Votna in Poglejmo najprej malo po naši slovenski domovini. Povodenj nas obiskuje zadnja lela kar po vrsli. Sedaj na Gorenjskem. sedaj na ^lajerskem, sedaj v okolici Ljubljane. Sedaj bcrenio, da je vsled povodnji plaz zasul cesto v gornjegrajskem okraju, lansko lelo pa je veliko strahu povzročal ogromni plaz pri Pi|. štanju. Slika na levi nam kaže, da te stvari pr! nas niso nove. 16. in 19. januarja 1877 Je pri Zidanem mostu zdrknil v Savlnjo ogromen zerneljski plaz in jo skoro zajezil. Odnesel je s seboj 5poslopij s 14 Ijudmi, ki so biii vsi mrtvi. Živa je oslala samo ena kokoš. Nad rajezeno slrugo je nastalo celo jezero. ki ]e ogrožalo tovarno za lanono olje, ki je takral slala ob bregu Savinje. Prl odkopavanju nasule zemljc je Savinja odnesla enega delavca, ki je utonil. Domafega plalna se pri nas vedno monj izdeluje. Cenejši in mehkuinejsi bombaž je spodrinil domačo platneno obleko iz lanu. Slika nam kaže, kako lerlce /. velikimi lesenimi škarjami posušene lanove bilke luščijo, da dobijo plalnene nili, h katerih se tke platno. To delo je pri nas že redko. Zekaj velike predilne tovarne, ki jih imaino po vojski zlasli v Siovenijl mnogo in zelo velike, lo delo opravljajo mnogo ceneje inličneje. Ssedanjlmiterlcamipabolegel v grob ludl koščok slarega slovenskega domačoga gospodarslva. Cerkvica sv. Ambroža sloji pod Krvavcem, ki je eden najprijaznejših vrhov Kamnišklh planln. Dobro oskr- drugod bovana koča je odprta skozi vse leto. Smučarji, ki imajo na Krvavcu sijajna smučarska polja, bodo tudi letošnjo zimo mnogokrat od te cerkvice uživali krasen ra/.gled po gorenjsk! ravninl. Nikjer niso božični prazniki tako v srce segajoči, kot v Bellehemu, rojslnem mestu našega Oospoda. Na desel lisoče Ijudi w daljnih krajev roma ta dan v Betlehem, kjer se vijejo dolge in veličastne procesije v cerkev božjego groba. Še vedno Je Junak 601elni pismonoša Avgust Vogebari od Sv. Križa nad Mariborom. Že 25 let krepko in vzlrajno nosi naš lisl na visokl hrib sv. Urbana. V zadnjih lelih je bilo pri nas zgrajenih precej novih cerkva. Kljub vellki draginji — slroški za lako slavbo, kol je cerkev, gredo lakoj v milijone — so naši verni Ijudje izredno požrtvovalnl. ker vedo, da je to velik dušni kapilal, ki se jim splača na tem in onem svetu. To se zlasli vidi v Ljubljanl, kjer so po vojski dovršili Iri nove cerkve: sv. Jožefa. na Rakovniku in eno najlepših v Slovenlji: v Šlški. In sedaj ludi že v Moslah, ki je prav za prav del Ljubljane, mislijo na to, da bi si postavill novo veličastno cerkev ter ustanovlli laslno župnijo. Slika nam kaie novo cerkev v Šmarjeti na Dolenjskem. Cradi se s proslovoljnimi prispevki. Siccr nl zidana v modernem slogu, a je pročelje zelo veličaslno tudi za današnjega človeka. Bog daj, da bl iz nove cerkve rosila obllica božjega blagoslova na dušo in lelo šmarjetskih župljanov. ¦ V Berlinu imajo higienski mpiej, v katerem se med drugim vidi tudl lo, kako delo lahko škodljivo vpliva na okoslje. Levi okostnjak nam ka/.e, kako se polagoma skrivi hrblt-nica, kdor vedno n. pr. pri, krojaški ali črevljarski obrtl sključeno sedi, kar soveda tudi na pravilno delovanje pljuč in srca slabo vpliva. V sredi sla dva okoslnjaka, ki iijrala na klavir. Le\i sedi pravilno. desni nepravilno — posledica : kriv hrbel in slaba pljuča. Desni mo/. nam pa kaže vollo hrblenico, ki pride od ležkega prenešanja lovorov v rokali. Neki Američan je iznašel nov način, kako se s šibico išče v /.cmlji voda ali žila kake rude. Znano je, da se šiba, ki jo močno dr/.iš v rokah, in sicer pokoncu, obrnc navpično navzdol, kakor liilro stopiš na meslo, pod kalerim se morda veliko motrov pod zemljo uahaja vodni curek ali ruda. Čez ogromno reko Hudson v Ameriki jo bil te tedne izročen prometu največji most na verigah. Slika nam kaže velikanski avtomobilni promel čez mosf. Promel je urejen tako, da gre čez eno polovico na eno stran, čez drugo polovico pa na drugo slran. Promct na mostu čez rcko Hudson 11 Amcriki. ^****-*f& __»¦ — "^ -i '_¦__ " _¦ _¦ ¦¦Pt.JT. -uw J* i, _>f""V Ogromni zemeljski plaz pri Zidanem mostu 16. in 19. januarja 1877. leta. Tericc v oasi Šmarata pri Loiu terejo lan, iz katerega se Ike domače platno, ki se ial pri nas oedno bolj izgublja. K 25 letnici 60 letnega Avgusta Vogebah ad $a. Kriia nad Maribaram, odkgr je pismunoša. OoFska cerkuica su, Ambroia pod Krvaucem u snegu. Slovesna procesija na božični dan o Betlehemu o cerkeo božjega groba. Finančna straia u Pincah pri Lendaoi ob jugoslovansko-madžarski meji. Odbor dijaškega društva mBorba" na kmetijski šoli na Grmu pri Nouem mestu. Nooa zupna cerkeo o Šmurjeti na Dolenjskem.