Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 4 FEB. 1960 Lelo XII. — Štev. 5 Cena din 10.— Okrajni odbor SZDL o izvajanju družbenega plana za leto 1960 ZA RAST PROIZVODNJE POGOJ DOBRI ODNOSI MED PROIZVAJALCI V soboto je bila v Soboti seja okrajnega odbora Socialistične zveze, kateri so med drugimi prisostvovali tudi ljudski poslanci Janez Hribar, Boris Kocjančič in Ivan Kreft. Uvodno je poročal o smernicah družbenega plana za leto 1960 predsednik OLO RUDI ČAČINOVIČ. V poročilu je med drugim poudaril, da postavlja družbeni plan glavne naloge predvsem y povečanju storilnosti, v večji izkoriščenosti strojev — pri čemer bo potrebno uvajati v nekaterih proizvodnih obratih nove delovne izmene — v boljši preskrbi z reprodukcijskim materialom in v tesnejšem sodelovanju med sorodnimi podjetji. To sodelovanje naj se razvija v smeri sodobnih kombinatov. V razpravi, ki jo je vodil predsednik okrajnega odbora SZDL Ivan Ros, so poleg zveznega ljudskega poslanca Janeza Hribarja sodelovali še naslednji člani okrajnega odbora SZDL: Franjo Šonaja, Alojz Benko, Koloman Korpič, Karel Lutar, Peter V ujec. Va-nek Šiftar, Rudi Rapl, Franc Sebjanič. Branko Zadravec. Viktor Pintarič in Jože Kuhar. Razprava je nakazala nekatere naloge, ki jim bodo morali posvetiti letos vso skrb predvsem organi samoupravljanja, sindikati in zbori proizvajalcev. V prvi vrsti bo potrebno, da se v vseh gospodarskih organizacijah letos dokončno izvede nagrajevanje po učinku, pri čemer pa je prav posebno važno, da organi samoupravljanja razpravljajo ue samo o predlogih proizvodnih planov in o zaključnih računih, pač pa morajo dosledno ukrepati pri vsakem zastoju v proizvodnji. Glede na to je bilo v dosedanjem delu organov samoupravljanja vse premalo družbene vsebine, ki bi se kazala v vsakodnevni skrbi za človeka — proizvajalca. V tem pogledu so organi delavskega samoupravljanja zaostali za splošnim razvojem. Nepravilno pa se je ta skrb odražala v delitvi takoimenovane 13 plače«, kar ni v skladu z današnjim načinom nagrajevanja. Vzpodbudo za uspehe pri delu mora vsebovati pravilnik o nagrajevanju. V razpravi je bilo izraženih več kritičnih 'pripomb na delo zborov proizvajalcev, ki do- slej niso izpolnili svojih nalog v sodelovanju z organi samoupravljanja v podjetjih. V zaključni besedi je predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze tov. Ivan Ros med drugim dejal, da je pri izvajanju planskih nalog potrebno predvsem dvoje: vsi vodilni kadri v podjetjih in v komuni morajo z občutkom reševati vsa vprašanja, ki zadevajo proizvodnjo, prav tako važno pa je, da so o svojih nalogah seznanjeni tudi vsi proizvajalci pri strojih. V tem pogledu je potrebno, da delavski sveti ne razpravljajo na svojih sejali le o številkah, marveč da posvetijo čim več časa in skrbi organizaciji in razporeditvi dela v podjetju. Vendar teh razprav ne smejo pričeti šele proti koncu leta, kot je to pri nas že navada, temveč takoj s pričetkom leta. ko sprejmejo proizvodni plan. Tudi vso delo pri političnoekonomskem izobraževanju dalavcev mora težiti v smeri skrbi za človeka. Za doseganje zadovoljivih uspehov pa je potrebno, da so o svojih nalogah prepričani tudi delavci sami. Šele tako se proizvajalec ne bo upiral slabim odno- Gostovanje SNG Maribor V nedeljo je Narodno gledališče iz Maribora gostovalo s sodobno komedijo francoskega p satelja Marcela Francka »Sreča na obroke« v Gornji Radgoni in Murski Soboti. Obe predstavi sta bili pri občinstvu sprejeti z velikim zadovoljstvom, saj, obema krajema primanjkuje kvalitetnih gledaliških prireditev. V Murski Soboti ie občinstvo napolnilo veliko dvorano soboškega kina in ob zaključku predstave z burnim ploskanjem pozdravilo mariborske gledališke umetnike. som. ki se kažejo v neupravičenih izostankih pri delu, bolezenskih dopustih in v pomislekih do nagrajevanja po učinku. Povsod v takih primerili moramo jasno povedati, da potrebuje proizvodnja celega človeka in da podjetje ni »molzna krava«. Nadalje je tov. Ros omenil združevanje sredstev gospodarskih organizacij. Poudaril je. da gre v tej akciji predvsem za to, da se sredstva v podjetjih vlagajo bolj gospodarno. V komunali bodo morali poskrbeti, da bo nastalo ob tem v kolektivih pravilno politično razpoloženje, da ljudje ne bodo smatrali, da se s tem kratijo pravice kolektivov oziroma organov samoupravlja- Ob koncu je omenil še nekatere naloge pri izpolnjevanju plana v kmetijstvu. Pri uvajanju socialističnih odnosov v proizvodnem sodelovanju s kmetovalci moramo težiti za tem, da se kmetijska proizvodnja poveča in pridelki pocenijo. V takem pomenu morata sodelovati tako kmetijska zadruga kot kmečki proizvajalec. -jm OBČNI ZBOR Prešernove družbe Včeraj je imel okrajni odbor Prešernove družbe letni občni zbor, na katerem so pregledali rezultate zbiranja novih članov in naročnikov. Lani je bilo v okraju 123 poverjenikov, ki so dvignili število članov za 550. Med njimi so se zlasti odlikovali Jože Kamenšek iz Bodonec, Olga Vajngerl iz Križevec, Milan Kocuvan iz Radgone, Rudolf Lotrič iz Murske Sobote in drugi. Na občnem zboru so sklenili, da morajo občinski odbori poverjeniške mreže še izpopolniti ter poskrbeti za širše zbiranje naročnikov, zlasti še ta mesec ob Prešernovi obletnici in Tednu knjige. Te dni se bo začelo tekmovanje za zbiranje naročnikov, po katerem bodo najboljše poverjenike nagradili. Izvolili so tudi novi odbor. VREMENSKA NAPOVED za čas od 4. do 14. febr. Mraz bo trajal dalje: ponovni vdori mraza iz ZSSR se pričakuje okrog 7. febr. in zlasti okrog 11. febr., nakar bi nekaj dni hud mraz. Sredi februarja popuščanje mraza. Med 4. in 7. febr. bo 2 do 3 dni zaporedoma snežilo. Sneži-lo bo tudi okrog 10 in okrog 14. februarja. Dr. V. M. V plenuma okrajnega odbora SZDL ČLOVEK NAJ BO SREDIŠČE VSEH NAŠIH PRIZADEVANJ Kratek razgovor s preds. okrajnega sindikalnega sveta JJŠKOM SLAVIČEM pred sprejemanjem okrajnega družbenega plana za leto 1960 VPRAŠANJE: Uspešno iz- vajanje določenih gospodarskih in družbenih nalog komuni terja tudi letos sodelovanje med gospodarskimi organizacijami in komuno. Znano pa je, da v podjetjih pogostokrat neradi pogledajo v tem oziru »preko plota«. Kakšne negativne posledice ustvarja takšno gledanje? ODGOVOR: Predvsem je važno, da se vsakdo, ki je zaposlen, ne čuti samo člana proizvodne enote-podjetja, temveč tudi pripadnika svoje občine. To je temeljna zahteva socialistične zavesti. Brez te ne more biti širšega socialističnega patriotizma. Prepričan sem, da prav nepravilni odnos do problemov občine pri vodilnih ljudeh v podjetjih, krepitvi socialistične zavesti delavcev mnogo škoduje. Mi in občina nista dva pojma. Seveda se samovolja posameznikov iz ob činskih ustanov ne more istovetiti z občino. Najboljše zdravilo proti temu je sodelovanje pri reševanju občinskih problemov tudi znotraj kolektivov, predvsem preko sestankov sindikalnih podružnic. Ti »problemi« pa niso samo finančne narave — dajatve, temveč predvsem odnosi med ljudmi in odnosi do ljudi. VPRAŠANJE: V mnogih pod-jetjih je lahko ugotovili, da sindikati posvečajo premalo pozornosti odnosom proizvajalcev do vsakodnevnih problemov v proizvodnji. Ali je-temu vzrok le neprimeren kadrovski sestav sindikalnih podružnic ali obsega to vprašanje širšo problematiko? ODGOVOR: Problematika v tem pogledu je zelo obširna. Največ manjka pri ten odgovornosti, da našemu delaven sproti omogočamo sodelovati je. Zato so pogostokrat seje delavskih svetov usmerjene nekoliko preveč na vprašanja teh- nološkega značaja, premalo pa so na dnevnih redih vprašanja, ki bolj posredno prizadevajo celotni kolektiv. Pri tem čutimo pomanjkanje subjektivnih sil — naše politične organizacije v podjetju. Zaradi tega so člani kolektiva pogostokrat premalo seznanjeni z nalogami. Zato mora biti tudi primerna izbira ljudi pri volitvah v upravne odbore sindikalnih podružnic kot kasneje pri volitvah delavskih svetov in upravnih odborov. Sindikati niso formalna organizacija, temveč razredna borbena organizacija socialistične izgradnje. Ponekod tudi v naših podjetij menijo, da je naloga sindikata posredovati pri tem, če gre nekdo na dopust, pri sprejemanju v službo in pri organiziranju družabnega življenja. Ni pa sindikat proizvodni pomočnik, ki bi razpravljal o vseh vprašanjih proizvodnje. VPRAŠANJE: Večina gospodarskih organizacij je dosegla v preteklih letih primerne uspehe, predvsem letos pa bodo s predvidenimi investicijami za nadaljnje rekonstrukcije doseženi osnovni pogoji za nemoteno proizvodnjo. Ali ne postavlja to pred sindikate kot posebno nalogo večjo aktivnost pri urejanju odnosov znotraj podjetju, predvsem glede na to, da predvideva predlog okrajnega družbenega plana letos povečanje delovne storilnosti za skoraj 7 odstotkov? ODGOVOR: Seveda. Tudi za nas je borba za večjo storilnost prva skrb. ker je vegana na to, ali bo delavec lahko iz leta v leto več zaslužil in boljše živel. Nad plani to volo do boljšega dela tudi predvidevajo. V kolektivih in na delovnih mestih pa je možno pokazati, v koliko smo takemu napredku kos. Tako je bilo o gozdu pred dnem Večno živi Prešeren Ko je pred osemnajstimi leti vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja proglasilo obletnico našega največjega umetniškega tvorca pesnika dr. Franceta Prešerna za praznik kulture slovenskega naroda, je bila drobna knjižica pesmi že dragocen vir, iz katerega so borci za svobodo črpali svojo moč in vero. Prešeren se je v svoji miselnosti in v svojem delu opredelil za občečloveški napredek in s lem hkrati tudi za napredek svojega naroda, prerasel je ozke in mračne okvire svojega časa. zgodovinsko konkretnost svoje zemlje in zaradi te neskladnosti ogromno trpel, toda o njem nikoli ni ugasnila vera v človeštvo in njegov napredek. To je tista čudovita vera, ki je navdihovala partizanske borce, navdihovala slovensko delovno ljudstvo pri premagovanju najrazličnejših težav, ki so se pojavljale pri graditvi socializma, ustvarjanju takih odnosov med ljudmi, ki ne bodo temeljili na izkoriščanju človeka po človeku. Zato tudi ne bi ravnali prav, če bi ob tej obletnici govorili samo o Prešernu, ne pa o tem, kako si slovenski narod, ki ga je pesnik tako ljubil in veroval o njegovo svetlo bodočnost, sam kuje usodo in kako se osvobaja tistih družbenih okvirov, ki so pesnika utesnjevali in mu povzročali bolečine. Zato moramo letošnji kulturni praznik slovenskega naroda povezati tudi z desetletnico delavskih svetov. Prav pred desetimi leti, s prvimi delavskimi sveti in drugimi samoupravnimi organi o komunah itd., se je začela tista slavna pot, po kateri je slovenski delovni človek krenil o tiste dni, ko bo svoboden vseh vezi razrednega suženjstva, po čemer je pesnik tako goreče hrepenel in to hrepenenje tako čudovito izpovedal v svojih pesmih. To je tista misel, hrepenenje, ki jo Program Zveze komunistov Jugoslavije konkretneje opredeljuje, ko pravi: »Socia-lizem je družbena ureditev, ki temelji na podružbljenih proizvajalnih odnosih, ureditev, v kateri upravljajo družbeno proizvodnjo neposredni proizvajalci... in v kateri se... vsi družbeni odnosi postopoma osvobajajo razrednih nasprotij in vseh elementov izkoriščanja človeka po človeku.« Problem prehoda osvobajanja neposrednega proizvajalca slehernega jerobstva in odmiranja države ni samo ekonomsko-politični problem, temveč je hkrati tudi kulturni, kajti ta proces, ki poteka neposredno s podružbljanjem proizvajalnih odnosov, je toliko hitrejši in toliko močnejši, kolikor so proizvajalci, delavci zrelejši in je zato odvisen od kulturne stopnje delovnih množic. V tem je tudi zajeta zahteva in najgloblji smisel naše kulturne politike: kultura naj postane last ljudstva, tistega ljudstva, ki ustvarja neposredno materialno osnovo, samo pa ni bilo deležno njenih plodov. Postati 'mora dejansko last ljudstva, kajti drugače si ne moremo zamišljati uspešnega sistema upravljanja in rasti organov delavskega samoupravljanja. Ta zahteva pa ni postavljena samo načelno, temveč je hkrati globoko pogojena s težnjo delavcev in izvira iz njihove zavesti in praktičnih izkušenj pri upravljanju, ki jim kažejo, da je uspešno reševanje različnih problemov odvisno od razgledanosti upravijalcev. Če v tem smislu kritično premotrimo preteklo obdobje, moramo že v začetku ugotoviti, da smo na področju splošnega izobraževanja in o kulturni rasti delovnih množic storili v minulem letu velik prelom. Organizacije SZDL in druge ter ljudska univerza so prav v zadnjem času priredile za delavce mnoge in razne seminarje, predavanja in z drugim vzgojnim delom pripomogle h kulturni rasti delavcev in s tem mnogo prispevale tudi h krepitvi delavskega in družbenega upravljanja. To je velik napredek, ki ga ne smemo prezreti. Ne moremo pa tudi prezreti dejstva, da kljub temu. v primerjali s prejšnjimi leti tako velikem napredku, še ne moremo biti zadovoljni in da se nam dozdeva, da rast družbene zavesti naših delovnih ljudi zaostaja za ekonomskim razvojem. Takoimenovani »subjektivni faktor je še vse premalo močan, kar pojavlja pred nas zahtevo po še večeru in močnejšem ter bolj razgibanem kulturnem življenju. Zato je brez dvoma izredno boleča ugotovitev, da gospodarske organizacije na podeželju vse premalo upoštevajo hotenje ljudi. ki čutijo, da jim je za aktivnejše sodelovali je pri urejanju raznih problemov potrebna širša razgledanost, kmetijske zadruge pa spreminjajo dvorane zadružnih domov, ki so jih zgradili za kulturne namene v razna skladišča in druge pomožne prostore. Enako boleča so tudi stališča tistih intelektualcev. ki jim je družba pripomogla, da so si pridobili višjo izobrazbo in menijo, da so s tem dobili samo svoj poklic. pozabljajo pa. da jim je družba pomagala tudi zato, ker je hotela da bi pripomogli k njeni hitrejši rasti in razvoju. V naši teritorialni enoti tudi še ne moremo govoriti o kaki večji in živahnejši kulturni dejavnosti. Tu mislim predvsem na izredno slabo razvito gledališko življenje in to zlasti v Murski Soboti kar ne velja za Ljutomer ki je sploh postal po razvitosti gledališkega življenja najbolj aktiven n POmurju. Tudi ob knjižnicah bi se bilo potrebno dotakniti, saj iz leta v leto ugotavljamo, da so materialne možnosti za njihovo rast prešibke. Ti problemi in težave, ki jih ovažamo v našem kulturnoprosvetnem življenju, seveda niso taki, da jih ne bi bilo mogoče odpraviti. Naj nam bo nrav letošnji kulturni pravnik slovenskega naroda ob desetletnici delavskih svetov pobuda za to da bomo izobraževali, kulturni in prosvetni delavnosti v našem ekrani dali primerno mesto v našem družbenem življenju in naj nam ne bo žal tudi sredstev za ustvarjanje materialne osnove za tako delo. STEFAN BALAŽIČ S seje Sveta za notranje zadeve v M. Soboti VEČJO VARNOST V JAVNEM PROMETU Pred dnevi je bila v Murski Soboti seja Sveta za notranje zadeve, na kateri so govorili o porastu števila motom h in ostalih vozil ter proučili možnosti za zaščito javnega prometa. V ta namen so imenovali posebno komisijo, katero sestavljajo v glavnem zastopniki ustanov in organizacij, ki so za to zainteresirane. Sklenili so, tla bo treba letos zlasti razširiti prometno vzgojo. Zaradi naglega porasta motornih in ostalih vozil v okraju im perspektiv domačih tovarn. ki bodo letos predvidoma izdelale okrog 70 tisoč motornih vozil, se postavlja pred varnostne organe in celotno družbo važna naloga: zaščita javnega prometa. Samo v našem okraju smo imeli lani 1595 motornih vozil, kakih 69 tisoč dvokoles ter preko 20 tisoč vprežnih vozni. Poleg tega se vse hitreje povečuje število motornih vozil, ki prihajajo po opravkih iz ostalin krajev Slovenije ter iz sosednjih držav. Skoraj vzporedno s porastom števila vozil pa rastejo tudi nesreče. Tako se je lani zgodilo v našem okraju 110 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 5 ljudi. 55 jih je bilo teže ali laže poškodovanih, škoda pa je znašala preko 5 milijonov dinarjev. Pri največ nesrečah je bila kriva neprevidnost ali vi njenost voznikov. Velik problem predstavljajo v prometu zlasti kolesarji, vozniki vprežnih vozil, nič manj pa za njimi ne zaostajajo nekateri nedisciplinirani pešci. Vozniki vprežnih vozil in kolesarji imajo vozila nezadostno opremljena, mnogi pa se še niso seznanili s cestnoprometnimi predpisi. Po statističnih podatkih ugotavljamo. da povzročijo poleg kolesarjev in ostalih voznikov največ nesreč šoferji-amaterji. ki po več mesecev ali let niso bili za volanom, nato pa pridejo do vozila. Zaradi številnih problemov, med katerimi naštevamo le najznačilnejše, je bila na seji sveta za notranje zadeve imenovana posebna komisija, ki se bo posebej, ukvarjala s proučevanjem varnosti v prometu. Ta novi organ bo vodil in koordiniral delo občinskih komisij za varnost prometa, organiziral vzgojna predavanja ter preskrboval propagandni material. V prvi vrsti bo potrebno razširita predavanja ter kino predstave zlasti za šolsko mladino. Komisija bo torej dajala osrednji poudarek preventivnemu delu prometne varnosti. Udeleženci in člani sveta so med razpravami nakazali potrebo po poostritvi ukrepov varnostnih organov proti nediscipliniranim voznikom in pešcem. Omenili so tudi, da bi lahko k utrditvi varnosti na cestah znatno prispevali tudi sindikati podjetij, ki naj bi imeli posebno komisijo, ki bi mesečno pregledovala zaposlenim kolesa, vsa večja podjetja pa naj bi imela enega delavca, ki bi zaposlenim opravljal manjša popravila. Ta komisija bi skrbela tudi za to, da bi imeli vsi zaposleni zadostno opremljena kolesa. Predlagali so tudi, da naj bi se vozila, ki so zavarovana in so se pri nesrečah poškodovala, po vsakem popravilu strokovno pregledala. Poostriti bo potrebno tudi kriterije pri registracijah motornih vozil. Na seji so omenili, da naj bi se poživela dejavnost pionirjev-miličnikov. Nova komisija bo v kratkem začela v tesni povezanosti z organizacijami in društvi, organizirati nazorno vzgojo mladine in odraslih ter utrjevati varnost v prometu. J. Stolnik Uslužbenci ljutomerske pošte so \ soboto izročili družini Potočnik iz Ljutomera, ki je 33 let prevažala pošto od železniške postaje, pismeno zahvalo. Tega dne je namreč voz izpodrinil avtomobil, ki je uveden z novo avtomobilsko poštno zvezo med Ljubljano in Mursko Soboto. Doslej je prihajala vsa pošta v Ljutomer z vlakom, ki pa je imel včasih precej zamude. Zaradi tega je bila pošta dostavljena pozneje kot navadno. Nova poštna zveza, ki je bila redno uvedena v ponedeljek, omogoča dostavo pošte že v zgodnjih dopoldanskih urah. To je za Ljutomer in celo Pomurje velikega pomena. Razgovor z upravnikom pošle M. Sobota Zoltanom Peršom NOVA POŠTNA ZVEZA MED LJUBLJANO IN M. SOBOTO S prvim februarjem je bila uvedena stalna avtomobilska poštna zveza med Ljubljano in Mursko Soboto. Ker pomeni ta zveza ugodno pridobitev za Pomurje, smo v tej zvezi zastavili nekaj vprašanj upravniku pošte v Murski Soboti tov. Zoltanu Peršu. »Kakšne so prednosti novo poštne zveze?« »Nova poštna zveza bo imela precej prednosti pred dosedanjo zvezo z vlakom. Sedaj dobivamo jutranjo pošto že ob 5.50. tako da lahko lastniki predalov dvigajo pošto že ob sedmi uri. dostavljači pa začnejo redno dostavljati že ob osmi uri. Se pravi, da je pošta dostavljena dve uri prej.« »AH je ta pridobitev pomembna tudi za ostale pošte?« »Vsekakor. Sedaj imamo trenutno samo en manjši avtomobil, ki iz Sobote dostavlja pošto proti Ljutomeru, obljubljen pa imamo še en avtomobil, ki bo dostavljal pošto v goričkem predelu. Tudi za zgornje predele Pomurja bomo uvedli stalno avtomobilsko zveze verjetno že s 15. feb rudarjem. Tako bo tudi v teh predelih pošta dostavljena mnogo hitreje.« »Kateri pošti boste še naprej dostavljali pošiljke z vlakom? Z vlakom bomo dostavljali pošto le še proti Hodošu, dostava z avtomobilom proti Vidmu, Bučkovcem in Prosenjakovcem pa še zaenkrat ni mogoča, pač pa je predvidena v bližnji prihodnosti.« »Do kdaj pa je potrebno v M. Soboti dostaviti pošiljke?« »Ekspresne pošiljke je po trebno dostaviti 15 minut pred 16. uro. navadne pa vsaj do 15.30 ure.« »Kdaj boste uvedli v M. Soboti dostavo paketov?« »Poskusno dostavo paketov bomo uvedli že s 1. marcem letos, seveda če se bo obnesla! Kako je pa glede gradnje novega poštnega poslopja v M. Soboti?« To vprašanje še ni dokončno rešeno. V Ljubljani se sicer že pripravlja investicijski program. ni pa še zagotovljenih dovolj sredstev.« Z občnega zbora ZB M. Sobota OHRANITI TRADICIJE NOB V nedeljo je bil občni zbor Zveze borcev soboške občine. Na zboru so razpravljali o delu v preteklem letu, ki je bilo uspešno tako glede organizacijske utrditve, kakor tudi urejanja raznih materialnih problemov za člane organizacije. V preteklem letu je organizacija uredila med drugim tudi popis partizanskih grobišč in spomenikov ter grobišč in spomenikov rdečearmejcev, popis članov, ker so mnogi zaradi spremembe delovnega mesta in kraja zaposlitve odšli drugam, prišli pa so novi. Potem popisu ima sedaj organizacija 316 članov. Urejeno je bilo tudi strelišče in prirejenih več strelskih tekmovanj ob raznih dnevih. Skupaj z združenjem rezervnih oficirjev je organizacija skrbela tudi za izvenarmadno vzgojo. Na občnem zboru pa so posebej razpravljali o skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Teh je v občini 32, ki so vsi materialno primerno preskrbljeni in tudi v vzgojnem pogledu organizacija skrbi zanje. 10 otrok je lani tudi taborilo. Med posebno pomembne uspehe v minulem letu je potrebno prišteti skrb za ohrani- tev tradicij narodnoosvobodilne borbe med mladino, ki je rasla v povojnih razmerah. Lani so borci in člani ZB obiskovali šole. kjer so mladini na njeno željo pripovedovali o dogajanjih med vojno. Na občnem zboru je bilo med drugim tudi poudarjeno, da mora biti ta skrb osnovna v letošnjem delu organizacije. Obsodili so pa tudi protižidovske izgrede, do katerih je prišlo v raznih evropskih deželah in so preostanki tistih sil, ki so človeštvu prizadejale toliko gorja med zadnjo vojno. Na občnem zboru so sklenili tudi, da bo za območje M. Sobote ustanovljena krajevna organizacija, ker dve krajevni organizaciji (Cankova in Ro-gašovci) že delata. Izvolili so nov občinski odbor in tudi odbor za krajevno organizacijo M. Sobota. ZUNANJE POLITIČNI PREGLED ZAKLJUČKI V GANI V Akri, glavnem mestu Gane je bilo objavljeno skupno poročilo po obisku jugoslovanske misije, ki jo je vodil član Zveznega izvršnega sveta Sergej Kraigher, in o razgovorih, ki jih je imela naša misija z voditelji Gane. V poročilu je rečeno, da izvira politika obeh dežel iz skupne želje Jugoslavije in Gane, da ohranita svojo neodvisnost in dosežeta gospodarski napredek. Sporočilo na konci poudarja, da je predsednik ganske vlade Nkrumah sprejel povabilo jugoslovanske vlade, naj obišče Jugoslavijo. KOLEKTIVIZACIJA KMETIJSTVA Kolektivizacija kmetijstva na Madžarskem je zajela že okrog 60 odstotkov obdelovalnih površin. Kampanja za kolektivizacijo kmetijstva, ki traja na Madžarskem že več kot dva meseca, se je zdaj začela tudi v mestih, v katerih živi pretežno kmečko prebivalstvo. Zadnje podatke o rezultatih letošnje kampanje so objavili pred tremi tedni. Tedaj je bilo v socialističnem sektorju skupno 57.5 odstotka obdelovalnih površin. NASA DRŽAVA BO ZGRADILA TERMOELEKTRARNO V INDIJI Letos bodo pričeli naši inženirji in tehniki graditi novo termoelektrarno v mestu Berauni v državici Bihar v Indiji. V prvi fazi bo nova elektrarna proizvajala 30.000 kW, ko pa bo dograjena, bo njenu zmogljivost 45.000 kW. V glavnem bo ta elektrarna preskrbovala z električno energijo predvideno rafinerijo nafte, valjarno jekla, tovarno traktorjev in še nekatere druge industrijske objekte. RESOLUCIJA O PROTIŽIDOVSKIH IZPADIH V ožjem odboru OZN so soglasno sprejeli resolucijo, ki obsoja nedavne protižidovske izpade in predlaga, naj OZN uvede preiskavo. Resolucija poziva komisijo za človečanske pravice OZN, naj zbere od članic OZN podatke o protižidovskih izpadih in prouči, kakšne ukrepe bi bilo treba uveljaviti, da bi preprečili in onemogočili te izpade. O zbranih podatkih naj bi razpravljali januarja 1961. UPORNIKI SO KAPITULIRALI Pred približno štirinajstimi dnevi je prišlo v Alžiru do demonstracij in upora, ki ga je organizirala Francoska narodna fronta. Ta in tudi nekatere druge podobne organizacije so se upirale odločitvi predsednika de Gaulla o razrešitvi generala Massia mosta vojaškega in civilnega načelnika oblasti mesta Alžira. V ponedeljek so se po hudih krvavih spopadih, ki so terjali več mrtvih in ranjenih, alžirski uporniki predali. Vodja upornikov rezervni poročnik Lagaielarde se je predal z več sto svojimi pristaši. Takoj po predaji so ga z večino upornikov s kamioni prepeljali v mesto Geralda, 25 km vzhodno od mesta Alžira. MLADINSKO SREČANJE V BUKAREŠTI V Bukarešti se je pred nekaj dnevi pričela konferenca mladinskih in študentskih delegacij iz balkanskih dežel in dežel ob Jadranskem morju. Konferenci prisostvuje tudi naša mladinska delegacija. Med drugim na konferenci razpravljajo o sodelovanju mladine teh dežel in o vlogi mladine v boju za okrepitev odnosov med narodi in ohranitev svetovnega miru. SPOPADI NA IZRAELSKI MEJI Pri vasi Tafavik na izraelsko-sirski meji je prišlo pred nekaj dnevi do hudega spopada, v katerem so sodelovale tankovske enote, pehota in topništvo. Pred tem je prišlo na tem obmejnem področju že do več incidentov. Vlada Združene arabske republike obtožuje Izrael, da ponovno začenja »preventivno vojno« in s tem ogroža mir na tem področju. Dogodki na sirsko-izraelski meji pomenijo najhujši incident po izraelskem napadu na Egipt pred štirimi leti. AMERIŠKO ŽITO ZA POLJSKO V zadnjih treh letih so prodale ZDA Poljski za 300 milijonov dolar jev kmetijskih pridelkov, predvsem žitaric. Letos nameravajo uvoziti v Poljsko žita za 40 milijonov dolar jev. koristna odločitev Tovarne mlečnega prahu v M. Soboti SKRB ZA BOLJŠO PRESKRBO Z MLEKOM Seminar za socialne delavce Na pobudo društva socialnih delavcev in na predlog oddelka za družbene službe je organiziral center za izobraževanje odraslih v Murski Soboti pretekli teden tridnevni strokovni seminar za socialne delavce, ki so se ga udeležili referenti in načelniki odsekov socialnega varstva, predsedniki občinskih svetov za socialno varstvo in varstvo družine ter medicinske sestre. Uvodno predavanje o vlogi in nalogah, občinskih svetov za socialno varstvo in varstvo družine je imela načelnica za organizacijo iz sveta za socialno varstvo LRS tov. Olga Kraigher, ki je predavala še o alkoholizmu in o oblikah dela skrbstvenih organov v zvezi s tem 'problemom. Na seminarju so obdelali še sledeče teme: mladinsko varstvo, varstvo odraslih, mladoletni prestopniki in sodelovanje socialnih in varstvenih organov s sodišči, stanovanj-ske skupnosti in naloge socialno-varstvenih organov, rodbinsko zakonodajo in rejništvo. Predavali so najboljše socialni delavci iz Murske Sobote. Predavanja so povezali s seminarskimi vajami. Prihodnji seminar bo meseca marca v Slatini Radencih. Ika TOVARNA MLEČNEGA PRAHU V MURSKI SOBOTI JE V SOBOTO NA SVEČAN NAČIN PODELILA PREMIJE TER SKROMNO POGOSTILA KMETE, KI SO LANI PRODALI PREKO 1000 LITROV MLEKA OD KRAVE. TO PREMIRANJE SO U-VEDLI Z NAMENOM, DA BI ZAINTERESIRALI KMETE ZA BOLJŠE KRMLJENJE IN ODDAJANJE VEČJIH KOLIČIN MLEKA. LETOS SO PREMIKALI KAR 90 KMETOV, KI SO PREJELI SKUPNO PREKO 468 TISOČ DINARJEV Delavski svet Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti že dalj časa teži za tem, da bi zainteresiral čim širši krog kmetov za oddajanje večjih količin mleka ter s tem rešil pomanjkanje mleka in mlečnih izdelkov v potrošnik središčih. V ta namen je že predlani in lani uvedel premiranje najboljših oddajalcev mleka. Kmetje, ki so lani prodali preko 1200 litrov mleka od krave, so prejeli za vsak liter po dva dinarja premij, za oddanih 1100 do 1200 litrov po dinar in pol, od 1000 do 1100 pa po dinar premij od litra. Tako je v soboto prejelo prvo vrsto premij 61 kmetov, drugo 9. tretjo pa 20 kmetov. Tako je podjetje plačalo letos preko 468 tisoč dinarjev premij. Ugotavljajo, da se stanje počasi izboljšuje ter da je že veliko število kmetov pravilno razumelo splošne težnje tovarne. Precej kmetov, ki veljajo za vzgledne živinorejce, se je odločilo poleg pitanja mlade goveje živine tudi za smotnejše krmljenje mlekaric. Omenjajo, da je najuspešnej- še krmljenje z močnatimi krmili, katerih pa žal še nimamo dovolj. Manjše količine teh krmil sicer dobivamo iz nekaterih tovarn, vendar pa to še nikakor ne more kriti naraslih potreb živinoreje v Pomurju. Živinorejci pa upajo, da bomo imeli tudi v Pomurju kmalu tovarno za proizvodnjo močnatih krmil. Brez dvoma bi se količine prodanega mleka močno povečale, če bi zadruge na svojem območju uredile primerne hladilnice, saj bi s tem omogočile celodnevno zbiranje mleka. V nekaterih zadrugah so o ureditvi zbiralnic s hladilniki že razpravljali, vendar še z delom doslej niso začeli. Kmetje, ki so letos prejeli premije, so obljubili, da bodo letos skušali oddane količine še povečati, saj so sedanje cene še precej primerne. Po podelitvi premij smo se \ razgovoru z nekaterima kmeti zanimali, kako so lahko oddali lani tolikšne količine mleka in kako so s tem pre-miranjem zadovoljni. Večina kmetov je trdila, da so dosegli tolikšno molznost z načrtnejšim krmljenjem ter z dodajanjem močnatih krmil. Menijo, da bi lahko prodali še več mleka, če ne bi uporabljali živine tudi za vprego. Z načinom premiramja so zadovoljim, pa tudi cene so rentabilne. ZOLI RITUPER IZ MARKIŠAVEC, ki je lani oddajal mleko od šestih krav ter za vse prejel prvo vrsto nagrad, nam je dejal: Oddajanje ta- kih količim mleka mi omogoča zlasti vsestransko gospodarjenje, smotrno krmljenje s sihi-žo ter močnatimi krmili, naj več pa je odvisno od kvalitete, oziroma pasme živine. Čeprav sem dosegel visoko molz-nost. bi se dala z načrtnim krmljenjem z močnatimi kr-mili dvigniti še za 20 odstotkov. Brez dvoma bi lahko oddal še več mleka, če bi naša zbiralnica imela tudi hladilnik. Upam, da bom lahko letos prodal še več mleka. Ali boste lahko tudi letos oddali toliko mleka, smo vprašali EMO BAC iz STRUKOVEC. ki ie lani oddala n i štirih mlekaric kar 4832 litrov mleka. Vsekakor bi oddala še več mleka, če ne 'bi uporabljala živine za vprego. Menim, da 'se bo dala domača potrošnja nekoliko znižati, molznost pa dvigniti z načrtnim krmljenjem. Ne bi bilo težko povečati molznost, če bi imeli na razpolago močnata krmila. Lani sem od šestih molzna oddal 7349 litrov mleka, nam je dejal KOLOMAN VREČIC iz STRUKOVEC. »Menim, da za domače potrebe porabimo še preveč mleka.« »Kako pa ste zadovoljni s plačevanjem mleka in premiranjem?« »Cene mleka so še precej zadovoljive, pa tudi ta način premiranja ugodno vpliva na kmetovalce, ki so vse bolj zainteresirani za prodajanje mleka.« J. Stolnik POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažic List pošljemo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in odgovarjamo zadnje Uredništvo Murska Sobota, Kocljeva ul. 7. telefon 138 Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sohota, Kocljeva ul. 7 Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 280 dinarjev za inozemstvo 1000 din. — Tek račun pri Komercilani - banki v Murski Soboti štev. 605-76 t-w 2 POMURSKI VESTNIK. 4. FEB. 1960 Manko Golar ČUDEN GOST Tiho in spokojno je legal mrak na našo ljubo prekmursko ravan; leno je legal na široko cesto, ki je peljala o zaspano vas. Po njej je stopal čuden mož, za današnjo šego nenavadno oblečen; izpod velikega cilindra so mu na čokata ramena padali rjavi lasje. Zdaj se je ustavil. Stal je pred šolo. Začudeno je gledal na stavbo, na kateri je pisalo: šola. Saj ni bila večja od tiste, ki jo je že zdavnaj obiskoval on, seveda na čisto drugem koncu naše domovine. Vstopil je v vežo, tiho potrkal na vrata, in ne da bi čakal, stopil n razred. Učiteljice prvi hip ni opazil, ker je sedela za mizo. na kateri je bila nagrmadena cela gora zvezkov. »Dober večer.« je vljudno pozdravil čudni gost. Izza grmade se je prikazala glava, nekam preplašeno so odgovorile začudene oči: »Do ber večer!« — »Mar me ne poznate, tovarišica « je vprašal prijazen glas. »tako začudeno me gledate« Učiteljica je strmela še nekaj hipov o prišleka, nato ji je zdrsel pogled po stenah, kjer so visele slike naših velikih mož. Po kratkem beganju se je ustavila na podobi, kjer je bilo zapisano: dr. France Prešeren. »Mar niste Prešeren, naš največji pesnik? Tako sta si podobna,« je kot o sanjah od-govorila učiteljica. Neznanec se je nasmehnil: »Da. Prešeren sem. tisti z Vrbe. O meni ste najbrž že slišali in tudi otroci vedo povedati o meni to in ono,« »Ampak tovariš Prešeren. Kako vendar? To je povsem nerazumljivo!« »No, kaj bi! Nikar ne sprašujte! Moj praznik se bliža in človeku je dolg čas ležali leta in leta tam. kjer utihne jok in vzdihovanje, kot poje moj rojak Cvetko Golar. Malo se je treba sprehoditi, naužiti se svežega zraka. In letos sem se namenil v deželo vašega Miška Kranjca, v deželo dobrih ljudi.« »Tako tesno mi je. tovariš Prešeren,« je zajecljala učiteljica, »tako nenavadno je vse skupaj.« »Pustiva to nenavadno in čudno! Saj je navsezadnje čislo človeško, če zamika človeka malo v svet. In tod okoli še nisem hodil. Lepa pokrajina in prijazni ljudje. Tam na Kranjskem bi me bili manj veseli.« »In s čim vam lahko postrežem, tovariš Prešeren?« je zopet zajecljala učiteljica. »Če bi prišli kakšen dan kasneje, bi vas povabila na vašo pro- slavo. Z otroki jo pripravljam, ker so z odraslimi take težave. Vse kulturno delo jim je zelo malo pri srcu.« »Oh. ne, hvala! Ne utegnem čakati! Če mi pa že hočete s čim postreči, bi rad videl knjižnico vašega prosvetnega društva. Mika me videti, kaj pišejo moji zanamci, posebno, kaj počno današnji liriki. Čop mi je pravil, da uganjajo nemogoče stvari.« Učiteljica je prebledela: »Kako ste rekli? Knjižnico? Menda ne mislite povsem resno. Za ogled knjižnice res ni časa! Pa ob lej uri!« »Saj bom hiter. Samo takole bom malo pobrskal, dolgo itak ne utegnem.« »Toda. tovariš Prešeren!« je obupano kriknila učiteljica. »Knjižnice vam res ne morem pokazati. Ključ imam doma in vse se mi zdi, da sem ga zgubila!« Pesnik je začudeno pogledal učiteljico: »Kaj vam vendar je? Mar se bojite zanjo?« Zdaj se je utrgalo o učiteljici: »Tovariš Prešeren, sram me je, v zemljo bi se rada vdrla. Ne morem lagati. Knjižnico so nam postavili na hodnik, temo so ji določili za bivališče. Tam. o kotu hodnika. In sedaj ljudje zaman sprašujejo po knjigah. Tako me je sram!* Učiteljica je nagnila glavo na mizo in zaihtela. Pesnik se je zbral šele čez nekaj trenutkov. »V temo so te pahnili. Uboga knjiga! Tako malo te cenijo. Upam, da ne bo prišel Tomaž Hren in te sežgal.« »Veste, tovariš pesnik,« je zopet dvignila učiteljica glavo, » sobo. kjer je bila prej knjižnica, so izpraznili. Tu naj bi bila sedaj delavnica ali kaj ljudske tehnike. Pa tudi s tem ni nič. In jaz nisem kriva, da je tako. Moje besede nihče ne sliši!« Znova ji je padla glava na mizo in nov potok solza sc je vlil po mizi. Nesmrtni pesnik je nemo strmel predse in turobno dejal: »Nič ni boljše kot tam v lepi prleški vasi blizu Ljutomera. Videl se tovarišico Moniko, ki se je sklanjala o deževnem dnevu pod dežnikom o knjižnici, kajti na mizo so padale hudobne dežne kavlje. In nihče od vaških velmož se ni zmenil za njeno jadikovanje.« In še je nadaljeval z bolnim glasom: »Slep je. kdor se s petjem ukvarja...« Ko je učiteljica dvignila glavo, je bila v razredu spet sama. Zunaj je zavijal veter in nadaljeval pesnikove besede: »Kranjec moj mu osle kaže..« Delavci pojo Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda je naš sodelavec obiskal prot. Vladimira Močana, ki že več let vodi in uči pevske zbore nekaterih de-lovnih kolektivov. Letos uči dva pevska zbora in sicer ženski pevski zbor Tovarne perila Mura« v M. Soboti in mešani pevski zbor CZP Pomurski tisk«. Tov. Močan je v razgovoru z našim sodelavcem poudaril, da je prizadevanje delovnih kolektivov in želja po kulturnem delu vsekakor vredna priznanja, zlasti še zaradi tega. ker je tudi pri delavcih čutiti veselje do pevske kulture. Težave, ki nastajajo pri oblikovanju pavskih zborov, in izkušnje pa kažejo, da bo potrebno letos marsikaj storiti za poživitev take dejavnosti delovnih kolektivov. Na splošno je namreč čutiti, da zanimanje za petje in sodelovanje v zboru raste pred neposrednim nastopom. To je zlasti pri pev- skem zboru Tovarne perilo Mura«, kjer kljub uspešnim nastopom v preteklosti navdušenje za pevski zbor pojema. Pevski zbor Pomurskega tiska bi pa lahko številčno še povečali, saj je gotovo še precej dobrih pevcev izven zbora. Pritegniti bo pa potrebno tudi več mladih. Po njegovem mnenju sodelovanje v pevskem zboru tudi povezuje člane delovnega koIektiva in zato se mu zdi škodljivo, da nekateri nameščenci v podjetjih nočejo sodelovati v pevskem zboru. To je opaziti pri tovarni perila »Mura.. kjer so nekateri v začetku prihajali na vaje, kasneje pa enostavno niso več prišli. Tov. Močan je nadalje menil, da bi bilo potrebno delavske pevske zbore povezati s kakim posebnim odborom, ki bi skrbel za to. da bi zbori lahko priredili posebne nastope bodisi v podjetjih ali na vaseh. To bi tudi znatno pripomoglo k medsebojnemu spoznavanju delovnih kolektivov. n c SESTANEK poverjenik Pršernove družbe v Murski Soboti V Murski Soboti je bil v soboto sestanek poverjenikov Prešernove družbe na področju soboške občine. Žal se je sestanka udeležilo le 15 od 42 poverjenikov. Na sestanku so sklenili, da bodo v Tednu knjige skušali zbrati čim več članov Prešernove družbe. Preteklo leto je bilo v soboški občini 1606 članov, letos pa hočejo to število povečati na 3.000. Ob koncu so izvolili nov odbor Prešernove družbe. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Jože Velnar. G „KOMEDIJA 0 KOMEDIJI“ IMA KRIŽEVSKEM ODRU V zadnjih letih smo gledali na križevskem odru (razen nekaj gostovanj) le težja Schillerjeva in Molierjeva dela ter drame drugih klasičnih piscev. Preteklo nedeljo pa so se nam domači igralci predstavili s sodobno Marinčevo veseloigro »Komedija o komediji« v režiji Manje Legen. Pozitiven učinek te spremembe v repertoarju je bil izražen v navdušenju publike, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano. »Komedija o komediji« je sodobna zgodba dveh temperamentnih zakoncev, ki jo je avtor opremil z živahnimi zapleti polnimi humorja. Da bi vskladil harmonijo zakoncev, dobri stric pogosto posreduje med karakterističnim možem, ki se izgublja v svojih funkcijah in pri tem pozablja na ženo in dom, ter mlado, temperamentno ženo, ki si želi moža le zase. Pri uprizoritvi so sodelovali igralci, ki smo jih že večkrat videli na odru, vendar je nastopalo tudi nekaj novincev. Zelo dobra je bila zasedba glavnih vlog, toda tudi stranskim ni kaj oporekati, če se spregleda v posameznih prizorih malce negotovosti in nedina mičnosti. Razvoj dogodkov in zapletov je bil povezan ter podan v živahnem tempu, ki je v celoti pritegnil publiko. Čeprav so nekateri dvomili v uspeh komedije, češ da je križevska publika vzgojena v »dramskem duhu«, je vendar premiera »Komedije o komediji« dokazala nasprotno. To je tudi merilo, da si naši gledalci želijo poleg vsebinsko tehtnih del tudi zabave in razvedrila ob sproščeni veseloigri. Uspeh na odru in številen obisk pa naj bo našim igralcem pobuda, da se bodo pogosteje predstavili svoji publiki. Tone Slavič NAŠI KNJIGOTRŽCI O KNJIGAH PRODANO NAJVEČ KNJIG ZA MLADINO — KNJIŽNICE NIMAJO DENARJA ZA KNJIGE - KMEČKI LJUDJE. REDKI OBISKOVALCI KNJIGARN. Tudi NEŽIKA ORL pevovodja Dobre knjige« v M. Soboti: »Po mojem mnenju so knjige za širši krog ljubiteljev knjig občutno predrage. Redno si jih nakupujejo le redki posamezniki in tudi le nekatere večje javne knjižnice. Krajev- nim knjižnicam pa je po mojem mnenju zelo težko, ker dobivajo premalo sredstev za knjige in še to dokaj neredno. Nekatera kulturna prosvetna društva, kot je bilo na primer pri Gradu, pa so še ta skromna sredstva, ki so jih dobila, uporabila za druge namene (pri Gradu za ureditev kinodvorane). To po mojem mnenju ni pravilno.« JULKA BEG — KNJIGARNA LJUTOMER »Že nekaj let naše ljudske knjižnice nimajo denarja za nakup novih knjig. Težko je cele pri ljutomerski mestni knjižnici, ki ima sicer precej knjig, vendar zadnje čase kupuje od knjižnih novitet le po 1 izvod, kar je glede na potrebe knjižnice zelo malo. Okoliške knjižnice svojega knjižnega sklada ne morejo dopolniti ali obnoviti, ker izposojevelni-na za knjige ne zadošča za nakup novih knjig. Med leposlovnimi knjigami prodamo še največ mladinskega čtiva. Ugotavljam, da so segali prejšnja leta naši ljudie bolj po novih knjigah kot danes.« NADA IRGOLIČ — KNJIGARNA RADGONA »Te dni so organizirali po radgonskih podjetjih nabiralno akcijo za nakup novih knjig, ki bi jih podarili mestni knjižnici. Kolikor mi je znano, so doslej nabrali okrog 50.000 dinarjev, to bo na najbrž tudi edini »svetlejši« trenutek tega leta pri prodaji knjig v naši knjigarni. Okoliške knjižnice — nekoliko večje so pri Vidmu, v Apačah in Radencih, kupijo le malo knjig. Podobno je s šolskimi knjižnicami. Te primaknejo kak dinar za knjige šele ob koncu leta, ko v elijo kako so gospodarili meti letom s skromnim sredstvi šolskega proračuna. Tudi pri nas prodamo največ branja za mladino, dočim ostalih knjig ljudje ne klinu jejo. Sicer pa. tako pri nas kot v Ljutomeru. Lendavi in morda tudi v Murski Soboti naj bi predstavljali večino kupcev knjig kmečki lidje. Ti pa so doslej bolj redki obiskovalci naših knjigarn.« FRANC ŠKODNIK — KNJIGARNA »VESNA« LENDAVA »Od knjižnic, ki kupujejo nove knjige, je še na najboljšem mestna knjižnica v Lendavi. Poleg slovenskih knjig kupujejo tudi precej madžarskih, ki jih dobivamo iz Novega Sada. To so predvsem prevodi svetovno znanih avtorjev. Največ knjig kupijo v Lendavi uslužbenci. Prvo mesto pa zavzema pri tem mladinska literatura.« Zenski pevski zbor Tovarne perila »Mura« pod vodstvom prof. Vladimira Močana Iz življenja kulturno-prosvetnih društev Ovire niso nepremagljive O KPD „Dolinec“ iz Gančan Nekoč je bila samo volja. Tako se je začelo. Kot pravljica — s pravljično igro Desetnik in sirotica. Takrat ni bilo v Gančanih, v vasi, ki je enaka vsem našim vasem po Pomurju, niti mladinskega aktiva. Zdelo se je, da se vas še ni zbudila o novo življenje. Zbudila se je mladina, ki je želela, da najde razvedrila tudi drugod, ne samo o večernem fantovskem petju. Mladina je hotela nekaj »več*. Kuj naj bi bilo tisto »več«, se je kmalu pokazalo, ko so se posvetovali z učiteljem Šadlom in njegovo ženo Milico. Ta dva sta popolnoma, razumela mladino in ji šla na roko, kolikor je bilo v njunih močeh. Kmalu za tem je zrasel mladinski aktiv, ki se je krepil iz dneva v dan. Zdelo se je, da je mladina komaj čakala, da se organizira in začne z delom. V okviru mladinske organizacije je začela delovati dramska sekcija in kmalu se je pokazalo, da bo prerasla ozke meje medinskega aktiva, ki naj bi bil predvsem politično vzgojna organizacija. V tem obdobju je dramska sekcija uprizorila tri igre in se predstavila občinstvu doma in na gostovanjih po bližnjih vaseh. Uspehi so pokazali, da je dramska sekcija sposobna samostojnega življenja in zato je mladinska organizacija skli-cana na pobudo učitelja ustanovni občni zbor. In tako je nastalo. Kulturno-prosvetno društvo »DOLI NEC«. Od ustanovitve, se pravi od decembra 1956, je društvo želo zavidljive uspehe, saj je z dvanajstimi gledališkimi deli nastopilo kur tridesetkrat doma in v okolici (v Lipovcih. Beltincih. Odrancih, Turnišču in v Lipi) pod vodstvom režiserja tov. Šadlove. Razen tega je organiziralo različne proslave ali na njih sodelovalo. Vsako leto je sodelovalo pri občinskem prazniku v Beltincih. Kakšna dela ie izbiralo za svoje nastope? Našli bi različne zvrsti: od zgodovinskih iger preko dram in komedij do veselih večerov, ki igralce najbolj privabljam kajti z njimi pridejo v najboljši stik z občinstvom. Razumeti namreč moramo, da skoraj polovico teksta za Veseli večer pripravijo igralci z režiserjem sami in v ta del se naj7aže vnese kritika domače vasi in njenih ljudi v obliki kronike ali navadnih šal, ki so vzete iz vsakdanjega življenja vasi. Ob pomanjkanju prirevnega gra-diva za vaški amaterski oder ni nič čudnega ki je od dvanajstih gledaliških del bilo kar pet Veselih večerov. S predstavami se je v blaga mo društva stekel denar. Čeprav ga ni bilo veliko (od trideset nastopov nekaj mani kot dvesto tisoč dinarjev), je bil dobro uporabljen za nakup najpotrebnejših stvari. Ker društvo nima dvorane, ki bi mu služila za vaje in predstave, je bila nujna potreba po zložljivem odru, ki bi se dal kar najhitreje in z majhnim trudom postaviti v učilnico osnovne šole, ki še zdaj mora služiti društvu kot dvorana. Zdaj ima društvo že zložljiv oder, kulise za sobo, za gozd. za pokrajino, za mesi o in druge najpotrebnejše stvari. Za igralce, ki presenečajo s svojo voljo in požrtvovalnostjo, je društvo priredilo več čajank in plesov, saj popolnoma razume, da mladi ljudje potrebujejo razvedrila. Priredilo je tudi poseben izlet na Pohorje. KPD »Dolinec« šteje danes 35 aktivnih članov. Naivečji del članov predstavljajo kmečki ljudje, ki kljub zaposlenosti najdejo dovolj časa za kulturno življenje na vasi. To ir tudi glavni namen društva, ki hoče, da da prebivalstvu vsaj delček tistega, za kar so kmečki ljudje navadno prikrajšani. Priznati moramo, da se je to KPD »Dolinec« iz Gančan posrečilo kljub vsem oviram, s katerimi se je boril in se še bori. Če bi poznali režiserja tov. Milico Šadl potem Dolfeka. Tedija. Štefko, Ferija, Micko. Mikija in še mnoge druge, bi se čudili, kako najdejo ob obilnem delu toliko volje, da lahko posredujejo drugim tisto, česar oni sami nimajo o takšni meri, kot bi si želeli. C. S. ČLANI KPA MED SREDNJEŠOLCI Po sklepu zadnjega sestanka Kluba prekmurskih akademikov bodo študenti raznih fakultet v februarskih počitnicah seznanili učence zadnjih letnikov srednjih šol z univerzitetnim študijem, delom Zveze študentov in sprejemanjem v študentske domove. Predavali pa bodo tudi o izbiranja poklica, kar bo mnogim, ki se ne bodo odločili za študij na univerzi, mnogo koristilo. Med počitnicami bodo v M. Soboti imeli tudi poseben sestanek, na katerem bodo s predstavniki štipendijskih komisij razpravljali o štipendiranju. V drugi polovici januarja je priredil klub za svoje člane tudi dve predavanji in sicer o Slovencih na Ogrskem, o če- mer je predaval prof. Murko, ing. Andrejč pa je predaval o svojih vtisih iz Amerike, kjer je bil na študijskem izpopolnjevanju. E. M. ŠIVILSKI KROŽEK V RADENCIH Kmetijska zadruga v Slatini Radencih je na pobudo zadružni organizirala večerni šivilski krožek. Zanj se je prijavilo nad 40 žena in deklet zadružni, tako da so ga morali deliti na dve izmeni. V krožkih bodo mlade žene in dekleta dobile osnovno znanje iz krpanja, robljenja, šivanja perila in podobno. Trajala pa bosta po tri tedne. Za podobne krožke se zdaj zanimajo zadružnice v Šratovcih in v Hrastju-Moti. Ika ŠE O „USODAH“ NA RADGONSKEM ODRU Neljubo nas je presenetil članek v zadnji številki »Pomurskega vestnika« pod naslovom: »MKUD« Štefan Cvetko na radgonskem odru. V želji, da bi igralci in režiser slišali tudi »drugo plat zvona«, pišem te vrstice. Predvsem moram poudariti, da mnenje pisca nikakor ni mnenje večine Radgončanov »ki ne morejo vsega prebaviti« (na žalost mnogokrat nimajo kaj). Vse drugačne besede smo slišali od ljudi, ki so šli iz dvorane. Bile so tople in polne priznanja mladim igralcem, ki so nam dali vse več kot samo »saj so vložili v uspeh mnoge truda«. Presenetil nas je lep jezik večine nastopajočih, dobro obvlada-nje teksta in kar je glavno — način, kako je režiser delo obdelal. To je za nas, »ki tako malo pokukamo v svet«, res nekaj posebnega, ampak v pozitivnem smislu. Tema med urejevanjem scene, za katero pisec ni vedel, kaj naj v njej počne, je držala publiko v koncentraciji, da je o usodah res premišljevala, ako jih je dojela. Nemoteno in doživeto so se odvijale pred nami, kakor življenje samo. S svojo globoko človeško pretresljivostjo so nas zajele, da smo jim napeto sledili kljub temu, da oče ni imel »tradicionalne« brade in brk in mati ne nešteto gub, kar je tako motilo »nekatere Radgončane«, ki za »Usode* res niso bili zreli« — tako ali drugače, pa čeprav bi »eno ali dve usodi črtali«, da bi bilo delo krajše in ljudje v dvorani bolj potrpežljivi. Kaj bi šele bilo, ko bi bilo delo igrano z vso staromodno kulisarijo, dolgimi »svetlimi« odmori, kostumi itd. . . . Le zakaj vedno že apriori rečemo: »Nič novega«! In zakaj skušamo sleherno novost že v kali zatreti? Samo zato, ker nismo »dandanašnji« in »moderni«, še tega ne smemo. Milka Žerdin 3 POMURSKI VESTNIK. 4. FEB. 1960 PRI STOLETNIKU LIPIČU V ČREŠNJEVCIH PRI GORNJI RADGONI Če zaviješ mimo gornjeradgonske opekarne na desno, prideš v nekaj minutah v prijazno naselje — Črešnjev-ce. Tam imajo dobre črešnje in dobro vino. Vinogradniško gospodarstvo goji v zadnjem času plantažno sadjarstvo. Tam imajo zadružni dom, ki so ga preuredili v lep stanovanjski blok in še marsikaj . . . Prijeten kraj, ki se širi ob vznožju vinskih goric. Posebno znamenita oseba v Črešnjevcih je znani mizarski mojster JOŽE LIPIČ, ki je v teh dneh slavil stoletnico. Lipiči so sploh znani mizarji v radgonski občini. Obrt gre iz roda v rod. Tudi danes poje tam žaga, žaga tretjega rodu, deda, sina in vnuka . . . Naš stoletnik Jože Lipič je bil rojen 29. januarja 1860 v Žabjaku pri Boračevi. V Črešnjevcih si je ustvaril domačijo pred 73 leti, ko je bil star 27 let. Šolal se je v Radgoni in še danes rad kaj prebere, posebno kakšno pravljico ali zgodbo mali pravnukici Milenci, s katero sta si najboljša prijatelja. Nestrpno čaka vsak dan na časopis, ki gre najprej skoz njegove roke. Kadar bere in piše, nosi očala, sicer pa kar brez njih. Možak je še gibčen na dahu im telesu. Je veder in celo malo šegav. Ko ga je »mlada« snaha podražila, češ najbolj veseli ste bili gotovo takrat, ko ste se ženili, ji je brž odgovoril: Tak si ti bila, tak sem bil tudi jaz vesel« in je zamahnil z roko. »Najbolj hudo«, je nadaljeval, »pa je bilo takrat, ko mi je pogorelo. Bilo je to pred 40 leti«. Ko smo se pozanimali za njegovo zdravje, je povedal, da je bolehal skoraj do svojega 80. leta na želodcu in na pljučih. Sedaj pa ga že 20 let nič ne boli in ima za svoja leta še kar dober tek. Sicer je živel zmerno. Nikoli ni pij čez mero, pa tudi kadil je malo. Pred desetimi leti pa je kajenje (kadil je večino- ma pipo) celo opustil. Zaradi bolehanja v mladosti ga tudi k vojakom niso vzeli. Ko so leta 1941 vkorakali Nemci in so začeli ljudi seliti, je on odločno dejal: »Jaz ne grem nikam« in pri tem je tudi ostalo. Od 1924. leta dalje je vdovec. Od štirih otrok sta živa še oba sinova, ki imata tudi že nad 60 let, medtem ko sta mu hčerki pomrli stari okrog 40 let. Njegovi starejši brati so dosegli 54, 57 in 90 let. Bil je že čez 90 let, ko je še vedno delal v delavnici. Še danes rad vreže kakšno desko po svoje, sicer pa popravlja igračke pravnukicama Miri in Milenci. Ko sem stoletniku k visokemu jubileju čestital, mi je stisnil roko in dejal: »Pa hvala vam za obisk in še kaj pridite.« -ika Novi transformator v Kokoričih Preteklo soboto so slavili vaščani Kokorič in Berkovskih prelogov pomembno delovno zmago: otvoritev elektrike. Vas Kokoriči je bila elektrificirana že med vojno, vendar je bilo to omrežje zelo slabo in ni zadoščalo niti za razsvetljavo. Zato so se vaščani odločili, da sezidajo nov transformator. Precejšnjo vrednost so pri tem prispevali vaščani s prostovoljnim delom. Kmetijska zadruga Križevci pri Ljutomeru je dala za gradnjo nekaj cementa, Kmetijska zadruga Berkovci pa apno. Precejšen je bil prispevek podjetja DES, ki je dalo za gradnjo transformatorja 1 milijon 500 tisoč, za daljnovod 1 milijon 800 tisoč in za nizkonapetostno omrežje 150 tisoč dinarjev. V soboto je bil zaključen v Slatini Radencih 6-dnevni sadjarski tečaj, ki so se ga udeležili uslužbenci kmetijskih zadrug in delovodje vinogradniških gospodarstev. Na sliki vidimo udeležence pri praktičnem delu (Foto: Kovič) S sestanka odbora SZDL v Cezanjevcih V nedeljo je bila prva seja novega odbora SZDL v Cezanjevcih pri Ljutomeru. Seji so prisostvovali tudi predstavniki drugih organizacij in društev v tem kraju ter zastopnik krajevnega odbora. Razpravljali pa so o ureditvi nekaterih komunalnih vprašanj. Eden izmed najvažnejših problemov v tem kraju je ureditev primernega vodnjaka za šolske otroke, saj je sedanji vodnjak na šolskem dvorišču že več let neuporaben. Razpravljali so tudi o ureditvi vodovoda, ki bi bil povezan z bazeni pod Kamenščakom, kjer je dovolj močan vodni pritisk, da bi se napajalo vse vodo- vodno omrežje v vasi, kjer ima le malo ljudi dobro pitno vodo. Na seji so tudi ugotavljali, da je družabno življenje v Cezanjevcih zelo slabo razvito. Zato so sklenili, da bodo v bodoče prirejali s prosvetnimi društvi več družabnih prireditev. Začeli pa bodo zbirati tudi denar za televizijski sprt jemnik, ki bi ga namestili v dvorani in bi tako koristil vsem prebivalcem, ki zaradi oddaljenosti nimajo priložnosti obiskovati kinopredstave, mnogo bi pa pripomogel tudi k splošnemu izobraževanju članov. F. K. NESREČAM SE LAHKO IZOGNEMO Republiška komisija za prometno varnost in propagando pripravlja obširen program prometne vzgoje mladine in odraslih, katerega bo izvajala preko okrajne in občinskih koo prometu, ki bodo predvajani: misij za prometno varnost. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je v ta namen pripravil več filmov o prometu, ki so bili predvajani na 7. febr. ob 8. uri v kino dvorani v Križevcih pri Ljutomeru, za mladino. 7. febr. ob 10. uri v kinodvorani v Križevcih pri Ljutomeru, za AMD, člane sindikata opekarne, za vajensko šolo in ostale. 7» febr. ob 9. uri v VPD Veržej za gojence in osemletko. 7. febr. ob 15. uri v kino dvorani v Beltincih za AMD, kolesarski klub, kolektiv kmetijskega gospodarstvi in ostale. 8. febr. ob 8. uri v Domu kulture v Ljutomeru za osemletko »Franceta Prešerna«. 8. febr. ob 10. uri v Domu kulture v Ljutomeru za osemletko »I. Cankarja«. 8. febr. ob 13. uri v Domu kulture v Ljutomeru za osemletki Cven in Cezanjevci. 8. febr. ob 15. uri v Domu kulture v Ljutomeru za vajensko šolo ter Kmetijsko šolo Podgradje. 8. febr. ob 19. uri v Domu kulture v Ljutomeru za sindikalne podružnice Žice, LIP, Mlekoprometa, Konfekcije, Tovarne usnja, Agroservisa, za združenje šoferjev in avtomeha-nikov in druge. 8. febr. ob 8. uri na osemletki Raz-križje za mladino. 8. febr. ob 11. uri na osemletki Stročja vas za mladino. 9. febr. ob 8. uri v dvorani v Lendavi za prvo izmeno osemletke Lendava in Dolga vas. 9. febr. ob 10. uri v dvorani v Lendavi za drugo izmeno osemletk Lendava in Dolga vas. 9. febr. ob 12.15 uri v dvorani v Lendavi za člane sindikatov. 9. febr. ob 15. uri v dvorani v Lendavi za vsa podjetja, obrtne ustanove ter uslužbenec in ostale. 9. febr. ob 18. uri v dvorani »Nafte« za sindikat podjetja. 10. febr. ob 8. uri v dvorani kina »Park« v Murski Soboti za prvo izmeno obeh osemletk. 10. febr. ob 10. uri v dvorani kina »Park« v Murski Soboti za vajensko šolo, ESS, učiteljišče in gimnazijo. 10. febr. ob 13. uri v dvorani kina »Park« za drugo izmeno obeh osemletk. 10. febr. ob 15. uri v dvorani kina »Park« za člane AMD, za JLA, avlo šolo, sindikalne podružnice in ostale. 10. febr. ob 8. uri na osemletki Tišina za mladino. 10. febr. ob 11. uri v Kmetijski šoli v Rakičanu. 10. febr. ob 15. uri na osemletki v Martjancih za mladino. 11. febr. ob 8. uri v kino dvorani v Radencih za osemletni Šoli Radenci in Kapela. 11. febr. ob 11. uri v kino dvorani v Radgoni za prvo izmeno obeh osemletk. 11. febr. ob 15. uri v kinodvorani v Radgoni za drugo izmeno osemletk in vajensko šolo. 11. febr. ob 19. uri za člane AMD, združenje šoferjev in avtomehanikov ter sindikate. 11. febr. ob 11.30 uri v kino dvorani Apače za mladino in ostale. Filmi bodo predvajani brezplačno, po navedenem razporedu. Okrajna in občinske komisije za prometno varnost vabijo vse državljane, da si jih ogledajo. Starši in šole naj pošljejo otroke k predstavam pravočasno. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 7. do 13. februarja Nedelja 6.00—6.30 Za nedeljsko jutro — vmes ob — 6.05—6.10 Poročilu, vremenska napoved in dnevni koledar — 6.30 Vedri zvoki — 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Narodni in domači napevi — 8.00 Mladinska radijska igra — Maurice Materlinck: Sinja ptica — 8.50 C. M. weber: Con-certmo za klarinet in orkester — 9.03 Z glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Ivan Jurač-To-ne Ikovic: Na Svinjski planini — II. del — 10.30 Pihalni orkester p. v. Rudolfa Stariča; — 11.00 Kaleidoskop za zabavo — 11.30 Reportaža — Nace Grom: Pohorski mozaik — 12.00 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo I. — 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 13.13 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.45 Majhen koncert lahke glasbe — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila — 15.15 Reklame — 15.30 Popularne operne arije — L. van Beethoven: Recitativ in arija Leonore iz 1. dej. opere Fidelio — C. Gounod: Ariju Faustu iz opore Faust — J. Offenbach: Ariju Dappertulta iz opere Hoffmanove pripovedke — G. Verdi: Arija Aide iz. 3. dej. opere Aida — G. Bizet: Toreadorjeva pesem iz opere Carmen — 16.00 Šestdeset minut športa in glasbe — 17.00 Prijatli, obrodile so trte vince nam sladko — zbori in samospevi na pesmi Franceta Prešerna (Zdravica, Nezakonska mati, Momento Mori, Zapuščena, Ukazi, Mornar, Luna sije, Pod oknom) Izvajajo: Božena Gla-vak, Frideriik Lupšu, Mirko Dolničar, Janez Lipušček. Marjan Vodopivec, Pavel Sivic, Ljubljanski komorni zbor oz. Komorni zbor RTV Ljubljana n. v. Milka Skoberneta — 17.30 Radijska igra — Večer z Antonom Pavlovičem Čehovom (ponovitev) Režija: Janez Vrhunc — 18.45 P. I. Čajkovski: Štirje plesi — Valček št. 1 op. 51: Ruski ples; Mazurka v C-duru; Valček-Scherzo — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.50 Izberite melodijo tedna (Zabavno glasbena oddaja z nagrado) — 21.00 Obiski pri naših skladateljih — IV. oddaja — Primož Ramovš — 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska naeoved in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Imate čas? — Zaplešite z nami! — 23.00 Poročila in pregled liska — 23.10 V ritmu z domačimi plesnimi ansambli — Sodelujejo: Ljubljan- ski jazz ansambel. Kvintet Jožeta Kampiča in ansambel Mojmirja Sepeta — 23.40 P. Stojanovič: Godalci trio št. 2 v G-duru — Izvajaio: Ali Dermelj — violina, Srečko Zalokar — viola in Hilda Lobe — čelo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Ponedeljek 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob — 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar — 6.00—6.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila — 6.30—6.40 Reklame — 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar — 8.00 Poročila — 8.05 Dve glasbeni pravljici- — N. Rimski-Korsakov: Car Sultan — A. Dvorak: Opoldanska vila — 8.40 Pesmi in priredbe Danila Bučarja poje Gorenjski vokalni kvintet — 9.00 Naš podlistek — Gangrena III. — 9.20 Spektrum zabavnih melodij — 10.00 Napoved časa in poročila — 10.10 Iz oper Bedricha Smetane — (Poljub, Prodana nevesta in Dalibor) — 10.40 Intermezzo z godali — 11.00 Drobne skladbe slovenskih avtorjev — L. M. Škerjanc: 4 Improvizacije (Hilda Horak-Časova, klavir) — M. Teme: Caprice (Violinist Srečko Zalokar in pianistka Jelka Suhadolnik-Zalokar) — M. Vodopivec: Tri skladbe za violino in harfo (Igor Ozim, violina in Pavla Uršič, har- fa) — P. Sivic: Suita za klarinet in klavir (Miha Gunzek, klarinet in Pavel Sivic, klavir) — 11.30 Oddaja za otroke — a) Predstavljamo vam . . . b) Iz albuma otroških pesmi — Spored pesmi za otroke izvajajo zbori in solisti — 12.00 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Mihal Leonardi: Odbira' vinske trte — 12.25 Veliki uspehi Caterine Valente — 12.40 Janez Krstnik Novak: Figaro — Scenska glasba k Linhartovi komediji »Veseli dan ali Matiček se ženi«. (Izvajajo: Sonja Hočevar, Zlata Gašperšič, Božena Glavak, Janez Lipušček, Milja Gregorač in Zdravko Kovač) — 13.00 Napoved časa, poro-čila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pesmi naših manjšin — 13.50 Štiri sonate Do-menica Scarlattija — 14.05 Operetni zvoki — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Napoved časa, poročilu, vremenska napoved in prireditve dneva — 15.15 Reklame in zabavna glasba — 15.40 Listi iz domače književnosti — Dr. France Prešeren: Nova pisarija — 16.00 V svetu opernih melodij — VV. A. Mozart: Finale 2. dejanja opere Čarobna piščal — C. M. \Veber: Arija Maksa iz opere Čarostrelec (Tenorist Franz Vroons) — A. Boro-din: Prizor Jaroslavne in deklet ter nastop Galickega iz opere Knez Igor (Valerija Heybal, Biserka Cvejič in Žarko Cvejč) — M. Bravničar: Odlomek iz 2. dela opere Hlapec Jernej (Rudolf Franci, Samo Smerkolj, Friderik Lupša) — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot) — 18.00 Radijska univerza — Na otočju Galapagos da-nes — II. del — 18.15 Milan Ristič: Suita Giocosa — 18.30 Športni tednik — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Portreti z Brodwaya — IX. od- daja — Jerome Kern — 20.45 Kulturna kronika — 21.00—22.44 L. M. Škerjanc: Sonetni venec — Kantata za solo, zbor in orkester v treh delih (Izvajajo: Rudolf Francl-tenor, Samo Smerkolj-bariton, Tomislav Noralič-bas, zbor in orkester Slovenske Filharmonije dirigira Samo Hubad) — vmes ob 22.05—22.20 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan — 22.44 Melodije za klavir in godala — 25.00 Poročila in pregled tiska — 23.10 Plesni zvoki iz studia 14 — Orkester RTV Ljubljana p. v. Bojana Adamiča in Maria Rijavca — Sodelujejo: Marcel Fabris, Gabi Novak in Marijana Deržaj — 25.45 Ivo Petrič: Godalni kvartet (Izvajajo: Rok Klop-čič-violina, Ciril Veronek-violina, Pavle Skabar-viola, Ciril Skerjanc-vi-oloneolo) — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Torek 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas-beni spored) — vmes ob — 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar — 6.00—6.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila — 6.30—6.40 Reklame — 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar — 8.00 Poročila — 8.05 Znane melodije v priredbah za klavir — 8.35 Popevke na tekočem traku — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Potolčeni Kramoh — 9.25 Z našimi pevci v raznih operah — — C. W. Gluck: Recitativ, arija Orc- sta ter arija Pilada iz 2. dej. opere Ifigenija na Tavridi (Samo Smerkolj in Miro Brajnik) — J. Massenet: Pisemska scena iz opere Werther (Mezzosopranistka Boža Glavak) — W. A. Mozart: Arija Leporella iz opere Don Juan (Ladko Korošec) — J. Gotovac: Arija Djule iz opere Ero z onega sveta (Mirka Klarič-sopran) — M. Glinka: Arija Susanina iz opere Ivan Susasin (Friderik Lupša) — J. Offenbach: Tercet Antonije, matere in dr. Mirakla iz opere Hoffman-nove pripovedke (Vilma Bukovec, Elza Karlovec in Zdravko Kovač) — 10.00 Napoved časa in poročila — 10.10 Izberite melodijo tedna! — Zubavno glasbena oddaja z nagrado (Ponovitev večerne oddaje od nede- lje 7. 2. 1960) — 11.00 Trideset minut pri srbskih skladateljih — A. Obra-dovič: Schorzo — S. Rajičič: Kon- cert za violino in orkester (Violinist Branko Pajevič) — M. Ristič: Burleska — 11.30 Majhni zabavni ansambli — 12.00 Alpski zvoki — 12.15 Kmetijski nasveti — Božo Jurak: Mladina proučuje knjigo o socialistični politiki na vasi — 12.25 Domače pesmi iz zamejstva — 12.45 Poje moški zbor »Zarja« Svoboda Center iz Trbovelj p. v. Jožeta Škrinjarja — 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 F. W. Rust: Sanjska dežela (Igra Mariborski instrumentalni ansambel p, v. Vlada Goloba) — 13.50 Vulčki in polke Johanna Straussa — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — France Prešeren — 14.35 Mali ansambli igrajo po domače — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in prireditve dneva — 15.15 Reklame in zabavna glasba — 15.40 Naši popotniki na tujem — Vladimir Bartol: V Egiptu II. 16.00 Izbrali smo za vas — 17.00 Na- poved časa in poročila — 17.10 Razgovor z volivci — 17.20 A. Dvorak: Koncert za violončelo in orkester (Solist Pierre Fournier in orkester dunajske Filharmonije dirigiru Rafael Kubelik) — 18.00 Iz zbornika spominov — 18.20 Količek za mlade ljubitelje glasbe (ponovitev) »Prvi uspehi« — Mladostim dela slavnih skladateljev — 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.50 Radijski dnevnik — 20.00 Ruske narodne pesmi poje zbor Donskih Kozakov p. v. Sergeja Zarova - 20.30 Radijska igra — Andre D. Fernez: Dvojnik (Prva izvedba) Režija: Mirč Kragelj — 21.50 Dane Škerl: Drugi coneertino za klavir in orkester izvajajo Jeni Srebot-Komarjeva in orkester Slovenske Filharmonije, dirigira Samo Hubad) — 21.45 Melodije iz filmov poje Pal Boone — 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Slavna dela komorno glasbene literature — VIL oddaja — R. Schumann: Simfonične etude za klavir — C. Dcbussy: Sonata za violino in klavir — 23.00 Poročila in pregled tiska — 23.10 Popevke, ki so osvojile svet — 23.40 Moderna plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Sreda 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan_ glasbeni spored) — vmes — ob 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar — 6.00—6.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila — 6.50—6.40 Reklame — 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar — 8.00 Poročila — 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole pred mikrofonom — 8.30 Marjan Kozina: Baletna suita (Orkester RTV Ljubljana dirigira Uroš Prevoršek) — 9.00 Jez kovni pogovori (ponovitev) — 9.15 Od tu in tam — 10.00 Napoved časa in poročila — 10 10 Samospeve jugoslovanski avtorjev poje mezzosopranistka Marija Bitenc-Sam-čeva (Japan; Djevojka i mjesec: Ne, jaz nečem umreti: Usoda: Spleen) — 10.30 Plesni zvoki — 11.00 Dvospevi iz italijanskih oper — D. Cimarosa: Duet Paolina in grofa Robinsona iz onere Tajna poroka (Luigi Alva, Franco Calabrese) G. Rossini: Duet Almav ve in Figara iz 1. dej. opere Seviljski brivec (Lirgi Tnfantino, Giusepne Taddei) G. Puccini: Duet Tosce in Scarpic iz 1. dej. opere Tosca (Luisa Malagrida, Antonio Sal-sedo) U. Giordano: Duet Magdalene in Cheniera iz 4. dej. opere Andre Chenier (Renata Tebaldi, Jose So-ler) — 11.30 Oddaja za cicibane — a) Bronasti deček — b) Sedem palčkov vam igra, poje pa Sneguljčica — 12.00 Polke in valčki Rudija Bardor-ferja — 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Janez Božič: Ureditev nasadov hitrorastnih listavcev — 12.23 Pisani zvoki z Dravskega polja (Izvajajo Dravski flosarji in kvintet Otrin) — 12.45 Parada orglic — 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.50 Zbor JLA iz Beograda u. v. Slobodana Krstiča — 13.49 E. Humper-diuck: Tetuan ali Ježa v puščavo (3. stavek iz Mavrske rapsodije) — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Potolčeni Kramoh (ponovitev) — 14.35 Zabavni orkester Raphaele — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in prireditve dneva — 15.15 Reklame in zabavna glasba — 15.40 Novost na knjižni polici — Thomas Mann: Čarobna gora .— 16.00 Koncert po željah — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Veliki orkestri — znane melodije — 18.00 Kulturna kronika — 18.20 Iz slovenske solistične glasbe — VI. Josip Prochazka — 18.45 Domače aktualnosti — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Glasbeni variete — a) Pet povevk za pet pevcev — Marko Novosel, Dušan Jakšič, Nada Kneževič, Jelka Cvetc-žar, Vice Vukov — b) Plesni orkester Erwin Lelin — c) Zabavni zbor Norman Luboff in pevka Doris Day — 20.55 Aleksander Borodin: 3. in 4. dejanje opore Knez Igor — Solisti: Valerija Heybal, Melanija Bugarino-vič, Žarko Cvejič, Noni Zunec, Dušan Popovič, Drugo Petrovič, Nikola Junčič in Dragomir Ninkovič, zbor in orkester beograjske opere dirigira Oskar Danon — 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Koktujl za zabavo — 23.00 Po-ročila itn pregled tiska — 23.10 Moderna plesna glasba — 23.30 Vilko Ukmar: Simfonični poem (Orkester Slovenske Filharmonije dirigira Bogo Leskovic) — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Četrtek 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob — 5.05—5.10 Poročilu, vremenska napoved in dnevni koledar — 6.00—6.15 Napoved čaša, poročila, vremenska napoved in obvestila — 6.30—6.40 Reklame — 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar — 8.00 Poročila — 8.05 Za vsakogar nekaj (zabavna glasba) — 8.35 Zbori iz dobe »Novih ukordov« — (Moravska narodna, Kregata se baba in devojka, če rdeče rože zapa-de sneg, Katrica. Kišu) Poje Ljubljanski Komorni zbor p. v. Milka Škoberneta — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — France Prešeren (ponovitev) — 9.25 Koračnice — 9.35 Georges Enesco: Suita zu klavir (Izvaja pianistka Erika Frieser) — 10.00 Napoved časa in poročila — 10.10 Iz kataloga zabavnih skladb — 10.40 Pet minut za novo pesmico — a) J. Kuhar: Ančka in prvi sneg — b) Pozdrav mladi in risarjem — 11.00 Glusbeniki z otoka (Delu Hcnryja Pur-cella, Ralpha Vaughana Williamsa in B. Brittna) - 11.50 Od ponevke do popevke — 12.00 Igrajo mali ansambli — 12.15 Kmetijski nasveti — Marina Jagodic-Jože Cetina: Tudi mladina čebelari — 12.25 G. Puccini: 1. dejanje opere La Boheme — Izvajajo: Giuseppe di Stefano, Rolando Panerai, Manuel Spntafora, Nicola Zaccaria, Carlo Badioli, Maria Gallus — 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Narodne in domače o zimi — 13.55 Hitri prsti — 14.05 Stevan Hristič: Četrta suita iz baleta »Ohridska legenda« 14.20 Šport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Napoved časa, poročilu, vremenska napoved in prireditve dneva — 15.15 Reklame in zabavna glasba — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Ob 150-letnici rojstva F. Chopina — VI. oddaja — F. Chopin: 4 impromptuji in Sonata v b-molu — 16.45 Georges Bizet: Deklica iz Pertha — Suita ra orkester — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Čez tri gore — Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška 17.30 Plesne melodije velikih mest — 18.00 Turistična oddaja — 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — XVII. oddaja — Tenorist Drago Starc — 18.45 Radijska univerza — dr. Ivan Bonač: O endokrinem sistemu in žlezi ščitnici — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — Sodelujejo: Beneški fantje, Ženski vokalni kvartet. Trio Maksa Kovačiča, baritonist Janez Jeršinovec, na harmoniko ga spremlja Helena Bradeško — 20.45 Lepe melodije — 21.00 Slovenske založbe v letu 1960 — II. del — 21.40 Komorni intermezzo — 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Po svetu jazza — 23.00 Poročila in pregled tiska — 23.10 Nočni koncert komornega orkestra Radia Zagreb p. v. Antonia Janigra — Milko Kelemen: Adagio in allegro za godula — Ivo Kiri-gin: Coneertino za klavir in orkester (solistka Sonja Tudor-Kirigin) -Mladen Pozajič: Mali koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Petek 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob — 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar — 6.00—6.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila — 6.30—6.40 Reklame — 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar — 8.00 Poročila — 8.05 V glasbi po svetu — 9.00 Naš podlistek - Konstantin Paustovski: Poročnik Šmid I. — 9.20 Pojo zabavni zbori — 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — »Tinčkov razgovor z dirigentom« — 10.00 Napoved časa in poročila — 10.10 Dva pribora iz opere Lucia Lamniermoorska z našimi solisti (Nada Vidmar in Miro Brajnik) — 10.35 Ritmi današnjih dni — 11.00 L .M. Škerjanc: 8 nokturnov (Izvaja avtor) — D. Švaru: Suita za violino in klavir (Karlo Rupel-violina, pri klavirju avtor) — 11.30 Družina in dom — 11.45 Pesmi iz NOB — 12.00 Uvertura in ples ur iz Ponchiellijeve opere La Gioconda 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Zvone Pelikan: Osnovni pri- ključki za oskrbovanje poljščin — 12.25 Zabavna ruleta — 12.43 »Koliko te ljubim« — spored jugoslovanskih ljubezenskih pesmi (Koliko le ljubim, Mome idi na vodu, Sječaš li se draga Ti, S one strane Lopovice, Oj djevojko eto tako) — 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Napevi, ki jih radi poslušate — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Avtomobil pripoveduje — 14.35 J. Brahms: Variacije na Paganinijevo temo (Igra pianist Friedrich Wührer) 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in prireditve dneva — 15.15 Reklame in zabavna glasba — 15.40 Iz svetovne književnosti — James Jones: Izkoreninjenci — — 16.00 Petkov koncert ob štirih — Filadelfijski simfonični orkester dirigira Eugene Ormandy, solist David Ojstrah — J. S. Bach: Fantazija in fuga v c-molu — F. Mendelssohn: Koncert za violino in orkester v emolu — C Debussy: Morje — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Razgovor z volivci — 17.20 Zabavne melodije z orkestrom Hans Carstc — 17.40 Umetne in narodne pesmi poje moški zbor »France Prešeren« p. v. Petra Liparja (Dekliška, Ena ptička mi poje, Čukova ženitev, Saj sem pravil. Baba ide na gosti. Barčica, Što to miče?, Travo zelena, Alaj volim u kolu igrati. Pij, mila, pij, Ovadili se) — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Polke in valčki — 18.30 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd p. v. Ilijc Goniča — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Ciklus o glasbenih oblikah — III. oddaja — Kaj je sonata? — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Nočni operni koncert — R. Wag- ner: Uvertura k operi Tristan in Izolda — G. Verdi: Uvodni prizor 4. dejanja. Pesem o vrbi in molitev Desdemone iz opere Othello (Victo- ria de Los Angeles, Gianclla Borclli) — 23.00 Poročila in pregled tiska — 23.10 Ameriške popevke — 23.30 J. S. Bach: Partita št. 6 v c-molu — Izvaja pianist Paul Badura — Skoda — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Sobota 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob — 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar — 6.00—6.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila — 6.30—6.40 Reklame — 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar — 8.00 Poročila — 8.05 Iz arhiva zabavnih melodij — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Avtomobil pripoveduje (ponovitev) — 9.25 Paganini-Liszt, virtuozu in skladatelja — F. Liszt: Mefistov val- ček (Edith Farnadi, klavir) — N. Pa-ganini: Capriccio v Es-duru št. 14; Capriccio v B-duru št. 13 (Zino Frau-cescutti) — F. Liszt: Koncertna etuda št. 3 (Edith Farnudi) — N. Paga-nini: Capriccio v E-duru št. 9; Capriccio v D-duru št. 20; (Zino Fraucescatti) — F. Liszt: Ples valčkov (Aleksunder Brailowsky) — N. Paganini: Capriccio v a-molu št. 24 (Zi-no Fruncescatti) — 9.35 Orkester Alfred Scholz — 10.00 Napoved časa in poročila — 10.10 Od valčka do calypsa — 10.40 Poje Gorenjski vokalni kvintet — 11.00 Popularne skladbe iug. avtorjev — J. Gregorc: Melanholični preludij — Vilim Markovič: Ciprese, idila za simfonični orkester — Rudolf Matz: Posavski ples — 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Dva valčka in dve polki — 12.00 Mehiški napevi — 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Potočnik: Z nabavo semenja jarin ne odlašajmo — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — Sodelujejo Pohorski Tanijo in Mariborski pihalni ansambel p. v. Droga Lorbeka — 12.43 Kitara in harfa — 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega sporeda — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Arije s slavnimi pevci — R. Lconcavallo: Prolog k operi Glumači (Tito Gobbi) — W. A. Mozart: Arija Donne Elvire iz 2. dejanja opere Don Juan (Lisa Della Casa) — G. F. Händel: Arija Demetrija iz opere Berenice (Gerard Sonzay) — Ch. Gounod: Valček iz opere Mircillc (Janine Micheau) — R. Wag-ner: Pripoved o Gralu iz opere Lohengrin (Set Svanholm) — M. Mu-sorgski: Monolog Borisa iz opere Boris Godunov (Boris Hristov) — 14.05 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —- 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in prireditve dneva — 15.15 Reklame in zabavna glasba — 15.40 Na platnu smo videli — 16.00 V dvoranah »Svobod« in pro-svetnih društev IX. — Posnetki z javnega koncerta pevskega zbora »Slava Klavora« z dne 22. XII. 1959. v Filharmoniji — 16.30 Smučarjem v zabavo — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Darinka Režek z Avgustom Stankom pred mikrofonom — 1730 Majhen mozaik melodij — P. T. Čajkovski: Cvetlični valček iz baleta Hrestač — F. Chopin: Barca-rola v Fis-duru op. 60 — J. Massenet: Arija Wertherja iz 3. dejanja opere Werther— C. Gounod: Valček iz opere Faust — F. Mendelsson: Pesem brez besed — R. Lconcavallo: Arija Cania iz opere Glumači — Albeniz-Kreisler: Tango — R. Schumann: Sanjarjenje — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Takt za faktom — 18 45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — Prenos iz velikega studia RTV Ljubljana — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.00 Poročila in pregled tiska — 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. POMURSKI VESTNIK, i. FEB. 1960 4 Letna skupščina Občinskega strelskega odbora v Ljutomeru RAZŠIRITEV STRELSKE VZGOJE V petek je imel Občinski strelski odbor v Ljutomeru letno skupščino. Po poročilu predsednika Rudija Tomažiča so v širši razpravi nakazali potrebo po še tesnejši organizacijski povezavi odbora s posameznimi družinami ter po načrtni strelski vzgoji članov, zlasti pionirjev. Ob koncu so sklenili, da bodo začeli v kratkem s pripravami za gradnjo novega strelišča za malokalibrsko puško. V ljutomerski občini je lani delovalo 7 strelskih družin in 5 sekcij, ki so poleg treningov in medsebojnih tekmovanj sodelovale na 4 občinskih in dveh okrajnih tekmovanjih. Če pogledamo to, da je v strelske družine in sekcije včlanjenih skoraj 600 strelcev, je število tekmovanj v lanskem letu bilo mnogo preniz- ko. Občinski strelski odbor je imel pri organiziranju občinskih tekmovanj precej težav za radii neurejene notranje organizacije v posameznih društvih. kakor tudi zaradi nedelavnosti nekaterih svojih članov. Lani so bili med naiboljšima strelci sekcije Rudar« iz Presike, družna iz Križevec in še nekateri. Zaradi nedelavnosti so med letom morali ukiniti strelsko družino v Cezanjevcih in v Presiki. Lani je prejel občinski strelski odbor dotacijo, s katero je nakupil več malokalibrskih in zračnih pušk. Družine imajo za zdaj skorajda dovolj orožja za treninge, vendar nanj premalo pazijo. Na skupščini so predlagali, naj bi posamezne družine in sekcije letos vzgajale tudi mlade strelce, zlasti pionirje. Tako naj bi imela vsaka družina enega ali dva inštruktorja. ki bi skrbela za strelsko vzgojo. Za te inštruktorje bo- do v kratkem organizirali poseben seminar, na katerem jih bedo seznanili s pravilnim streljanjem ter čiščenjem in negovanjem orožja. Sklenili so. da bodo družine organizacijsko utrdili ter jim skozi leto nudili potrebno pomoč. Sklenili so še, da bodo letos začeli s pripravama za gradnjo novega strelišča za malokalibrsko puško. Idejni načrti so že izdelani, pa tudi nekaj sredstev je že zagotovljenih. Pri gradnji bodo člani družin pomagali s prostovoljnim delom, pa tudi okrajni strelski odbor je obljubil pomoč. J. S. Z občnega zbora TVD Partizan Bogojina NOVE NALOGE Prejšnji četrtek je imelo TVD Partizan redni letni občni zbor. Udeležba je bila bolj slaba. Razen o poročilih so razpravljali tudi o ureditvi nogometnega igrišča. Na občnem zboru je uvodoma poročal o delu v lanskem latu predsednik društva tov. Horvat in predvsem poudaril, da bo tudi letos društvo lahko dobro delalo. Lani so z dotacijo nakupili opremo za nogomet. letos pa hočejo dotacijo uporabiti za ureditev nogometnega igrišča. Igrišče bodo urejali s prostovoljnim delom, denar pa bodo uporabili za razne prevoze materiala. Na igrišču bodo zgradili tudi slačilnico in sobo za razne športne rekvizite, ki so sedaj raztreseni po vasi. Ko so ocenjevali delo društva v preteklem letu, so ugotovili, da je odbor storil vse. kar je bilo v njegovi moči. vendar pa kljub teinu društvo ni bilo preveč delavno. V novi odbor so pa izvodili predvsem mlade člane. S. M. Uspehi soboških igra cev namiznega tenisa v Ravnah Preteklo nedeljo so se soboški igralci namiznega tenisa udeležili ekipnega prvenstva Štajerske in Koroške. Iz Murske Sobote so odšli na tekmovanje člani, mladinci in pionirji. Uspehi, ki so jih dosegli v Ravnah na Koroškem, so zadovoljivi. Člansko ekipo so sestavljali Kovač, Vogrinčič in Roškar, mladinsko Fridrih, Roškar in Vogrinčič, pionirsko pa Lutar, Vadnal in Rituper. Člani so dosegli drugo mesto, mladinci prvo in pionirji tretje. Najboljša pri članih in mladincih sta bila Roškar in Vogrinčič, pri pionirjih pa Lutar. Po uspehu in igri. ki so jo pokazali naši igralci, lahko sklepamo, da jim manjka predvsem tekmovalne rutine, kondicije in gotovosti. Zato je nujno, če hočemo, da se bomo povzpeli med boljše v slovenski namiznoteniški areni, organizirati več tekmovanj in bolj načrtno skrbeti predvsem za razvoj pionirjev. Izgledi so, da bo v kratkem obiskal soboške igralce namiznega tenisa tovariš Mlakar, ki trenira igralce Fužinarja in bo imel pri nas dvodnevni trening. Naslednjo nedeljo bo sobo- ški Partizan organiziral občinsko prvenstvo, v drugi polovici februarja pa tudi okrajno prvenstvo. Soboški igralci se za ti dve tekmovanji že resno pripravljajo. -ič POUČEVANJE TEHNIKE NA OSNOVNI ŠOLI NA TIŠINI Osnovna šola na Tišini je za pouk tehnike dobila dva prostora v gradu na Tišini. Poleg tega pa pomagajo pri poučevanju tehnike z obrabljenim materialom tudi nekatera podjetja. Nekatera podjetja, zlasti mariborska, šolo redno obveščajo o materialu, ki ga imajo na razpolago. Na tak način se delavnica izpopolnjuje in je skladišče polno izdelkov. Poleg strojnega in mizarskega oddelka je v načrtu še keramični oddelek, ki bo začel delovati, brž ko bo vreme primerno. KLUB PREKMURSKIH AKADEMIKOV PRIREDI 13. febr. 1960 ob 19.30 uri v vseh prostorih hotela »ZVEZDA« TRADICIONALNI VI. AKADEMSKI PLES pod pakroviteljstvom kolektiva ČZP »POMURSKI TISK«. Igra orkester BARANJA, poje JELKA CVETEŽAR. Brucovanje, bar z odličnim malim ansamblom iz Ljubljane. Vstopnice v prodaji v kiosku Jugoslovanske loterije. M ariji Kovačič iz Kroga in Štefanu Lejku iz Tropovec, čestitamo ob poroki in jima želimo mnogo sreče na skupni življenjski poti. Sestra Cveta z družino Petek, 5. febr. — Agata Sobota, 6. febr. — Dora Nedelja, 7. febr. — Ksenija Ponedeljek, 8. febr. — Janez Torek, 9. febr. — Polona Sreda, 10. febr. — Dušan Četrtek, 11. febr. — Zvezdana RADIO M. SOBOTA Sobota, 6. febr. 1960: ob 17.00: Obvestila, objave in reklame; ob 17.10: »Želeli ste, poslušajte«. Nadelja, 7. febr. 1960: ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob l2.l5: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 12.40: »Želeli ste, poslušajte«. Torek, 9. febr. 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.30: »Želeli ste, poslušajte«. Četrtek, 11. febr. 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »želeli ste, poslušajte«. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. ure in od 15. do 23.10. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10. ure. VODSTVA SINDIKALNIH PODRUŽNIC, ki še nimajo v svojih kolekti-vih poverjenikov Prešernove družbe VABIMO da čimprej izberejo prizadevne člane, ki bi bili voljni posredovati delovnim ljudem najbolj cenene in kvalitetne izdaje Prešernove družbe. Njihove naslove pošiljajte upravi v Ljubljano, Erjavčeva c. 14/a. ZAHVALA Namesto venca za pokojnim VIKTORJEM KUKOVCEM IN MATKOM SERŠENOM je podaril za slepe v Pomurju tov. Škrajnar J anez, slaščičar v Ljutomeru 2.000 din. Mlekopromet v M. Soboti namesto venca za pokojnim članom sindikata pri Mlekoprometu pa 2.000 din. Hvala! MURSKA SOBOTA — od 5.-7. februarja ameriški barvni film: »Zlato v džungli«; od 8.-9. febr. italijanski film: »Slamnati mož«; od 10. do 11. febr. italijanski film: »Postopači«. GORNJA RADGONA — od 6.-7. februarja ameriški barvni kinemaskopski film: »Osvajalec«; 10. februarja madžarski film: »Nedeljska romanca«. LENDAVA — od 5.—7. febr. ameriški film: »Tri ure do umora«; od 9.—10. febr. angleški film:» Povest o dveh mestih«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 6.-7 febr. češki barvni film: »Dobri vojak Švejk« — 1. del; 10. febr. francoski film: »Krojač za dame«. LJUTOMER - od 6.-7. febr. italijanski vista vision film: »Bele noči«; od 10.—11. febr. italijanski film: »Zena dneva«. SLATINA RADENCI — od 6.-7. februarja ameriški barvni film: »Belo pero«: 11. febr. jugoslovanski film: »Kala«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 6.-7. februarja jugoslovanski film: »Svo-jega telesa gospodar«. VELIKA POLANA — 7. febr. »Sedem nevest za sodem bratov«. SPREJMEMO VEČJE ŠTEVILO NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV (moški in ženske) Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj sc javijo v pisarni opekarne od 7. do 14. ure. OPEKARNA PUCONCI VABILO Klub (prekmurskih akademikov vabi vse študente Prekmurja na sestanek, ki bo 10. februarja ob 9. uri v hotelu »ZVEZDA« M. Sobota. HIŠO z gospodarskim poslopjem, tu koj vseljivo pri Veliki Nedelji ugodno prodam. Jože Petek, Ja dranska 9, Ptuj. M-93 KUHINJSKO kredenco, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Osman Šunje, Grujska 15 (blok), Murska Sobota. M-94 ROKAVICO USNJENO, črne barve, novo, sem izgubil od Skakovec do M. Sobote. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Ernest Kočar, Skakovci št. 15, p. Cankova. M-95 SPALNICO IZ TRDEGA LESA - mahagoni, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Informacije: Stefana Kovača 27, M. Sobota. M-96 GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem s 15. februarjem 1960. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-97 HIŠO z majhnim posestvom, gospodarskim poslopjem in brajdumi na lepi legi ob glavni cesti, prodam. Naslov v upravi lista. M-98 SLAMOREZNICO na motorni pogon, z ventilatorjem, prodam. Štefan Barbarič, Lončarovci št. 14, p. Križevci v Prekmurju. M-101 ŠTEDILNIK »GORAN«, dobro ohranjen, skoraj nov, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-102 SPALNICO UGODNO PRODAM. Ribič, Stefana Kovača št. 27, Murska Sobola. M-193 5 ha POSESTVA ob glavni cesti Čakovec—Ormož, elektrificirano, 10 minut od železniške postaje, predam. Marija Trstenjak, Obrež 39, p. Središče ob Dravi. M-1G4 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM (elek. luč), 4 ha zemlje vseh kultur, 8 minut od glavne ceste, prodam. Matevž Fras, Sovjak 6, Trnovska vas, Slov. gorice. M-105 KMETIJSKEGA TEHNIKA živinorejca, traktorista ter več poljedelskih delavcev, stalnih ali sezonskih, sprejme Kmetijsko posestvo Škofja Loka. M-107 DVE ZLATI ŽEPNI URI. z verižicama, prodam. Naslov v upravi lista. M-199 »AGROSERVIS« MURSKA SOBOTA sprejme 1 AVTOKLEPARJA 1 AVTOELEKTRIČARJA mojstra 1 AVTOMEHANIKA mojstra za poučevanje vajencev 5 AVTOMEHANIKOV z odsluženim vojaškim rokom 1 ORODJARJA — lahko tudi polkvalificiran 1 SEKRETARJA PODJETJA, Pogoj: dokončana srednja šola. PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU PODJETJA. M-110 HARMONIKO, klavirsko, italijanske znamke, 32-basno, ugodno prodam. Vučkič Olga, Cankarjeva 23, Murska Sobota. M-114 PRODAM usnjene motorske hlače, kapo in očale. Ogled pri Topolov-cu na Lendavski c. 21, M. Sobota. M-115 NOVI TEŽKI VOZ prodam. Ivan Korošec, Dragotinci, p. Videm ob Ščavnici. M-117 GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, sprejme manjša družina v Murski Soboti. Vprašati v trgovini »KOVINA«, Titova 9. Murska Sobota. M-118 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem pri cerkvi v Križevcih — Prekmurje, prodam. Hu-ri, M. Sobota, Titovu 9. M-119 SOBO IN HRANO dam za pomoč v gospodinjstvu. Pismene ponudbe 7 opisom zaposlenosti na upravo lista pod »Zelo ugodno«. M-120 OPOZORILO! Opozarjam cenjene stranke, da ne kupujejo premičnin, ki jih prodaja JAKOB PUČKO iz Spodnjega Kocjana, ker so te last njegovega sina Antona. — Anton Pučko, trgovina »RUNO«, M. Sobota. SOCIALNO ZAVAROVANJE SKLEPI SKUPŠČINE Skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Murska Sobota je na svojem zadnjem zasedanju 12. januarja 1960 po obširni razpravi sprejela naslednje sklepe: 1. Da bi bili zavarovanci sproti obveščeni o delu samoupravnega organa fondov socialnega zavarovanja in o problemih, ki jih ta organ rešuje, morajo člani skupščine vsaj dvakrat letno imeti z zavarovanci sestanke. Po mnenju skupščine bo delo članov skupščine med zavarovanci najuspešnejše preko sindikalnih organizacij v gospodarskih organizacijah, ustanovah itd. Zaradi tega prosimo vodstva sindikalnih organizacij, da na svojih sestankih razpravljajo tudi o socialnem zavarovanju, da na take sestanke vabijo člane skupščine z njihovega območja in da članom skupščine pri njihovem delu tudi pomagajo. 2. Potrebno je pooblastiti posamezne gospodarske organizacije, ustanove in druge delodajalce za izplačevanje določenih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja, predvsem nadomestilo plače. S tem omogočimo bolnim zavarovancem, da dobijo enako kakor ostali zavarovanci svoje prejemke. Pri posameznih vodstvih gospodarskih organizacij je še čutiti določen odpor, ker vse skupaj gledajo samo skozi prizmo dela, ki nastane s tem za gospodarsko organizacijo, ne pa iz tega. kakšne koristi bi s tem dobili pri njih zaposleni zavarovanci. Po skrbni analizi ne bo težko dekazati, da se to izplača tudi za gospodarsko organizacijo, če seštejemo vse zamujene ure, ki jih zavarovanci porabijo za uveljavljanje svojih pravic iz socialnega zavarovanja, predvsem pa s tem omogočimo tudi bolnim zavarovancem, da pridejo do svojih sredstev za preživljanje pravočasno. Že samo zaradi tega imajo zavarovanci vso pravico zahtevati od vodstev podjetij, da v njihovem kolektivu to službo organizirajo. Pri tem pa imajo važno vlogo tudi sindikalne organizacije, saj imajo v svojih programih tudi skrb za človeka in to je ena izmed oblik skrbi za človeka. Zaradi tega prosimo vse sindikalne organizacije, da temu problemu posvetijo večjo skrb kakor doslej. (Se nadaljuje) Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota Večje število delavcev, ki se lahko priučijo v zidarski stroki, sprejmemo. Prav tako tudi potrebujemo ZIDARJE IN TESARJE Vsa dela se izvajajo po učinku. Hrana in samsko stanovanje je zagotovljeno. Gradbišča so v Ljubljani. SPREJME GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« Ljubljana, Šmartinska c. 64/b KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA VAJENCA za prodajalno sadja im zelenjave v Murski Soboti. Nastop dela s 1. marcem 1960. Prošnje poslati najpozneje do 15. febr. Pogoj: Uspešno končana osemletka. UPRAVNI ODBOR MIZARSKEGA PODJETJA »OPREMA« MURSKA SOBOTA razpisuje naslednja delovna mesta: 1. KOMERCIALNI VODJA — NABAVNO PRODAJNI REFERENT 2. OBRATOVODJA MIZARSTVA 3. OBRATOVODJA OBRATA ZA IZDELOVANJE ZABOJEV 4. RAČUNOVODJA 5. FINANČNI KNJIGOVODJA 6. BLAGAJNIČARKA 7. SKLADIŠČNIK Pogoji so sledeči: pod 1. visoikvalificirani delavec mizarske stroke ali uslužbenec z večletno prakso v komercialnih poslih, predvsem pa v desni stroki. Pod 2. in 3. točko visokokvalificirani delavec mizarske stroke s 3-letno prakso. Pod 4. točko srednja strokovna izobrazba s 5-letno prakso v vodenju knjigovodstva. Pod 5. točko srednja strokovna izobrazba s 3-Ietno prakso v finančnem knjigovodstvu. Pod 6. in 7. točko nepopolna srednja šola z nekaj let prakse. Rok prijave je do 10. februarja 1960. GRADBENO PODJETJE »ZIDAR« MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORJA-KE Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prijave poslati do 10. februarja na upravo podjetja. TRGOVSKO PODJETJE »ZARJA« LJUTOMER sprejme v službo SALDOKONTISTA veščega tudi drugih poslov Pogoj : srednja strokovna izobrazba, lahko začetnik z veseljem do knjigovodskih del. Nastop službe možen takoj ali najkasneje do 1. marca 1960. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z dokazili o dosedanjem službovanju in strokovni izobrazbi pošljite na naslov: Trgovsko podjetje »ZARJA« LJUTOMER« Vljudno Vas vabimo na IGRA ANSAMBEL „POTEPUHI“ IZ LJUBLJANE TRADICIONALNI PLES nogometnega Kluba »sobota« ki bo v soboto, dne 6. februarja 1960 v vseh prostorih hotela »ZVEZDA«« 5 POMURSKI VESTNIK. 4. FEB. 1960 NAŠA ZGODBA ZEMLJA JE VEDNO ENAKA JANEZ ŠVAJNCER — Marelice in breskve v goricah so se obarvale. Kakor veliki šopki nihajo veje v vetriču, češnje ob kočah odpirajo prve cvetove, trava je pričela zeleneti. Sonce je visoko nad hribom in pripeka, kot da bi bil že maj ali prvi dnevi junija, ko je človeku še v senci vroče. Burgl ni pomnil take pomladi. Zdelo se mu je, da tisti, ki nekje zgoraj vse ureja, hoče potolažiti ljudi zaradi žalosti, ki jo prizadevajo drug drugemu. Drozgu so ravno včeraj poslali pisanje, naj se njegova deklina odloči, ali bo delala na državnem ali pa sploh ne bo delala, ker posestvo potrebuje ljudi za delo in bo sprejelo v svoje hiše družine, ki bodo rade delale. Drozgovka se je razjokala; Drozg je ves dan molčal, deklina pa sc je odpravila od doma, da ne bi poslušala prigovarjanja starih, naj vendar hodi redno delat na državno, da bodo lahko ostali v hiši, saj živa ne moreta v zemljo, kdo drugi pa ju starih in slabotnih tudi ne bo vzel pod streho. V dolini so orali. Kmetje so stopali za plugi spočiti, vendar nekam medli zaradi vročega sonca, ki je neusmiljeno pripekalo, a se mu še niso privadili. Letos je na polju oral tudi traktor. Sopihal je od ozare do ozare in ni potreboval počitka kot konji in voli. Traktorist je sedel na svojem sedežu in skrbel, da so bile brazde globoke in ravne. Motor je ropotal. Kmetje so ga poslušali z nejevoljo, delavci državnega posestva pa so bili ponosni aa motorizacijo, ki bo namesto njih opravljala delo. Burgl je zamahnil z rovnico. Kopal je svojo njivico. Ej, če bi imel njivo spodaj, kjer orjejo s traktorji, pa bi lahko rekel, da je njiva njegova, potem bi zamahnil bolj veselo. Vedno si je želel njivico v dolini, rodovitno za pšenico in krompir, pa še za buče, da bi bilo pozimi olja za fižol. Človek si vedno nečesa želi in nikdar vsega ne doseže. Ampak pokojnine kljub temu ne bi zamenjal za njivo v dolini. Zemlja je radodarna in skopa obenem, denar, ki mu ga pošilja država, pa je vedno enak. Zavihal si je rokave. Z gnoja, raztresenega po njivici, so puhtele drobne meglice. Anika je bila rekla, da je škoda, ker se o gnoj na njivi sušil, a sproti ga tudi ni mogel nositi. Sam je tako prinesel le nekaj košev, drugo so nanosile dekline po delu na državnem. Vsako pomlad koplje na tem koščku zemlje, neštetokrat je že preobrnil lapornato prst, jo premešal z gnojem, a njiva je vedno enaka. Če je suša, ne vrača truda. Pred leti je pogledal globlje v njena nedra. Za kočo na hribu je hotel izkopati vodnjak. Zemljo iz rova je Anika vlačila najprej v košari, pozneje sta si sposodila škripec. Kopal je globlje in globlje. Stal je v temnem prostoru, podprtem s hlodi. Kdaj pa kdaj je pogledal kvišku. Tedaj se je zazdel sam sebi neizmerno majhen. Ko je vodnjak ostal suh in ni bilo nobenih zna- menj, da bo našel vodo, je nehal kopati. Ves trud je bil zaman. Bilo je tako kot pri Drozgu, ki je vse življenje delal in je imel zdaj na koncu komaj toliko kot ob rojstvu. Naj je razmišljal o čemerkoli, misel na soseda se mu je vedno vračala. Ampak on mu ni mogel pomagati, njega niso poslušali niti takrat, ko je bil mlad. Kdo bi se zdaj zmenil za starca in za to kar se zdi temu starcu prav in kaj narobe. Pod goricami je počasi prihajala Anika. Prinašala je južino. Okraski na okorni košari naj bi predstavljali vrtnice, pa so bili podobni krvavemu, zbledelemu madežu na siromašni obleki. »Prinesla sem ti južino. Mislim, da bi sedel in založil.« Roki sta se mu prepletli na toporišču težke rovnice. »Lep kos si že obrnil.« »Mudi se. Če bomo čakali, bo zemlja trda. Za ta čas sonce preveč žge.« Utihnila sta in se za hip zazrla v dolino. Kopala se je v soncu, posejana z vasmi, v tej zgodnji pomladi nemirnejša kot po navadi. Delavci z modrikastimi predpasniki so sejali, branali, ženske z dolgimi krili in dekleta s pisanimi rutami, vse to je dajalo videz nečesa živahnega, nekega življenja, ki se je lahko razmahnilo samo tam doli, kjer je več prostora in ljudje niso utrujeni od hoje navkreber in navzdol. »Spodaj so tudi že začeli,« je rekla ona. »Na državnem orjejo s traktorjem.« »Orjejo. Dekline so tudi tam. Pepa je rekla, da si bodo pomagali s stroji, ker je delavcev premalo.« »Traktor orje hitro.« »Vse je drugače kot nekoč, ko sva pričela kopati na tem hribu. Če se spomnim, koliko sva prestala!« »Prestala sva, Anika.« »Pravijo, da bo posestvo vzelo delavcem o hišnice, ker delajo preveč pri hišah in premalo na skupnem. Dekline sem sinoči vprašala o tem. pa niso nič vedele. Če misliš, da bodo res vzeli, potem bi bilo bolje pustiti njivo tako, neobdelano.« »Če bodo vzeli njive drugim, naše ne bodo. Saj je ne morejo orati.« »Tako pač pravijo. Človek nikdar ne more zaspati brez skrbi. Odkar se je enainštiridesetega začela vojna, je vedno kaj novega.« »Ne bodo vzeli,« je ponovil Burgl, potlej si je pogrnil suknjič in sedel, da bi južinal. »Ljudje govorijo več, kot je res. To je zato, ker kmetje ne maraio državnega, ki je nastalo iz gosposke in tildi iz njihove zemlje, državni pa se tudi ne pulijo za Jo, da bi z vaščani postali prijatelji.« Anika je na njivi izpulila fižolovke, ki so ostale tam še od jeleni. Znosila jih je na kup in se nato oddaljila po pobočju. Na roko si je obesila staro košaro. Burgl je pričel novo vrsto, kopal je in obračal prst. iz katere je puhtela vlaga. Oprezal je za bramorji in jih pobijal, vmes pa si je vedno pogosteje brisal znoj s čela. Ko je zazvonilo opoldne, si je zravnal hrbet, se naslonil na toporišče in se odkril. Ali iz navade ali zaradi pobožnosti. Morda predvsem iz navade. Kot odroka so ga uč:li moliti in se odkrivati, kadar je zazvonilo, pozneje vse to ponavljal. Kolikokrat se je odkrival, ne da hi mislil na boga in molitev. Doma so molili pred jedjo, v postu pa zvečer še rožni venec. »Danes živim ljudje brez molitve laže. kot so prej z molitvijo.« mu je pred dnevi zabrusila Pena. en pa ni rekel ničesar. Čemu bi se prervral z dekleti, one naj delajo po svoje, on pa se bo držal starega. Vedel je. da na državnem vene niso imeli posebno v čast. Če se je za kakšno delo zelo mudilo, so dejali tudi ob nedeljah. Ženskam, ki so se hale zaradi greha, je direktor tovoril, da boga in greha ni. pa če hi bil tudi bog si ne bi izmislil greha, ker ne bi imel časa misliti na takšne malenkosti. zlasti še ne na to, kdo bo ob nedeljah ležal in kdo opravljal nujno delo. Tudi Nemci med vojno niso imeli boga. Župnika so pregnali na Hrvaško. tisti ki so prej radi zahajali v cerkev, na so Nemcem kljub temu služili in nekateri so si gospodarsko opomogli. Celo kmetje so spremljali nakaznice za kruh. z moko, ki je bila poceni, so potem krmili svinje. Njegovi družini niso dali kart za kruh, ker rekli, da niso čista rasa. On ni vedel, kaj je to rasa, šele dekleta so mu poznem povedala, da so Nemci delili ljudi na rase in da so lih zaradi teh stvari tudi pobijali. Zdaj Nemcev ni bilo več. Nova oblast si je zdaj pisala nove zakone. Ljudje so jo imeli radi ali pa je niso marali. Vsi ne bodo nikdar zadovoljni, je menil Burgl. a pravzaprav tudi sam ni vedel, če je zadovoljen ali pa mu nekatere stvari te nove oblasti niso po valji. Če mu ne bi dajali pokojnine, bi mogoče mislil o tej oblasti tako kot Drozg, a zdaj do tega ni imel pravice, čeprav si včasih ni bil na jasnem o teh stvareh, ali so slabe ali dobre. Navsezadnje pa je bilo tako, da je ta košček zemlje še vedno imel, tudi iz koče ga niso podili. V cvetovih so brenčale čebele, obletavale rožnate breskvine in marelične krošnje, jih zapraševale in nabirale med. Težko obložene so za trenutek počivale, utripale s krili, nato so poletele dalje. »Tako vedno nadaljujemo svoja pota tudi ljudje,« si je rekel Burgl, ki je opazoval čebele in občudoval njihovo vztrajnost. »Nadaljujemo jih. Zemlja pa je vedno enaka.« Zemlja je bila enaka tudi popoldne, ko sta kopala z Aniko. Na nebu sonce, na njivici ob gozdu dvoje sključenih postav, ki rijeta v zemljo, molčita, obračata prst in mislita na tisto, kar bi moralo zrasti in poplačati trud. Ali bo zraslo? Ženino drobno telo se prilagaja ritmu njegovega kopanja. Rada bi opravila toliko kot on. Pa so njene roke še šibkejše kot njegove, njen obraz še bolj zguban kot njegov in ob močnejših zamahih se ji noge opotekajo. Te noge so polne žilnatih vozlov. Anika jih ima od otrok in od neštetih bremen, ki jih je nosila v hrib. Trkljajo se grudice po strmini. Kopačema je žal vsakega prgišča prsti. Sonce je razlito po njima. Njemu drsijo potne kaplje po čelu in licih, nabirajo se na razbrazdanem vratu. Preplašena kot zajček je obstala pod češnjo Lojzikina Štefica. Blede ročice je iztegovala k drevesu, da bi utrgala cvet. Ni ga dosegla, čeprav se je vzpenjala in hotela biti velika. »Štefica!« Dekletce prestraši dedkov glas. Obstane in seslja prst. »Češnje niso naše. Pa tudi škoda je trgati cvetje. Pusti jih, da bodo dozorele. Pridi rajši sem.« Anika zagovarja dekletce: »Naj se igra. Škode ne more napraviti, ker je premajhna.« Burgl ni odgovoril ženi. Prav ima, naj se otrok igra, saj je vedno tako sam, kot so bile same njune dekline, ko so bile še majhne. Prva leta po vojni so sicer govorili, da bo oblast 7.3 viničarske otroke uredila nekakšen dom, v katerega bodo hodili vsak dan, ko bodo starši delali na kmečkem in državnem, pozneje pa iz tega ni bilo nič. Ni bilo denarja za tisto reč. Tisti na občimi bi morali vedeti že prej, da ne bo denarja. Pa so le obljubljali. Štefica se je spuščala po pobočju in mislila na češnje. Kako rada jih zoblje! Obeša si jih na ušesa, pozvanja z njimi in nato si jih tlači v usta, ki postanejo sladka in rdeča. Kopača gledata predse, rovnici hrestata po laporju. Burgl pa v mislih potuje nazaj, ko je bil sam tak drobiž, kot je zdaj Štefica. Drevesa in trava in kamenje na hribu, vse je bilo njegovo. Skakal je čez vzpetine, se kobalil po strmini in nekajkrat zajezdil sleme na hlevu. Z jagneda je opazoval kopače v vinogradu. Med njuni sta bila oče in mati. Kolikokrat si je želel, da bi poklical mater, ji rekel, naj pride domov, ker je on lačen, a je vedel, da tega ne sme, ker gospodarjevim ne bi bilo prav, če bi motil mater pri delu. Neke pomladi je vihar odlomil jagnedu vrh. Drevo se je pričelo sušiti. Oče in mati sta ga podžagala im podrla. Ko je padlo, je zaječalo, kot da bi umiral človek. Bilo mu je hudo, zdelo se mu je. da so mu vzeli nekaj, kar je bilo samo njegovo. Za njegovo žalost se niso zmenili. Štefica je obstala pod goricami. Lovi metulja. Padla je. Vsa je umazana od zemlje. Gre ji na jok. »Ne joči, no, saj ni vredno,« ji kliče Anika. Dekletce jo gleda z velikimi očmi in ne upa zajokati. Če bi bila blizu njena mama, potem bi zbežala k njej, se ji skrila v predpasnik in jokala, jokala. A njena mama vsak dan odide na delo. Štefica ostaja pri dedku in babici ali pa je zaprta v sobo in ve, da ne sme jokati. Metulj je obsedel na visokem kolu. Ne bo ga ujela. Dedek in babica kopljeta, grude se trkljajo navzdol, hrib pa diši po sveže prekopani zemlji. Tudi Štefica že pozna ta vonj, čeprav je še majhna. »Dovolj je za danes. Nehajva, Anika.« Hvaležno se je ozrla na moža. Poslednjič sta zamahnila, nato sta otresla blato s čevljev in se odpravila. Poklicala sta Štefico. Ko so šli intimo češnje, je Burgl utrgal otroku cvetočo vejico. Štefica je vriskala od veselja. Dedek in babica sta se spogledala, Burgl pa je tiho rekel: »Naj ima otrok veselje.« Ko so se zvečer dekline vrnile in so sedli k večerji, so se pogovarjali o Drozgu. Pepa je nekje slišala, da bi se v Drozgovo kočo rad selil cestar. Mladi je pripeljal nevesto v hišo, postalo jim je tesno pa tudi ne razumejo se najbolje in stara bi se rada umaknila. Borgu ni šlo v glavo, kako je mogoče, da si je cestar izbral ravno Drozgovo kočo, ki je najbolj trhla in potrebna popravila. Dekline očetove skrbi za Drozga niso razumele. Bil je star človek, poznale so ga, a ni se jim niti smilil niti mu niso želele, da bi sc moral seliti. Same so se že nekako trgale z brega, Lojzika je nekoč celo omenila, da bi bilo pametno, če bi se preselili bliže k cesti. Morda bi potlej celo Lojz večkrat prišel k hiši, ker bi ne imel lako daleč do nje in otroka. Pepa je pospravila mizo. Anica ji je pomagala. Lojzka je odnesla šlefico v posteljo. Odkar se je oče preselil v hiško, je otrok spal pri babici. Pepa je spala sama. Lojzika in Anica sta si delili posteljo. Poleti sla spali na skednju. Burgl je ležal v čumnati. Zopet ni mogel zaspati. Zameril je cestarju, ker sc mu niso smilila Drozgova leta. ki jih je prebil na tem hribu, pa tudi državnim je zameril, ker hočejo enega starca postaviti na cesto zalo. da bodo v kočo lahko vzeli drugega. Centarjev mlajši sin tako ne bo ostal doma, saj je že lani hotel v mesto, pa ga je mali pregovorila, naj osta ne še za kakšno leto, da bo doma v pomoč, ker sta ona in oče že stara. Kakšna pravica je vendar to. ki tako različno deli kruh siromakom. je razmišljal stari. Še vedno si ni bi na jasnem, če so se časi za reveže izboljšali ali je za nekatere morda celo slabše, kot je bilo nekoč, ko so imeli vso zemljo kmetje in gospoda. Hčere so pravile, da kmetje na veliko kupujejo mestno pohištvo, da je Rolko kupil radio in tudi drugi kmetje so že imeli tiste škatle, ki govorijo in pojo. Torej kmetom ne more iti slabše, kot jim je šlo pred vojno, ko so komaj plačevali davke in so bili le redki brez dolga. Tudi elektriko so si napeljali po vsej vasi. Kdo na hribu ima škatlo, ki govori in poje? Kdo bi si lahko napeljal elektriko? Popa sicer pravi, da jo bodo napeljali državni, toda Popa verjame vse, kar sliši v pisarni, čeprav pozneje ni vse tako, kot je slišala. Pa tudi razdelitev dela na državnem se mu ni zdela pametna. Preveč so imeli šafarjev, ki so jim pravili zdaj brigadirji, ti pa niso prijeli ne za motiko in ne za gnojne vile, a zaslužili so več kot oni, ki so kosili, sejali in kopali. Pepa je zagovarjala to, češ da posestvo mora imeti brigadirje zaradi tistih nekaj lenuhov, ki delajo samo takrat, kadar jih kdo gleda. Če jih nihče ne vidi, postavajo. Nekateri so pač še vedno stari viničarji, ki so jih priganjali k delu, a nazadnje jim je bilo vseeno, koliko je zraslo na gospodarjevem gruntu, ker tako od tega niso ničesar imeli. Na državnem vsi živijo od pridelka, zato mora biti pridelek tudi nekaj vreden. Burgl je zaspal z mislijo, da je za Je nove reči res že star, a miru mu kljub teinu ne bodo dale, ker so segle na hrib, kjer od zdavnaj živi on in živijo njegovi sosedje. Razen tega je dobil pokojnino, pa bi pravzaprav že zaradi tega moral biti zanje in jih zagovarjati, četudi ni vse tako, kot bi moralo biti. Janka Bril: On živi (Beležka o piscu: Janka Bril sodi med mlajšo generacijo sovjet-sk.h piscev-prozaistov. Piše zgodbe iz življenja Belorusije med okupacijo in iz sodobnega življenja.) V pozni jeseni 1943 je no eni izmed najmirnejših relacij beloruske železniške proge zletel o zrak nemški vojaški transport. En dan kasneje je nemška kaznjenska ekspedicija o vlažnem hladnem jutru obkolila vas, ki je bila najblizja mestu katastrofe. Zandarji v čeladah, ogrnjeni s šatorskimi krili in domači izdajalci-policaji o mokrili črnih plaščih so se pripeljali iz okrajnega središča na petih tovornih avtomobilih. Vas je bila vesika, vendar jim je šlo od rok, da so z njo hitro obračunali. Kot se je zvedelo pozneje, sta ostala pri življenju samo dva vaščana, in sicer deček, ki se je skril v grmovje za skednji, in ded, ki je prenočil pri sorodniku v oddaljeni oazi. Vse vaščane so se gnali o tisti del vasi, kjer je bila ogromna stara šupa za seno, edino, kar je preostalo od kolhoznega posestva. Poveljnik kaznjenske ekspedicije je ugotovil, da bi trajalo dolgo, če bi »bandite« prisilili, da bi si izkopali jamo. Mnogo laže bi jih bilo sežgati v tej šupi. Medtem ko so njegovi podrejeni seganjali vaščane skozi troje vrat lesene zgradbe, je poveljnik stal ob strani, na hribčku, in se nejevoljno mrščil ob zaglušujočem joku in vpitju... Ob njem se je zaradi vlažnega jutra razburjala mlada tolmačicar brez kaplje krvi v obrazu. — Hitro bomo končali to svinjarijo in potem bomo, gospodična Vera, odšli domov. Zopet bo toplo... O, da! Bitje v usnjenem plaščku in zavito v belo ruto je skremžilo obraz o nekakšen službeno-intimen nasmeh. Tako bi bilo vse kakor običajno ob takih ekspedicijah, toda v trenutku, ko je pogledal na gomilo žrtev, je poveljnik opazil znan obraz. Človek se je skupaj z drugimi bližal stranskemu vhodu. — Od kod ga poznam? ... O, to je vendar zidar peči. Recite, gospodična Vera, naj ga privedejo semkaj. Privedli so zidarja. — Bist du doch auch hier, mein lieber Kert? — se je zasmejal poveljnik. Starec ni razumel. Gotovo ni niti slišal vprašanja. Bled, brez pokrivala na plešasti glavi, neobrit, o nekakšnih sivih cunjah, je togo pogledal Nemca in molčal. Le njegove brezkrvne ustnice so se gibale, kot da bi hotele, a niso mogle spregovoriti. Ta tihi starec je bil pri poveljniku zidal peči. Vsako jutro, pet dni zaporedoma, ga je dežurni orožnik preiskal in vedno z zadovoljstvom našel v njegovih žepih vedno isto kresilo, tobak in košček črnega kruha. Peči so bile izredne. Kuhar je hvalil štedilnik, a gospodar belo zidano holandsko peč. Malo je manjkalo, da ni rekel — ah!, ko se je spomnil gladke peči in prijetne toplote. — Recite mu. gospodična Vera, da ne bo sežgan. Vprašajte ga. ali hoče še živeti. — Gospod poveljnik pravi, da vi, oče, še lahko živite. Hočete? Zidar je samo zganil brezkrvne ustnice. — In recite mu . .. Vprašajte ga, koga ima tam. — Gospod poveljnik vprašuje: koga imate tam? Tam v šupi? — Tam je ... moja ... žena ... — Pravi, da ima tam ženo. — Recite mu, da tudi njegova žena ne bo zgorela. Lahko jo odvede od tam. — Gospod poveljnik pravi, da Frau ... da lahko odvedete svojo ženo od tam. Brezkrvne ustnice med sivimi kocinami se zopet zganejo: — Tam je tudi hčerka... z majhnimi otro ... ki... — On pravi, da je tam tudi hčerka z otroki. — O! Morda še kdo?! — Gospod poveljnik je že nejevoljen. Vprašuje: koga imate še tam? — Gospod poveljnik se že jezi. Vprašal je: koga imate še tam? — Reci mu... tam so sosedje,... a ti mu reci, da so sorodniki. Pravi da ima tam polno sosedov in prijateljev. — Sosedov? Es isf aber mas zu 7ahlen ... Da ne želi. da mu dam vso bando? Vprašajte ga zadnjič: kaj sploh linče norec? — Gospod poveljnik se jezi. Oče ne delajte se neumnega, ako hočete ostati pri življenju. Sedaj bodo zažgali šupo. On p"ravi, da bi vi gotovo hoteli odvesti od tam vso bando. Pod sivimi obrvmi so končno oživel oči. Ustnice so ne- povsem tujo kretnjo — gotovo prvič v žinljeniu — je starec zavrgel glavo: — A kaj misli on? Vse. Vse dobre ljudi... Mogoče se celo smatra enakega njim — ta tvoj gospod. Ali si, morda 'i? . . . Fej! ... in pljunil vredno se obrnil in odhajal proti šupi mnogo trdneje, ne več s tistim sobotnim korakom, s kakršnim se je komaj privlekel semkaj. Za trnutek je nastalo presenečenje, nato je poveljnik potegnil z desne roke usnjeno rokavico, odpel torbico, potegnil pištolo in pomeril... Med obupnim vpitjem ljudi v šupi strela skoro ni bilo slišati. Zidar je padel. Še je podrhteval ko so ga dvignili in vrgli čez prag. pred noge v šupo stlačenih kmetov. Nato so se vrata žaprla — za redno. In zagorel je - edini, ki bi se tega dne mogel rešiti. In vendar živi. Prevedla: M.Š. POMURSKI VESTNIK. 4. FEB. 1960 6