller v ameriški deželi Alaska. Plaval je na zračni ladji »Norger, ki somu jo zgradili Italijani; ladjo smo opisali v zadnji številki >Domoljuba«. Na tečaju so spustili na led tri zastave; naiprvo Amundsen norveško, nato Amerikanec Ellsworth ameriško (Ellsvvorth je podjetje denarno podpri), in nato Nobilo italijansko. Zastave so bile tako pritrjene, da se je drog postavil v ledu pokonci in so zastave zapla-polale. To je napravilo na udeležnike eks-pedicije ncpozabljiv vtis.
Od tečaja dalje se je obrnil zi-akoplov proti Alaski. Ker je kmalu nastopila gosta megla, je šel zelo visoko, da ni zgrešil smeri. Od časa dočasa se je megla pretr; gala in so videli skoz, a nič drugega kot samo led in led. Po nekem napačnem poročilu smo začetkoma mislili, da se je ,>Nor-ge zgubila in da plava kje tam v tečajni brezkončnosti. Vse je bilo že zelo nervozno, zlasti v Ainundsenovi domovini Norveški. Na srečo poročila niso bila resnična, in je ladja brez ovir priletela na Alasko. Menda jo bodo tam dejali narazen in jo bodo poslali na navadni lad.fi nazaj v Italijo. Kaj je ekspedicija zvedela, o tem bomo še poročali. Za enkrat beremo, da niso odkrili nobene suhe zemlje.
Tu podajamo še potek vožnje iz Rima ia Spitsberge, od Spitsberga do tečaja in napiej do Alaske: 10. aprila ob pol 10 je »Norge« odšla iz Rima in je prispela drugi «an el) pol 4 popoldne v zrakoplovno pristanišče Pulham na Angleškem. Od tam je odplavala 13. aprila 20 minut pred polnočjo v Oslo na Norveškem, kamor je prispela Popoldne; nato je odplula v Gačino pri Pe-"ogradu, od tam v Vadso na najbolj severnem delu Norveške in od tam na Spits-,ei'ge, kamor je priletela 7. maja. Spits-')erg° je zapustila 11. maja, je bila 12. maja 1 na({ severnim tečajem, je letela 18. maja I r[ail rtičem Barrovv na Alaski in je prišla «va dni nato v Teller. Od Spitsbergov je uela s sei^j 62oq kg bencina in se je s 10 Koli?ino obtežila do skrajne možnosti.
Vožnjo bomo še pozneje opisali. Nobile je poslal svoji ženi v Rim brzojavko in pravi, da se mu ves polet zdi kot lepe sanje.
n Od Krumbirta do Stare Cerkve na Kočevskem se je našla ura. Dobi se pri g. Mraku na Prevolu.
častna izjava.
Podpisani preklicujem, kar sem govoril o g. Ivanu Fašunu kot neresnično in ga prosim odpuščanja, zahvaljujoč »e mu, da je odstopil od sodnega postopanja. — Anton Vidmajer, posestnik, Ostrožno pri Celju.	3379
Vljudno naznanjam, da sem premestil svojo odvetniško pisarno v hišo SV. PETRA CESTA 26.
Dr. Fran Ks. Poček.
Sprejmem mizarskega UČENCA. Hrana in stanovanje v hii.i. - Naslov v upravi pod it. 3365.
30. maja orlovska proslava v St. Jurju pri Grosupljem.
Največji ropar in ubijalec našili ljudi je oštarija. Ropa milijone, ubija pamet, preprečuje potrebno izobrazbo.
Na7nanffn se mi 'e po«ei>i° kupiti
I1CICJ9CIIIIIU,, velikansko zalogo manulakturne ga blaga od konkurzne mase veliko pod nabavno ceno, naj nihče ne zamudi izredno ugod. prilike! Prodaja se na KarlovSki cesti št. 30 v Ljubljani,
_Ivan Lupše, trgovec.
2 A. Ž. - PANJA z izdelanim satjem sta naprodaj v Dravljah it. 28, p. Št. Vid nad Ljubljano. 3398
Hkrift^Hnr.FTF RITI ZDKBVI IN DEBELI. KAKOR SHO
GOSPOD,NJO,Dfl vm
JEŽHKOVIM HRJNILNIMIN ZDRAVILNIM
Dobavitelj: M. Težak, Zagreto, Gunduličeva 13
KOSE
fine koroške garantirane, dolge po 60 in 65 cm, razpošiljamo poštnine
?rosto po povzetju 3 kose za 70 D. le naročite 6 kos, damo eno po vrhu zastonj. „RADIOL" Ljubljana, Krekov trg 10/c.
m

Najpopolnejši
STOEU/ER
Šivalni stroji
ga Šivilje, krojače io čevljarje ter za
vsak dom. Preden al nabavite •tro), oglejte il to Urednoit pri tvrdki
L Baraga,
I	Ljubljana
* Sclenburg. u!. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letno Jamstvo.
Marija Rogelj
manulaktur. trgovina, Ljubljana, St. Petra cesta it. 26
priporoča svojo krasno zalogo blaga, žtofa, cajha, fclota, kambrika, delena, etamina, šiiona, bele, plave In rujave kontenine, nar. oblek, perila za dame in ttotpode, domačega izdelka. - Vse potrebščine za krojače in šivilje. Blago dobro, cene nizke. 2832
Srphrnp krnnp in zlatnike kupujem
OIGMIIIO HI Ulic po najvišji dnevni ceni. — Tržaška cesta itev. 4, Ljubljana.	3067
Kolesa Peugeot iK;; vtiSB
MOTOCIKU 1 y, HP Din 6975, 2% HP Din 12.250. Izdelki staro znane svetovne znamke. — Dobava promptna od glav. zaloge: O. ŽUŽEK. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 11. _
Hrastov okrogel LES
tudi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. « o. z. ▼ Črnomlju.	1537
JSOKS-fiEIBM ■
urjboljSi pr mrjcehejSh
Skladiido: LJUBLJANA, METELKOVA 1» Odprto vel dan, skladiščnik stalno t ari' g
Postranski zaslužek fi^is
proti znamki za t Din »Propaganda«, reklamna flruiba z o. i., Uabllana, šelenburgova ulica 7/II.
Poročne prstane
v veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku na Šutni, nasproti farne cerkve. 3380
Najboljše dušičnafo gnojilo za
krompir, horuzo, peso, posebno pa hmelj je
čilski soliter
ki se ga dobi pri
Kmetijski družbi v Ljubljani,
pa tudi pri trgovcih z umetnimi gnojili. Njegova raba je preprosta, učinek gotov. Potrebna pojasnila in tiskana navodila o vseh umetnih gnojilih podaja na pismena vprašanja brezplačno
ftMtm PMlalce? mrn sira Ljubljana,
Gruberjevo nabrežje št. 16
Krila
za dame, moderno izdelana trpežno šport krilo Din 75'—[ enobarvni ševjot Din lOfr— [
niodno-rižasto ali karo Din H')--, tenis-krilo Din 190--, kakor tudi bluze, plašče, kostume ter sploh vso konfekcijo za dame in otroke razpošilja po zelo znižanih cenah veletrgovina
R. STERMECKl
Celje SI. 1«.
Vzorci razne mauufaklure so Vi \ 4 poSljejo v pogled, ilustrirani cenik i. čez i()(X) slikami pa ^VJ' zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — — Trgovci ongros cene.
= S hrastovih HLODOV
ali pa tudi STOJEČA DREVESA po dnevnih ccnah, Kupijo sc tudi GOZDNI KOMPLEKSI z doraščenim hrastovim drevjem. - Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod šifro »Hrast« štev. 3030.
flctiinL'P vsakovrstnega pcrilncga blaga u , UO IdlmC obleke, srajcc in predpasnike, cn zavoj 25 m različnih ostankov proti povzetju Din 300.— - Kdor pošlje denar naprej, dobi z« nameček cn ženski robec aH dva žepna robca — Razpošilja: J. DOLINAR, Medvode - Mavčiče.
Fabiani & Jurjovec
UUBIIANA, STRITARJEVA UlICA 5
Velika zaloga moškega in ženskega blaga
za spomladanske in letne obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp.
Krojači in Šivilje, pišite po vzorce.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel.žt.57,879in470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav., cospobaj^
Račvn ttottnatfa čekovna« ll tir a rta vb ftlnvanlln	■ • •	« w> . . .	"
Ratan pottaafa («koTn«ga urada za Slovcnifo	V ,astn, ppla£f (vls £ vjg fc^g
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šlbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din 15,ooo.ooo -, vloge nad Din 2oo,ooo.ooo -
tutr ,Xe'kin kdevl'e tprciema".-^''^	T**0*™	t'6 v naie"'	hrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje
pre|Cma vlože na ,ekočem računu ,n vložoe knjižice ter preskrbuje vse bar.čne transakcije pod najugodnejšimi pogol'
Amerik anskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje ameriških zapuščin. ______"»PblaSžen prodajalec sreClc Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Frane Kulovcr.
Urednik: Franc Zabret,
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč.