Kdor hoče prijatelje obdržati, ne sme z njimi trgovati. Portugalski pregovor rm Številka 7 Letnik 55 Cena 1,15 evra • 180,-SIT petek, 14. februarja 2003 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Bili smo v Strasbourgu v pravem trenutku. Vsi so rekli, da so naše informacije zelo dragocene. Marjan Pipp, predsednik CAN in poslovodja Radia 2 CAN/EBLUL: uspešen obisk pri Svetu Evrope stran 3 Državni predsednik Klestil je sprejel predsednika N S KS in AACC Sadovnika in generalnega tajnika AACC Warascha. V °spredju pogovora je bilo vprašanje topografije, Radia dva in čezmejnih projektov AACC. Klestil je izrazi! obžalovanje, da grozi Radiu dva zaprtje, in obljubil, da bo posredoval pri Schüsslu in Haiderju. Stran 2 POLITIKA Špacapan sprejel SGZ Pogovor s Slovensko gospodarsko zvezo ocenjuje Špacapan zelo pozitivno. Stran 3 IZ NAŠIH OBČIN Občinske volitve 2003 Pogovor z glavnima kandidatoma EL Pliberk in Žitara vas Mandlom in Sternom. Strani 4/5 KULTURA Slovenski kulturni praznik Na Koroškem so obhajali Prešernov dan, v Celovcu z osrednjo slovesnostjo. Strani 10/11 ŠPORT SAK s tremi legionarji V vigredno prvenstvo bo šel SAK kar s tremi igralci iz Slovenije. Stran 15 2 Politika Politika 3 Gabi Frank____ Komentar Našega tednika Živimo slovenščino I etošnji slovenski kulturni praznik, dan, ko je v I—ospredju največji slovenski pesnik France Prešeren in z njim tudi slovenski jezik, je za nami. Prav tako teden, ko so štirje sodelavci slovenskega radia gladovno stavkali. Pretekli teden pa so predstavili tudi akcijo z naslovom Slovenščina v živo, ki bi naj poživila slovenščino in nas spodbudila za zavestnejšo uporabo naše materinščine. Ti trije dogodki me silijo, da nekako razmislim o jeziku, o svojem prvem jeziku, ki ga ljubim in ki žal na Koroškem vse bolj izumira. France Prešeren je slovenski jezik postavil na evropsko raven, z njim je slovenski jezik po izraznih možnostih postal enakovreden drugim evropskim jezikom. Bližajoča se Evropska unija za Slovenijo lahko pomeni še večje povišanje tega pomena. Potrebovali bomo prevajalce, kakovostne. Toda ob tem se mi misli takoj zaustavijo pri slovenskih politikih, ki ob obiskih v tujini ne spregovorijo v svoji materinščini. V intervjujih slišimo, kako govorijo angleško ali nemško. Ko zapustijo slovensko mejo, zapustijo tudi svoj jezik. Kako je na Koroškem? Vsi tarnamo, da mladina ne govori več slovensko, da jezikovno znanje vse bolj peša. Sprašujem se, kako pa naj otroci govorijo slovensko, če pa se v slovenskih družinah v pretežni meri govori le nemško, ali če učitelji med seboj govorijo nemško. Ali pa če prideš v kako slovensko ustanovo in moraš slišati, kako Slovenci besedičijo nemško. Ne sprejmem tudi izgovora, da ne poznamo slovenskih besed za nemško ustreznico. Če le hočemo, lahko beremo slovenske časopise, revije ali knjige, poslušamo slovensko besedo na slovenskem radiu, kliknemo na slovensko spletno stran. Samo želeti je treba. Odrasli moramo biti pri uporabi jezika dosledni, pogledati moramo v slovar, če kakšne besede ne poznamo. Živeti moramo slovenščino, kot poudarjajo pri projektu Slovenščina v živo. Vsak novi dan prinaša nova spoznanja. Zakaj pa se ne bi učili jezika, pogledali enkrat na dan v slovensko omrežje, prebrali kratko slovensko besedil-ce. Ne smemo iz samega udobja med slovenskim stavkom uporabiti nemške besede. Ali napisati slovensko pismo v popačeni slovenščini. Sama učim nemško govoreče slovenščino in opazujem, kako se trudijo pri učenju in kako težko jim včasih gre z jezika slovenska beseda. Mi pa, ki imamo to prednost, da nam je bila slovenščina položena v zibelko, zanemarjamo svojo materinščino. Kakšen paradoks. Mislim pa, da se je v zadnjem času nekaj premaknilo. Ali je to bila gladovna stavka za slovenski radio, ki nas je prisilila, da smo začeli razmišljati o jeziku, zavesti, o naši biti. Ali je bila to vse močnejša zavest o neprestanem usihanju slovenske besede na Koroškem. Ali je to bila bojazen pred izgubo ustanov s tedniki vred. Ali je to bilo ogorčenje, da mora ime za nov slovenski časopis „funkcionirati” v slovenščini in hkrati v nemščini (torej brez naših slovanskih strešic). Ali je to bila akcija Slovenščina v živo, ki je namenjena predvsem mladini. Ali je to spletna stran www.copi.at, ki je ukrojena po okusu mladine in za mladino. Tarnanje je odveč. Vsak posameznik bi moral biti iniciativen. Morda bi vsak posameznik sam pri sebi razmislil o jeziku. Vsak posameznik bi lahko v sebi sklenil, da bo poskusil govoriti slovensko s slovenskim sogovornikom ves dan. Zavestno bi se držali te namere, čez nekaj časa bi se navadili in bi se med seboj pogovarjali samo še slovensko. Zakaj pa pišem v pogojni obliki. ■ Čas je, da vsi to pogojno obliko opustimo in začnemo živeti slovenščino. Klestil bo posredal pri Schiisslu in Haiderju Avstrijski državni predsednik je sprejel predsednika NSKS in AACC Bernarda Sadovnika ter generalnega tajnika AACC Filipa Warascha. Prav tako ju je sprejel tudi predsednik državnega zbora Khol. Špacapan sprejel SGZ (z desne): Matevž Grilc, Willi Moschitz, Črtomir Špacapan, Anton Koren. Foto: Irena Herak „Pogovor je bil zelo pozitiven” "^eme pogovora s Klestilom in Kholom so bile Radio I dva, dvojezični napisi in čezmejno sodelovanje. Sadovnik ju je še posebej opozoril tudi na grozečo ukinitev Radia dva. Tako pogovor s Klestilom kakor Kholom se je zaključil z ugotovitvijo, da je treba nadaljevati politiko dialoga, da bi tako prišlo z novo zvezno vlado do rešitve odprtih vprašanj. Z ozirom na bližajoči se pristop Slovenije k EU je zvezni predsednik zagotovil svojo podporo poglobljenemu čezmejnemu sodelovanju za krepitev Koroške. Posebej je pozdravil projekte in dejavnost AACC (Alpsko-jadranski center za čezmejno sodelovanje), to pa že zgolj zato, ker so v njo vključeni pripadniki narodne skupnosti in zaradi njenih poglobljenih kontaktov do morebitnih nosilcev čezmejnih projektov v Sloveniji. Kot poroča urad zveznega predsednika, sta se „glede dvojezičnih napisov predstavnika narodne skupnosti zavzela za večstopenjsko rešitev, v prvi stopnji pa naj bi postavili 148 napisov.” Klestil je bil pozitivno presenečen, da je narodna skupnost pripravljena približati se v tem vprašanju konsenzualni rešitvi skupno z zvezno vlado. Nadalje je obžaloval, da grozi Radiu dva ukinitev, in izrazil pripravljenost, da posreduje pri kanclerju Schüs-slu, deželnem glavarju Haiderju in generalni direktorici ORF Lind-ner. Prav tako se je izrekel za reformo zakona o narodnih skupnostih v smislu ustavnega določila (Staatszielbestimmung) in krepitev sosveta. Po zaključku redakcije se je Sadovnik srečal tudi z namestnico zveznega kanclerja Riess-Passer in predstavniki državnozborskih strank. -Kuj- r^ržavni sekretar za Slovence Iv zamejstvu in po svetu Črto-I—Z mir Špacapan ima še posebej izostren čut za gospodarska vprašanja. V tem smislu skuša v okviru urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pospešiti gospodarsko sodelovanje med slovenskimi manjšinami in slovensko državo. Pretekli teden je uradno sprejel delegacijo Slovenske gospodarske zveze (SGZ) pod vodstvom predsednika Willija Moschitza. Vodstvo SGZ je državnemu sekretarju predstavilo delovanje SGZ in sodelovanje s partnerskimi organizacijami „Pogovor je bil zelo pozitiven,” tako Špacapan v stališču za NAŠ TEDNIK. „Dogovorili smo se, da naš urad, SGZ ter slovenski gospo- darski združenji v Trstu in Gorici skupno pripravimo predlog, kako bomo s pomočjo Slovenije naprej sodelovali tako v okviru mednarodnih čezmejnih projektov kakor pri morebitnem prodoru na vzhodna tržišča. Prav tako pričakujemo, da bo Slovenija namenila nekaj finančnih pobud za to sodelovanje.” -Kuj- PREJELI SMO Spodbudno pismo predstavnika Zelenih Sehr geehrter Herr Dl Katt-nig, die Grünen haben sich immer für die Minderheitenradios eingesetzt. Bereits in den Sondierungsgesprächen mit der ÖVP habe ich dies zur Sprache gebracht. Unser Ziel ist, hier eine Regelung im Sinne der Kärntner Slowenen, der burgenländischen Kroaten und der Minderheiten in Wien zu finden. Die ÖVP hat uns Diskussionsbereitschaft signalisiert. Stefan Schennach Poziv avstrijskemu generalnemu konzulu Tudi z naše strani naj gre poziv avstrijski zvezni vladi, da upošteva evropske sporazume, ki jih je sama ratificirala. Vas, spoštovani generalni konzul Republike Avstrije v Trstu, pa prosiva, da pomagate pri rešitvi za slovensko manjšino na Koroškem tako pomembnega vprašanja. Predsednik SSO Sergej Pahor in predsednik SKGZ Rudi Pavšič v pismu generalnemu konzulu Hansu Sabaditschu ODPRTO PISMO Spoštovana gospa zvezna ministrica dr. Elisabeth Gehrer! O tiri leta smo koroški Slovenci ^ imeli celodnevni slovenski radijski spored. Za majhno narodno skupnost je celodnevni radijski spored življenjskega pomena. Ravno mladina se temu ne more in se ne sme odpovedati. Svojo identiteto želimo živeti tudi zunaj svojih domov in štirih sten, želimo javno komunicirati v svojem materinem jeziku, želimo javno gojiti svojo kulturo in glasbo. Zaradi politike črno-modre koalicije je slovenski radio pred UKINITVIJO. Deželni glavar Haider je dejal, da bo Radio dva „zaprl”. Ne dovolimo, da Haider „zapre" naš slovenski radio. Štirje sodelavci Radia dva so prejšnji teden z opozorilno gladovno stavko protestirali proti iz-gladovanju slovenskega radia. Sredi marca nameravajo začeti masovno neomejeno gladovno stavko. Naša Koroška dijaška zveza je prejšnji teden na obeh slovenskih srednjih šotah v Celovcu priredila enourno opozorilno stavko za ohranitev celodnevnega slovenskega radijskega sporeda. Spoštovana gospa ministrica, če zvezna vlada ne bo spoštovala naših pravic in do srede marca ne bo trajno zagotovila celodnevnega slovenskega radijskega sporeda, bomo tudi mi 17. marca 2003 začeti masovno gladovno stavko. Ves svet naj izve, kako je poskrbljeno za pravice koroških Slovencev. Ostane Vam pet tednov za premislek! Lepo Vas pozdravljajo Dominik Pipp (16), Roman Einspieler (17), Peter Ošlak (18), Daniel Wutti (17), Kristijan Miksche (17) CAN/EBLUL: uspešen obisk v Strasbourgu Walter Schwimmer: „Kot generalni sekretar Sveta Evrope in Avstrijec imam interes, da je moja lastna država zgledna pri spoštovanju manjšinskih pravic.” p^elegacija dunajskega J Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) in Evropskega biroja za manj razširjene jezike (EBLUL) - vodil jo je predsednik CAN in poslovodja Radia dva Marjan Pipp - se je v Strasbourgu srečala z generalnim tajnikom Sveta Evrope (SE) Walter-jem Schwimmerjem, ki prihaja iz vrst ÖVP. Nadalje je vodila pogovor z odborom za manjšinska vprašanja Evropskega parlamenta (EP) - Intergroup, pri katerem je bila navzoča tudi komisarka za kulturna vprašanja, Nizozemka Vivianne Reeding. Prav tako sta bila na sporedu pogovor in skupna tiskovna konferenca z voditelji avstrijskih frakcij v EP Uršulo Stenzei (ÖVP), Hannesom Swo-bodo (SPÖ) in Mercedes Echerer (Zeleni). Teme pogovora so bile vprašanje Radia dva, razsodbe ustavnega sodišča tako glede to- pografije kakor uradnega jezika in štajerskih Slovencev. Obisk delegacije CAN/EBLUL je bil v vsakem oziru nadvse uspešen. Tako bodo Intergroup in vsi nacionalni komiteji EBLUL pisno pozvali vlado, da rešijo vsa vprašanja, ki so bila tema obiska CAN/EBLUL v Strasbourgu, v smislu manjšine. Še posebej jasne so bile izjave generalnega tajnika SE Schwimmerja. Poudaril je, da je treba storiti vse, da se bo trajno oddajanje Radia dva v slovenščini nadaljevalo. Pipp: „Zelo jasno je pozval avstrijsko vlado in ORF, da pravočasno, torej do konca marca, uredita to zadevo. Sam se bo takoj povezal s kanclerjem Schüsslom in generalno direktorico ORF Lindner.” Enako odločen je bil Schwimmer, kar zadeva razsodbi ustav- nega sodišča tako glede topografije kakor uradnega jezika. Države, ki so se odločile za ratifikacijo evropske okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, so se s tem zavezale za določene obveznosti, je podkrepil Schwimmer - hkrati pa menil, da ima kot generalni sekretar SE in Avstrijec interes, da je njegova lastna država zgledna. Schwimmer ni pozabil opozoriti, da bo SE v kratkem obravnaval manjšinsko poročilo o Avstriji,, ki, kot smo že poročali, ni ravno najbolj ugodno za avstrijsko manjšinsko politiko - in to prav zaradi neupoštevanja razsodb ustavnega sodišča ter grozečega zaprtja Radia dva. Pipp: „Pogovori s predstavniki SE in EP so dokazali, da smo bili v Strasbourgu v pravem trenutku. Okvirne informacije so v Strasbourgu že imeli doslej, bili pa so nam zelo hvaležni, da smo jim lahko posredovali čisto aktualne informacije. Vsi so poudarjali, da so te informacije zelo dragocene.” Ukrepali pa bo tudi Intergroup EP in vsi nacionalni komiteji EBLUL: pisno bodo pozvali zvezno vlado, da naj reši odprta vprašanja v korist narodni skupnosti. Pa Še to: vsi pogovorni partnerji CAN/EBLUL so bili zelo prizadeti, ko so izvedeli, da niso pripravljeni gladovati za Radio dva samo uredniki, temveč tudi Koroška dijaška zveza. Očitno se sprašujejo, kako restriktivna in protievropsko mora biti usmerjena avstrijska manjšinska politika, če morajo pripadniki narodne skupnosti za svoje osnovne pravice celo gladovati. Janko Kulmesch 4 Iz naših občin Enotna lista Žitara vas: z novim timom v prihodnost Pavli Stern je kot vodja liste žitrajske EL in kandidat za župana nasledil dosedanjega podžupana dipl. trg. Jožo Habernika. % #pretekli periodi so v žitraj-\/ skem občinskem svetu predli stavljali EL štirje odborniki: dipl. trg. Joža Habernik, Tomi Petek, Karl Hren in Pavli Stern. Sedaj je prišlo do generacijskega premika: na prvih štirih mestih kandidirajo poleg Pavlija Sterna še dr. Brigita Einspieler-Urban (2.), Leni Petek (3.) in Peter Starz. Pogovarjali smo se z glavnim kandidatom Pavlijem Sternom. Kandidirate kot glavni kandidat EL Žitara vas in tudi za župana. Zakaj ste se odločili, da prevzamete to nalogo? STERN: Dosti občank in občanov me pozna po mojem vsestranskem angažmaju za kulturo. Ta sega od vodenja MoPZ Trta, predsedovanja KUMST in organizacijskega vodstva šentlipške-ga cerkvenega zbora pa do predstavništva v domačem farnem svetu. Poleg tega me ljudje dobro poznajo, ker sem 16 let vozil otroke v šolo. Tako me lahko podprejo tisti, ki se morda ne morejo identificirati z EL, priznajo me pa kot osebo in cenijo mojo povezanost z mladino, saj pri volitvah župana. Kakšen je volilni cilj žitrajske EL ? STERN: Povečati število glasov. Kaj ste dosegli v pretekli periodi? STERN: Kot član kulturnega odbora sem iniciiral dvojezične kulturne prireditve. Sploh pa nam je Maš pro-IM gram je: najti za konkretne probleme izvedljive rešitve. PAVLI STERN uspelo izboljšati odnos med občino in kulturnimi ustvarjalci. Občina se je posluževala tudi našega kulturnega doma KUMST. Prav tako je v dobri meri uspelo doseči priznanje občine za SPD Trta: na pobudo podžupana dipl. trg. Jože Habernika je Trti soglasno podelila občinski grb. Nadalje smo dosegli, da je Žitara vas bila sprejeta v seznam občin, ki dobijo od države dodatne podpore za ustanovitev podjetij. Podžupanu Ha-berniku, ki je vodil finančni odbor, je uspelo tudi doseči, da je Žitara vas začela z reformo občinske uprave, npr. na področju notranje organizacije. Načelno pa bi poudaril: te uspehe je bilo mogoče doseči, ker smo dobro sodelovali na strokovni ravni. Kje sodelovanje ni funkcioniralo? STERN: Če je šlo za manjšinska vprašanja. Npr. so vse frakcije, razen EL, še pred razsodbo ustavnega sodišča glede dvojezične topografije sklenile, da za žitrajsko občino nočejo dvojezičnih napisov. Kakšna so programska težišča za prihodnjo periodo? STERN: Naš program je: najti za konkretne probleme izvedljive rešitve. Nujno je potrebno pospešeno podpirati mladinsko delo. Prizadevati si moramo tudi za ohranitev in izgraditev vaških struktur in da ohrani občina svoje dvojezično lice. Skupno moramo najti pošten odnos do dvojezičnosti - s tem da se spozna, da pomeni za regijo obogatitev in ne ovira. Na prvih mestih kandidatne liste EL je prišlo do generacijskega premika. Kaj si od tega pričakujete? STERN: Sprva se hočem prisrčno zahvaliti bivšim odbornikom s podžupanom Jožo Habernikom na čelu za zasnovano in uspešno delo. Njihovo pot želimo nadaljevati. Od generacijskega premika pa si pričakujem drug pristop do vsakdanje politike. Pojmujemo se kot tim in kot tim hočemo tudi nastopati. Prepričani smo, da nam bo tako uspelo v širšem krogu zbuditi zanimanje za politična dogajanja v občini. Zavedamo se odgovornosti, ki smo jo prevzeli -in da delo za blagor občine zahteva obilo časa in energije. Ta čas in energijo^ hočemo tudi investirati v korist Žitare vasi ter njenih občank in občanov. Hvala za pogovor. Janko Kulmesch Prvi štirje kandidati EL Žitara vas (z desne): dr. Brigita Einspieler-Urban, Pavli Štern, Leni Petek in Peter Starz VS Borovlje z novim glavnim kandidatom Dr. Franc Wutti je zamenjal dolgoletnega in zaslužnega občinskega odbornika mag. Petra Waldhauserja. 1 #olilno skupnost (VS) Borov-\ / Ije sta v pretekli periodi zali stopala v občinskem svetu mag. Peter Waldhauser in Mel-hior Verdel (SPÖ 16, FPÖ 6, ÖVP 3, lista gabron 1). Waldhauser je bil tri periode v občinskem svetu in si je pridobil mnogo zaslug za blagor boroveljske občine in še posebej njenega podeželskega dela. Na listi za volitve 9. marca bo Waldhauser kandidiral na 3. mes- tu, vodil pa jo bo priljubljeni zdravnik in predsednik Zbora narodnih predstavnikov NSKS dr. Franc Wutti, ki kandidira tudi za župana, „ker hočemo s tem dati signal za dvojezičnost v javnem boroveljskem življenju”. Na 2. mestu ponovno kandidira predsednik SPD Borovlje Melhior Verdel. Volilni cilj VS Borovlje, tako Wutti, je pridobitev 3. mandata, težišče volilnega programa pa gospodarsko povezovanje s Slovenijo. „Slovenija bo v enem letu pri EU. Če ne bomo prevzeli v Borovljah iniciative, nas bodo v Sloveniji spregledali in raje navezali stike s Celovcem ali drugimi gospodarskimi središči,” poudarja Wutti. -Kuj- Iz naših občin 5 Skrbi mladine moramo jemati resno Jurij Mandl je glavni kandidat EL Pliberk in kandidira tudi za župana. Občinski svet v Pliberku: ÖVP 9, SPÖ 7, EL 5, FPÖ 2 Zupan je Raimund Grilc (OVP). Pliberk ima 3.204 volilnih upravičencev (4.083 prebivalcev). Velja kot izkušen politik, ki ima velik posluh tudi za potrebe mladih. Volilni cilj EL Pliberk je pridobitev šestega mandata. Prvi šesti kandidati so (z leve): Jurij Mandl, Štefan Domej, Eva Verhnjak-Pikalo, Marko Trampusch, Matevž Nachbar in Franc Valeško. % M malo več ko treh tednih \ / bodo občinske volitve. V Kakšno je ozračje v pU-berški EL ? MANDL: Znano je, da je po odhodu ekon. sv. Frica Kumra nastala za nas nova situacija, čemur se ni treba čuditi, saj je ekon. sv. Fric Kumer dolga leta uspešno in z vso prizadevnostjo vodil EL Pliberk. Ob tej priložnosti se bi mu tudi osebno iskreno zahvalil za vse, kar je naredil in še dela v prid EL in narodni skupnosti. Uspelo nam je ta prehod dobro rešiti. Prvi korak je bil občni zbor, na katerem smo določili strukture in demokratično izvolili novo vodstvo s predsednikom Francem Valeško m na čelu. Drugi korak je bil, da smo za občinske volitve izvedli anketo ter demokratično izvolili kandidatke in kandidate EL. Izkazalo se je, da je bila ta pot pravilna - in tako je tudi ozračje v frakciji dobro. Prepričan sem, da se vsi kandidati in kandidatke zavedajo svoje odgovornosti in se s polno paro trudijo za uspešen izid na občinskih volitvah. Kakšen je volilni cilj EL ? MANDL: Pridobiti dodatni - šesti mandat. Kakšna je bilanca EL za preteklo periodo? MANDL: EL se je v preteklih 6-ih letih, kakor že prej, zavzemala za upravičene želje in potrebe občank in občanov - ne glede na njihovo narodno pripadnost. Posebej nas veseli, da smo dosegli izgraditev cestnega podeželskega omrežja, npr. za področje Vo-grče - Rinkole - Dob. Na pobudo EL je uspelo med frakcijami doseči tudi dogovor, da se letno nameni okoli 72.000 evrov za nadaljnjo izgradnjo podeželskih cest, in so že vloženi projekti. Nadalje smo dosegli pločnik na Blatu in v Čirkovčah ter krožni promet Nonča vas. Preprečili smo zaprtje ljudske šole v Libučah. Po 10-ih letih je končno uspelo zaključiti tudi namembni načrt občine in se s tem spet odpira možnost namemb zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš. Znano je, da so si predstavniki EL merodajno prizadevati tudi za realizacijo projekta Kulturni dom Pliberk. To velja tudi za Vas, saj ste bili med njegovimi prvimi pobudniki. MANDL: Kulturni dom Pliberk je bila v naši občini največja investi- cija v preteklem desetletju. S finančno podporo Dunaja, Ljubljane, Bozna in Celovca smo zagotovili tudi delovna mesta. Večina investiranih sredstev je prišla v prid domačemu gospodarstvu. Izpolnjuje KD Pliberk tudi svoje poslanstvo v občinskem življenju? MANDL: Na vsak način. KD Pliberk nudi vsem domačim društvom streho. Tedensko se vrstijo kulturne in športne prireditve. Poleg tega se je po zaslugi KD Pliberk popestrilo čezmejno sodelovanje, ki je za našo občino izrednega pomena in ki ga večina občank in občanov tudi podpira. Sploh pa smo zelo ponosni, da je KD Pliberk odprt za oba naroda in se uveljavlja kot kraj srečavan-ja in zbliževanja. EL si je od vsega začetka dosledno prizadevala za čezmejno sodelovanje in dosegla pri tem tudi konkretne napredke. Kakšne načrte imate za prihodnost? MANDL: Želimo ustvariti v občini in regiji ozračje, da bo čezmejno sodelovanje rodilo na vseh področjih še več sadov. Še posebej velja to za gospodarsko sodelovanje. S pristopom Slovenije k EU se odpirajo nova tržišča. Prepričan sem, da bodo naši gospodarstveniki te možnosti tudi spoznali in jih koristili. Moja predstava je: od Globasnice'do Suhe in od Črne do Raven naj bi nastala regija, ki tesno sodeluje na vseh področjih, predvsem pa tudi na gospodarskem. S tem da se povežemo v regijo, se nam odpirajo možnosti za gospodarski napredek, ki jih občina sama zase nima - hkrati pa se izboljšujejo fi- ■TFelimo JPVH| ^ustvariti ozražje, da ^ f bo čezmej- 5 no sodelo- ■ vanje rodilo na vseh področjih še več sadov. JURIJ MANDL nančne zmogljivosti posameznih občin, da lahko laže izpolnjujejo potrebe občanov. Velike možnosti vidim tudi v Agendi 21. Prisrčno prosim vse občanke in občane, da se vključijo v iskanje projektov. Kakšna so nadaljnja programska težišča EL Pliberk? MANDL: Spodbujanje in podpora privatnim kmečkim iniciativam. Konkreten primer: kakor so na Štajerskem uresničili projekt bučno olje z zaščitno znamko, bi lahko pri nas uresničili projekt sončnično olje prav tako z zaščitno znamko. Naprej se zavzemamo tudi za ohranitev čiste pitne vode, ki mora imeti absolutno prednost in se ne sme žrtvovati interesom posameznikov. Nadalje se zavzemamo za lahki turizem, za kar nudi naša regija odlične pogoje. EL je znana tudi po tem, da se dosledno zavzema za enakopravnost obeh narodov. MANDL: Razveseljivo je, da je zanimanje za slovenščino veliko. Potrebno pa je, da se zagotovi tudi kakovost izobraževanja v slovenščini. Poleg tega je želja in zahteva EL, da je naša občina vidno dvojezična, kar pomeni, da se naj poskrbi za dvojezično topografijo v celi občini. Letos imajo prvič volilno pravico že 16-letni mladinci. Kako jih hoče nagovoriti EL ? MANDL: Že pri sestavljanju liste smo upoštevali, da dobijo „prvo-volilci” ustrezna mesta. Veseli me, da so ustanovili Mlado EL in si zelo angažirano prizadevajo za uspešno občinsko politiko. V pogovorih z mladimi se v prvi vrsti čuti njihova skrb za delovna mesta v domačem kraju. Želje in potrebe mladih moramo jemati zelo resno. Naša skupna skrb mora namreč biti, da ustvarimo pogoje, da se mladina ter vsi ostali občani in občanke dobro počutijo v občini in da ostanejo v domačem kraju. H vata za pogovor. Pogovarjal se je Janko Kulmesch Kultura Kultura 7 Slavnostni govor Hanzija Tomažiča ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 7. februarja 2003, v Celovcu. ... krepiti voljo po preživetju ■4 O /1 4slovensko govo- / v» / r /rečih na Koroškem - te številke smo pred pičlim letom zvedeti od uradnih popisovalcev. 13.141 - tudi če številke uradnega popisovanja prebivalcev iz teta 2001 ni mogoče tolmačiti brez dodatnih pojasnil, vendarle kažejo, kar tudi sami čutimo in vemo: tiho izumiranje Korošcev s slovenskim pogovornim jezikom se nadaljuje. Pri čemer je pojem tiho izumiranje gotovo napačen, saj umiranje že samo po sebi vsebuje nekaj dražljivega, nekaj kar človeka navadno predrami in pretrese. S slovenščino na Koroškem je bolj kakor z vodo ob oseki, ki odteka, upada, se umika, izginja ob razcefranih robovih, polagoma usiha. Štirje sodelavci Radia dva, 8600 podpisov za obstoj celodnevnega slovensko-dvojezične-ga radia in 5 dni gladovne stavke. Tudi to so številke, ki same po sebi še ne pomenijo veliko. Kdor je pa vsaj malo sledil dogodkom tega tedna, poslušat radio, prebira! odmeve in dnevnik stavkajočih novinarjev na spletni strani, morda celo osebno bi! na uredništvu, je čutit, da se je v teh dneh nekaj premaknilo. Gladovna stavka v svoji skrajnosti navsezadnje pomeni umiranje, tako rekoč vidno umiranje - izumiranje. Tudi v - kakor v tem primeru - načrtovani omejenosti akcije ostaja taka oblika protesta nekaj skrajnega, saj se z najvišjo človeško vrednoto - z življenjem in z zdravjem, ne ravna lahkomiselno, temveč se za tak korak odločiš iz mešanice globokega prepričanja v pravilnost svojega početja in velike osamelosti in nemoči. Tak protest ne pušča prostora za brezbrižnost, in res se je v tem tednu pokazala mreža, ki nosi skupnost, ki čuti za isto stvar. I/ ta dva okvira je vpet ta današnji večer, ta proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki poteka prvič sočasno z osrednjo proslavo v Ljubljani in ki je posvečena začetku akcije Slovenščina v živo. In hvaležen sem, da sta dva okvira, saj če ne bi bito tega tedna, bi imeli preveč pred očmi usihanje. Tako pa vemo, da je tam, kjer smo mislili, da je že suša, le še dosti vode, ki daje, da nemudoma vzvetijo raznolike rože vzajemnosti. Že za ta občutek na tem mestu prisrčna hvala Marjanu Pippu, Na-taiji Pinter, Marici Stern-Kušej in Bojanu Wakounigu. Za to namreč gre: da se čutimo v vseh naših odtenkih, da občutimo, kaj danes pomeni biti Slovenec na Koroškem in da to povemo tudi naprej. Za pozornost gre - navzven in navznoter. Koliko se sami zavedamo lepote domačega narečja, prednosti znanja jezika, ki nam odpira svet v najbolj dinamično rastoče trge Srednje in Vzhodne Evrope, koliko vlagamo truda v lastno izobraževanje in razvijanje jezika, koliko se zavedamo sprememb, povezanih z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo. V visoko razviti komunikacijski družbi z njeno brezmerno poplavo informacij postaja prav pozornost najod-ločilnejša in najbolj iskana vrednota. Gospodarstveniki prav dobro vedo, da je danes znamka najvažnejši dei podjetja. In dobro znamko lahko ustvariš samo, če zbudiš pozornost in znaš nagovoriti občutke. Snovalci akcije Slovenščina v živo so si prav tu sposodili sodobne oprijeme, in ni slučaj, da logotip akcije, ki ga ljubeznivo imenujejo čopi, spominja na Copyright, na založniške pravice. Na zaščito pravic tistega, ki je nekaj izvirnega ustvaril, ki je nekaj čisto svojega spravi! na svet. Prvič se kakšna akcija za slovenščino na Koroškem v veliki meri opira na internet, saj je ta medij kot nalašč za povezovanje in spletenje mreže. Z internetom imamo Slovenci na Koroškem prvič enakovreden dostop do komunikacijskih sredstev osrednje- ga slovenskega prostora, hitro in brez komplikacij lahko navežemo stike in spletamo mreže s Slovenci v matici, v zamejstvu in zdomstvu. Že sedaj pa - vsaj v zametkih - v medmrežju lahko uresničujemo muitimedijske vsebine - npr. slovenske pravljice v stiki in govorjeni besedi, kratke slovenske filme ipd. In ni več daleč čas, ko bo po internetu mogoče v primerni kvaliteti oddajati radijske prispevke in filmske reportaže. Seveda vrednote kot kultura, materni jezik niso pralni prašek ati športno obuvalo. Zato je sodobna znamka lahko le streha, ki nudi prostor vsem iniciativam, društvom in osebam, ki hočejo vrednoto žive in prisotne slovenščine na Koroškem napolniti s smislom. Te vrednote ne dosežemo z moralnimi apeli, ne z nedeljskimi govori, še manj s kazanjem na slabosti in pomanjkljivosti drugih ali vpletanjem v politične kupčije, temveč edinole z vztrajnim opazovanjem, poslušanjem, učenjem, poskušanjem, kaj pomeni jezik in kultura za mojo osebnost. In vse to potem vgrajeno v mrežo podobno mislečih. In tukaj se sklepa krog tega tedna. Spoznanje, da za širitev pozornosti in lastnega občutja potrebujemo partnerstva, kooperacije, omrežja. To spoznanje, spojeno z držo, da ima vsak v omrežju svoja lastna izhodišča, zgodovino in ozadja, in je mreža močna prav zaradi te raznolikosti, je podlaga, da se lotimo skupno projekta, ki ima en cilj: krepiti voljo po preživetju. Tako bomo imeti prihodnost. Tako bo slovenščina živela. Lepo j#o zavestno živiš svoj jezik... Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je bila pretekli petek, 7. februarja, v Domu umetnikov v znamenju akcije Slovenščina v živo in gladovne stavke štirih sodelavcev Radia dva. K I a Koroškem proslavlja-1x1mo Prešernov dan -I M slovenski kulturni praznik tako v društvih kakor tudi z osrednjo slovesnostjo. Kot prvi so slovenski kulturni praznik proslavili v Tinjah, kjer je akademik France Bernik razmišljal o slovenskem jeziku. V Sentprimožu so slovesnost ob Prešernovem dnevu posvetili prizadevnemu prosvetniku Mihi Kapu, ki je umrl lani 11. maja. Z recitalom so Sonja Wa-kounig, Nadja Strajnar in Jože Rovšek občinstvu približali slovensko besedo, pevsko pa je slovesnost olepšal MeRZ Vinko Poljanec. Tudi v Železni Kapli že nekaj let za Prešernov dan pripravijo dostojno prireditev. Po tradiciji se predstavi domača recitatorska skupina SPD Zarja, letos pa je bila v ospredju tudi glasba. Sodelovali so Andrej Feinig na klavirju, učenci Glasbene šole, MePZ Danica, mladinski zbor Klika, Florentina Uneg in Erhard Oschina. Slavnostni govornik je bil letošnji Tischlerjev nagrajenec in redni gost v Železni Kapli Tine Varl, ki je razmišljal o pomenu slovenskega kulturnega dneva in našem največjem pesniku Francetu Prešernu. Obenem pa je poudaril, da je kulturni praznik posvečen tudi lutkarstvu, gledališču, glasbi. Tine Varl se je zahvalil vsem, ki se na Koroškem trudijo za slovensko besedo in si zaželel, da bo „kulturno življenje prinašalo še naprej veliko užitkov in zadovoljstva ter pokončne drže ob večinskem narodu”. Čutim, slišim, govorim, učim se, vidim, berem, znam. Ti glagoli zaznamujejo akcijo Slovenščina v živo, ki so jo predstavili na letošnji osrednji slovesnosti ob slovenskem Na slovesnosti so se stavkajoči novinarji Radia dva zahvalili za podporo, občinstvo pa je očarala tudi Nina Popotnig (desno). Slike: Ope.nik kulturnem dnevu v celovškem Domu umetnikov. Akcijo smo vsebinsko že predstavili v zadnji številki, na slovesnosti pa so predstavili še spletno stran, občinstvo se je lahko poslužilo lepakov, zgibank, majic idr. Dvorano je letos napolnila tudi mladina, ki je akciji prispevala bistveni del idej. Spored je povezovala Mira Grötsch-nig-Einspieler, glasbeni okvir pa so oblikovali Kvartet Borovlje s slovenskima narodnima pesmima, violinistka Nina Popotnig, ki je blestela z Bachom in zelo zahtevnim Paganinijem, skupaj s skupino Inina gap, ki je igrala ob koncu prireditve, pa je mlada vir-tuozinja zaigrala melodijo Čopi, spoznavno melodije akcije. Slavnostni govornik je bil Hanzi Tomažič, ki je z bratom Francijem tudi pripravil spletno stran www.copi.at. Njegov govor objavljamo v celoti, saj so Tomažičeve misli segle globoko v srce občinstva. V ospredje" govora je postavil tudi gladovno stavko sodelavcev Radia dva in reakcije, ki jih je ta stavka sprožila v nas vseh. O akciji Slovenščina v živo pa je s spodbudnimi besedami pozval vse, da se naj vključimo v omrežje in omogočimo, da bo slovenščina živela. Druga govornica je bila dijakinja Nataša Si-enčnik, ki je z vidika mlade koroške Slovenke ponazorila svoje gledanje na jezik. S prodornimi besedami je opozorila na pomen slovenščine, da „enojezičnost ni samo ozdravljiva, temveč pred- vsem nezdrava, da brez slovenščine lahko veliko zamudimo -kulturno, poklicno in osebno”. Za mladino je zahtevala, da ji je „treba nuditi prostor, čas in možnosti oblikovati svojo prihodnost in s tem tudi na svoj način živeti svojo kulturo, se spominjati svojih korenin in izživljati svojo identiteto, govoriti svoj jezik, najti svoj način artikulacije”. Nataša Sienčnik je slovenščino označila kot „eksperimentalno, novo, drugačno, spremenjeno, razvito, kreativno, inovativno, interaktivno, to je jezik, ki ga vidimo, slišimo, čutimo, govorimo lahko v vseh poglavjih življenja". Govor pa je zaključila s temi spodbudnimi besedami: "Spominjamo se prihodnosti, ki bo še bolj pozitivna za slovenščino in s tem tudi za nas, ki zavestno govorimo slovensko, postavljamo naša znamenja, nalepimo Karnten/Koroško s haček (k)lebt na avto, spregovorimo, gladuje-mo, pojemo in čutimo... Enojezičnost je ozdravljiva, za nas pa sploh ni vprašanje, da je slovenščina zdrava in živa, da jo je treba odposlati v poletje svojega bivanja, da lahko izkoriščamo njene plodove. Ja, slovenščina v živo - Tako lepo je lahko namreč, ko začutiš svoj jezik.” Posebno točko slovesnosti so namenili tudi Radiu dva in gladovni stavki. Ko so na oder stopili štirje stavkajoči sodelavci, jim je občinstvo v zahvalo namenilo bučen aplavz. V imenu vseh je spregovorila odgovorna urednica Marica Stern-Kušej in povedala, da so zavestno izbrali slovesnost za zaključek gladovne stavke. Za besede, da slovenska kultura temelji tudi na slovenski besedi in da se je za to treba zavzemati tudi naprej, je dobila veliko priznanja. Napovedala je, da bodo nadaljevali s časovno neomejeno gladovno stavko, če je treba. Stern-Kušej: „Zato da bomo po radiu lahko slišali slovenščino v živo, ves dan in vsak dan. In ostanimo odločni tudi naprej”. Besede zahvale stavkajočim je izrekel tudi profesor slovenščine Toni Schellander. Povedal je, da so „stavkajoči našo lakoto po svoji besedi, po svoji kulturi, našo izgladovanost ponesli v svet in opozorili na to, da se nam jemljejo še te drobtine, ki smo jih prejeli vse prepozno, slabotni in že skoraj omagani.” Zahvalil se je v imenu vseh, učiteljev, gospodinj, bolnikov, nemško govorečih sodeželanov, ki si želijo druge ponudbe. Schellander je poudaril, da je „prisotnost naše besede za nas vse naša vitalna potreba. Brez nje ne moremo, brez nje ne gre. Zato je tudi ne bomo dali.” Danes v petek, 14. februarja, pa bodo obhajali kulturni praznik tudi v Selah. V farnem domu bodo proslavo oblikovali mladinski zbor in MePZ PD Sele ter pesnik Tone Kuntner, slavnostna govornica pa bo Marica Stern-Kušej. gf OB ROBU Profesionalizem? /,-\onilna sila projekta Slo-vjvenščina v živo je bil Miha Dolinšek, ki je za ta projekt lahko navdušil vse slovenske organizacije na Koroškem. Na slovesnosti sami, za katero je prav tako bil pristojen Dolinšek, pa predstavitev projekta in predstavitev spletne strani vsekakor nista uspeli. Spletna stran, ki naj bi bila temelj projekta, je bila na platnu predstavljena na kratko, brez povezave ali uvoda. Tudi pogovor po prireditvi, ki bi se po slikah z omrežja gotovo razvnel, žal ni bil mogoč, saj je glasba bila preglasna in tudi ni bila povsem primerna za osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob profesionalnem pristopu pa bi si to marsikdo pričakoval. Upamo lahko, da bodo akcijo promovirali na številnih prireditvah po društvih, in da bomo vsi pogledali na spletno stran www.copi.at. "J Sobota, 15.2.2003, ob 20. uri Kulturni dom Pliberk Kmečki ples Igra: ansambel „Vitezi Celjski" Vabita: EL in SJK 8 Rož - Podjuna - Žila Minulo soboto, 8. februarja, je v Borovljah obhajala osebni praznik Pavla Male. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in dobri znanci. Pred kratkim, 31. januarja, je na celovški univerzi zaključila študij psihologije Lucija Kassl iz Štriholč. Novopečeni mag. rer. nat. ob tej priložnosti od srca čestitajo vsi domači od blizu in daleč, ki so ponosni na Lucijo in ji na poklicni poti želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Slovensko društvo upokojen-, cev Podjuna čestita za osebni praznik Margareti Hobel iz Spodnjih Vinar in Frančiški Bajec iz Podjune pri Globasnici. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljenkama od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Prav danes, 14. februarja, obhaja rojstni dan Andrej Polzer, po domače^ Vazar iz Spodnjih Vinah pri Šentprimožu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Witternig iz Globasnice, ki je pred kratkim obhajala 86-letnico življenja. Slavljenki za ta visoki osebni praznik od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo sorodniki ter sosedje in prijatelji. v V petek, 7. februarja, je v Škocjanu slavila 30. pomlad Martina Mühlegger. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro v krogu najdražjih tudi naprej. Čestitkam se pridružujejo vsi domači ter sorodniki in dobri znanci. Danes, 14. februarja, obhaja rojstni dan Ingrid Zablatnik iz Bilnjovsa. Občinski odbornici EL Bilčovs iskreno čestitamo in želimo obilo sreče, uspeha in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta SJK in EL. Rojstni dan je pred kratkim obhajala tudi Marica Smrtnik. Čestitamo in kličemo na mnoga srečna in zadovoljstva polna leta. V mesecu februarju praznujejo kar trije bratje Smrtnik oseb- no slavje: Zdravko, Marijan in Vladimir. Od srca čestitamo in želimo obilo sreče, zdravja in zadovoljstva ter naprej mnogo veselja ob petju. Veronika Niemetz, Žmukova s Plešivca nad Kotmaro vasjo, je v nedeljo, 9. februarja 2003, na dan svoje 25-letnice, postala mati sina Dominika Kristijana. Mamici in očetu od srca čestitamo, malemu zemljanu pa želimo vse najboljše. Čestitkam NT se pridružujejo Gorjanci in EL Kotmara vas. Pri Društvu upokojencev Šentjakob sta obhajala osebno slavje Marica Lepuschitz iz Ščedma pri Šentjakobu in Folti Fugger s Hodnine. Vsi ostali člani slavljencema prisrčno čestitajo in želijo mnogo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencema na mnoga leta. Pred nedavnim je v Železni Kapli obhajala osebni praznik Tatjana Sadolšek. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Naše prisrčne čestitke veljajo tudi slavljenkinima sinovoma Michaelu in Manuelu, ki sta prav tako pred kratkim obhajala rojstni dan. Iz Žirovnice se je pred 25-imi leti preselil v Kršno vas na Ra-darjevo kmetijo Hanzej Setz, kjer je nato vsa leta pridno in vestno opravljal delo v hlevu in ČESTITAMO na polju! Ob priložnosti njegove 80-ietnice se mu za ves trud zahvaljujejo vsi domači ter mu želijo obilo zdravja, počitka in še vrsto zdravih let v krogu najljubših. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencu na mnoga leta! Na Moščenici pri Bilčovsu je praznovala 17. pomlad Claudia Schellander. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Rojstni dan je praznovala Doroteja Zidej iz Srednje vasi v Gorenčah. Znanci, prijatelji in sorodniki ji ob tej priložnosti od srca čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V ponedeljek, 10. februarja, je na Mačah obhajala rojstni dan Dragi Partl. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. 75. list življenjske knjige je prelistal Ju rej Krassnig iz Gra-balje vasi. Slavljencu za visoki polokrogli jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. V torek, 18. februarja, bo obhajal rojstni dan dipl. inž. Peter Krištof iz Vidre vasi. Čestitamo in želimo mnogo sreče, veselja in uspeha tdui v prihodnje. Česr titkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. ČESTITKA TEDNA Čestitke prijatelju koroških Slovencev ■“■prihaja iz občine Škofja I—^ Loka, kot bivši tajnik I Slovenske ljudske stranke si je pošteno in odkrito prizadeval za dobro sodelovanje s slovenskimi manjšinami, sedaj deluje kot podpredsednik Švetovnega slovenskega kongresa in predseduje njegovi Slovenski konferenci, več desetletij pa pozorno spremlja dogajanja v naši narodni skupnosti in je z njo povezan z vsem srcem. Pretekli ponedeljek, 10. februarja, je Franci Feltrin prelistal 60. list svoje življenjske knjige, za kar mu veljajo naše prisrčne čestitke. Želimo, da bi še naprej ostal mlad v srcu, neizmeren v ljubezni do slovenskega naroda, trajno zvest v svoji povezanosti s koroškimi Slovenci. Bog Te živi in še na mnoga zdrava leta! -Kuj- Franci Feltrin, podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa in predsednik njegove Slovenske konference, slavi 60-letnico življenja. Na Stranjah pri Kotmari vasi sta obhajali osebni praznik Doroteja Rulitz in Rotija Pau-litsch. Obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V ponedeljek, 10. februarja, se je Edith in Marjanu Smrtniku iz Apač rodil prvi otrok -sinček Damjan-Luka. Srečnim staršem od srca čestitamo, novemu zemljanu pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo sorodniki, prijatelji in znanci. Prav tako rojstva prvega otroka - sina Jake (rodil se je v petek, 7. februarja) - se veselita Veronika Krivograd-Cerer in Gregor Cerer. Srečnim staršem iskreno čestitamo, malemu Jaki pa želimo same sončne dni na zemeljski poti. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Kuschnig iz Vidre vasi pri Pliberku, ki je slavila 70-letnico življenja. Slavljenki za ta lepi življenjski praznik od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega miru. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo sorodniki in znanci. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Štefan iz Pliberka, Gregu Krištofu iz Dvora, Francu Jelenu iz Podkraja, Frančiški Bajec iz Podjune pri Globasnici in Jošku Nachbarju iz k, 33 Rož - Podjuna - Žila 9 Vidre vasi. Posebne čestitke Pa veljajo Matildi Lutnik z Blata pri Pliberku, ki je prelistala 80. list življenjske knjige in Pepci Vavti iz Šmihela, ki slavi 70-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Prihodnji torek, 18. februarja, bo praznovala rojstni dan Veronika Dovjak iz Sel. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo dobri prjatelji in sodelavci Mohorjeve. Na sončnih Djekšah je Pred kratkim slavil 40. pomlad in god Hanzej Wa-rasch. Slavljencu za lepi dvojni praznik od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro v krogu najdražjih tudi v prihodnje. V torek, 18. februarja, bo na Dunaju obhajala rojstni dan mag. Anita Bister. Čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo prijatelji iz Koroške. Društvo upokojencev Sele čestita za osebni praznik Urši Dovjak in Jožu Oražetu s Kota. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencema °d srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, sreče in božjega varstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V ponedeljek, 17. februarja, bo obhajal rojstni dan Joško Nachbar iz Vidre va-si- Direktorju Posojilnice Bank Pliberk prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče m uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se Pridružujeta EL in SJK. Minuli ponedeljek, 10. februarja, je v Svečah obhajala rojstni dan prof. Marija Inz-k° Slavljenki iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, pred-vsem zdravja, sreče in oseb-nega miru. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. V ponedeljek, 17. svečana, bo srečal Abrahama dr. Va-lentin Kaki z Debra pri Logi vasi, odvetnik v Celovcu. Slavljencu želimo za zlati življenjski jubilej vse najboljše. Ad multos annos! Globasnica: Smrt Ane Ženki V sredo, 29. januarja 2003, je za vedno zatisnila svoje oči Recer-jeva mama Ana Ženki iz Globasnice. A na Ženki je bila rojena 29. ju-nija 1922 kot hči družine Pro-# %sen v Strpni vasi. Kot mlado dekle je 6. maja 1939 poročila trgovca in kmeta Ernsta Zenkla iz Globasnice. Zakoncema sta se rodila dvojčka Ernst in Walter in tako se jima je izpolnila želja po skupni družini. Na žalost je vojni čas zahteval tudi od Recerjeve mame hudo žrtev. Njen mož je moral služiti nemški vojski. Dolga vojna leta so zahtevala hudo obremenitev, saj je morala Ana Ženki skrbeti za otroka, delati na kmetiji ter v trgovini. Po šestih letih se je mož le vrnil iz ujetništva. Tako sta lahko skupno vodila kmetijo in trgovino in posredovala otrokoma vso potrebno ljubezen in družinsko skrb. Leta 1989 sta zakonca v krogu družine praznovala zlato poroko, leta 1997 pa je umrl mož Ernst. Ana Ženki je po zaprtju trgovine nastopila službo pri globaški pošti, ki jo je do upokojitve 15 let opravljala in tako bila v stalnem stiku z občani. Pridnost in materina skrb za otroka in moža so oblikovali življenje rajne. Kruta bolezen je drago mater prisilila, da je kljub ljubeznivi oskrbi domačih morala v doma Karitasa v Pliberk. Tam je preživela svoje zadnje dni zemeljskega življenja in bila deležna potrebne pomoči. Priljubljenost rajne se je pokazala, ko je množica sorodnikov in znancev pospremila rajno Recer-jevo mati na njeni zadnji zemeljski poti v soboto, 1. februarja 2003, v globaško farno cerkev in na tamkajšnje pokopališče. Pogrebne obrede je opravil dekan Peter Štiker. Pesmi žalostinke pa je materi zapel v slovo cerkveni zbor. Rajno so glasbeno pospremili tudi člani godbe na pihala iz Libuč ter globaški gasilci, ki jih je kot podporna članica tudi podpirala. Naj se rajna mati odpočije od ze- meljskega truda in dela ter prejme plačilo večnega življenja. Sinovoma Ernstu in Walterju z družinami ter vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje ob izgubi ljubljene matere. Bernard Sadovnik Huda prometna nesreča je vzela življenje mlade Martine Prutej V zgodnjih jutranjih urah na poti na vlak je zaradi hude prometne nesreče utihnilo srce 20-letne Martine Prutej iz Strpne vasi. M: | artina Prutej se je rodila 20. marca 1982 na Ru-Idi. Z mamo, ki je poročila Johanna Pruteja, in sestro se je preselila v Strpno vas, kjer sta zakonca z otroki doživljala vso družinsko srečo. Martina je obiskovala ljudsko šolo v Globasnici, glavno šolo v Dobrli vasi in vrtnarsko šolo v Celovcu, ki jo je uspešno zaključila. Kot floristka je z veseljem opravljala svoje delo. V življenjskem obdobju, ko je imela veliko načrtov, je kruta smrt odvzela zemeljskemu življenju poletni cvet mlade Martine. Mlado dekle, polno upanja, ki je izražala ljubeznivost ne samo do staršev, ampak do vseh, ki so jo poznali, je zapustilo s smrtjo človeške sledove, ki bodo vsem nepozabne. Še posebej je razdajala svojo ljubezen obema mlajšima bratoma. Bila je staršem v ponos. Ogromna množica je drago Martino Prutej v petek, 31. januarja 2003, pospremila od domače hiše v Strpni vasi v farno cerkev v Šmihel in na^ tamkajšnje pokopališče. Župnik Franc Kramberger, ki je vodil pogrebne obrede, je orisal lik rajne in z ganljivimi besedami nagovoril vse, ki so iskali odgovor na vprašanje „Zakaj?”. Cerkveni zbor je rajni zapel pesmi žalostinke v slovo. Naj rajna Martina Prutej prejme plačilo večnega življenja v trdnem prepričanju, da bo vsem v trajnem spominu. Staršem z družino ter sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Bernard Sadovnik „Pika Nogavička” na ljudski šoli II v Velikovcu. Na pobudo mladih dvojezičnih učiteljev mag. Paule Schein in mag. Katje Zikuinig je 3. februarja 2003 prvič obiskala otroška gledališka skupina iz Vogrč ljudsko šob II v Velikovcu. Tako je bilo tudi mogoče, da so prikazali edinstveno igro v tem kraju. Zaigrali so namreč nekaj prizorov iz življenja Pike Nogavičke. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda so vsekakor uživati ob petju in plesu ter se nastopajočim zahvalili z bučnim aplavzom in obenem izrekli željo: „Še več takih predstav!" RPZ/Dunaj SENTLENART PRI SEDMIH STUDENCIH Posojilnica Bank Žila nagradila risbe Vi 'torek, 4. februarja 2003, je Posojilnica Bank Žila podelila v avli ljudske šole Šentlenart pri Sedmih studencih (občina Podklošter) nagrade za natečaj risb o temi „Zima”. Učenci ljudske šole so že težko pričakovali ta dogodek, ker se je najavil tudi ORF z oddajo Dober dan, Koroška. V pozdrav je zapel zbor ljudske šole pod vodstvom učitelja Lepuschitza. V zadnjem trenutku pa je še prihitel župnik Peter Olip, ki je spremljal s harmoniko. Ravnateljica gospa Gabriele Raup je po kratkem pozdravu predala besedo gospe Ponholzer s Posojilnice Bank Žila, ki je poklicala zmagovalce. Prejeli so lepe dobitke kot npr. razne igre, žoge, barvice itd., a tudi vsi ostali učenci so dobili majhna darila. V posebno veselje prireditelja - Posojilnice Bank Žila - pa je bilo dejstvo, da so se udeležili tega nagradnega risanja vsi učenci ljudske šole Šentlenart, saj se je s tem uresničilo geslo banke, namreč Die Bank die verbindet -Banka, ki povezuje. V slovo so učenci še enkrat zapeli, organizatorji pa so obljubili za naslednje šolsko leto ponovno tekmovanje. Loče: Večer pripovednikov Vi fsoboto, 8. februarja, je Slovensko kulturno društvo Jepa - Baško jezero vabilo na Večer pripovednikov v Taberno Paco v Ločah. Trije izmed najstarejših članov društva, Neci Taupe z Drave, Šimej Trießnig, Birt iz Loč, in Ludvik Lesjak, Postranjak z Brega pri Rožeku, ter domačin Erwin Bereinig, Krump s Hribra, so med petjem MoPZ Jepa - Baško jezero zbujali spomine na pretekla leta. Pripovedovali so o nekdanjih zimah v naših krajih, o trdem delu in veselju v mladostnih letih. Toda le-ta mlada leta je zarezala vojna vihra za časa nemškega nacizma. Kruti so bili udarci izseljevanja, preganjanja in leta na severni fronti daleč od domovine. Prebrali in podali so poslušalcem večera tudi sklepne misli o svojem pokončnem življenju, ki ga zaokrožujejo s Domačini so pripovedovali o starih časih. Urban Jarnik v Celovcu, se nam bilo nudi priložnost, da prisluhnemo njui besedam naših domačih pripo-ssIon vednikov kar pogosteje in to za- T to, ker jih potrebujemo, da lahko kor ponosom in ljubeznijo do svojih in do slovenskih rojakov. Ker so vsi štirje objavili svoje življenje tudi v osmi in deseti knjigi zbirke „Tako smo živeli”, ki jo izdaja Slovenski narodopisni inštitut rastemo in si bogatimo življenje. Dunaj: Razstava o izseljevanju uve elit om Ko nju raz un- ie, V sredo, 12. februarja, so na Akademiji upodabljajočih umetnosti (Lehargasse 8, na v 6. okraju) odprli razstavo ob 60-letnici izseljevanja slovenskih družin iz Koroške. ^ V: ^dunajski Ateljejski hiši Akademije upodabljajočih umetnosti je od 12. do 23. februarja odprta razstava z naslovom Izseljevanje slovenskih družin iz Koroške 1942. Za geslo so si organizatorji zastavili „Svoje oči je mogoče zapreti pred dejstvi, ne pa pred spomini“. Razstava, s 60 slikami Valentina Omana, bo v Ateljejski hiši odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 12. do 13. ure so organizirani pogovori z avtorji, umetniki strokovnjaki in pričami časa, od 17. V avli ljudske šole Šentlenart so učenci prejeli nagrade. do 19. ure pa je pripravljen bogat spremljevalni program. Prireditelj je Avstrijska liga za človekove pravice v sodelovanju z Dokumentacijskim arhivom avstrijskega upora, Klubom mladje, Klubom slovenskih študentk in študentov na Dunaju, Krščansko kulturno zvezo, Slovensko prosvetno zvezo, z manjšinsko redakcijo pri ORF, Slovenskim znanstvenim inštitutom in Zvezo slovenskih izseljencev. Lani smo obhajali eo-ietni-co pregona slovenskih družin na Koroškem, teh krutih dogodkov smo se na Koroškem spominjali s številnimi prireditvami in pričevanji. Prireditelji z dunajsko razstavo želijo širši javnosti predstaviti izseljevanje koroških družin leta 1942, zgodovino okoli tega dogodka in politična ozadja. Ker je razstava koncipirana za širšo javnost, pričakujejo nad 2000 obiskovalcev, ni pa ozko znanstvena. Razstavo so organizirali - po ideji Hanzija Gabriela - Feliks J. Bister, Jožko Buh in Hans Oman, po načrtih arhitekta Karla Vouka, znanstveno pa so svetovali Avguštin Malle, Vincenc Rajšp in Valentin Sima ter Avstrijska liga za človekove pravice. Spored - Po odprtju v sre- do, in včerajšnjo predstavitvijo^' filma Izseljeni kot Slovenci s po-hr govori s pričami časa (FrančeKn" Černut, Hanzi Ogris, Franc Rehs-mann), je danes zvečer na spo- kc redu koncert z Oktetom Suha. v sobota, 15. 02. Koncert z recitali: Radiški fantje in Kvartet v črnicah ponedeljek, 17. 02. Weiter leben - eine Jugend (gledališka predstava v nemščini s pogovorom) torek, 18. 02. Branje in pogovor z Andrejem Kokotom sreda, 19. 02. Nicht stillhalten, wenn Unrecht geschieht (film s pogovorom) četrtek, 20. 02. Andri 1924-1944 (film Andrine Mrač-nikar o uporu proti nacional-sociali-stičnemu režimu) petek, 21.02. Nepravičnost ločuje, pravica povezuje (diskusija, sodelujejo Ferdinand Laci-na, Avguštin Malle, Wolfgang Neugebauer, Katja Sturm-Schnabl), glasbeni okvir: Kvintet Smrtnik sobota, 22. 02. Koncert Zbora Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju Nadaljnje informacije najdete na naslovu: http://volksgruppen.orf.at/li' ga, po telefonu (01) 523 63 17 ali faksu (01)512 72 90. ‘tejetek, 'Sl- februarja 2003 Kultura 11 KOROŠKI VEČER V LJUBLJANI Uživali so v Filharmoniji Koncert s skladbami Antona Nageleta in Franceta Cigana v častitlji-l vem ljubljanskem templju glasbe je bil odlično obiskan - in to predvsem tudi po zaslugi vrhunskih interpretov Bernarde in Marka Finka ob virtuozni klavirski spremljavi Nataše Valant. Mojstrski nastop (z desne) Marka in Bernarde Fink ter Nataše Valant. R M ezzosopranistka Bernarda l\/I Fink-lnzko ter njen brat -■ V I operni in koncertni pevec Marko - sta v Sloveniji še pose-ej priljubljena. Njuna rojstna ežela je sicer Argentina, kamor 0 morali Finkovi emigrirati, ker 2anje po zmagi komunistične relacije v slovenski domovini ni bilo prostora - a nikoli ni ugasnila niuna ljubezen do Slovenije in ■^slovenstva. To občutimo predvsem tudi koroški Slovenci: čeprav sta se uveljavila v mednarodni pevski e|iti, sta vedno rada pripravljena omogočiti slovenski skupnosti na Koroškem, da uživajo ob čaru Hiune pevske kulture. Nič manj Razveseljiv je njun občutek za umetniške stvaritve za skladatel-, le, ki bodisi prihajajo iz vrst naše 'Narodne skupnosti, kot je to pre-rnalo znani in priznani Šentja-kobčan Anton Nagele, bodisi so v 3' oaši narodni skupnosti našli svojo io drugo domovino, kot velja to za )- Franceta Cigana, enega od pio-,K nirjev Slovenske gimnazije. j To sta dokazala tudi na koncertu v ljubljanski Filharmoniji v četrtek, 6. februarja, ki je bil v vsakem oziru enkratno doživetje ~ tudi kar zadeva odličen obisk prireditve, predvsem po zaslugi soprireditelja Kluba koroških Slovencev v Ljubljani oz. Melodija Rieglerja. Za strokovno oceno smo prosili akademika Lojzeta Lebiča in jo objavljamo na posebnem mestu. Nam pa preostane le še, da izrečemo vse priznanje Krščanski kulturni zvezi, ki je dala pobudo za to prireditev, in njenemu tajniku Nužeju Tolmajerju. Prav tako gre zahvala ostalima soprirediteljema - avstrijski ambasadi v Ljubljani pod vodstvom veleposlanika Wolfganga Mayer-hoferja-Grünbühla, ki je po koncertu skupno s soprogo Ruth -po rodu je Tirolčanka in govori dokaj dobro slovensko - povabil nastopajoče in častne goste v svojo residenco, ter celovški Mohorjevi družbi, ki sta jo zastopala direktor Anton Koren in vodja založbe Franc Kattnig. Vsekakor je ta nepozabni večer prispeval k odkritejšemu sloven-sko-avstrijskemu razumevanju. Janko Kulmesch OCENA PRIZNANEGA STROKOVNJAKA \ # vseh časih so bili - in tudi danes so - onkraj meje na V Koroškem skladatelji, ven-dar smo se navadili, da od tam dovorimo predvsem o poustvar-jalnih umetnikih, zborih ali inštru-wentalistih. Koncert samospevov 6- februarja letos z deli Franceta Cigana in Antona Nageleta v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani terja, da to enostran-sko podobo popravimo. po zaslugi treh izjemnih poust-varja!nih umetnikov sta iz sence stoplia dva zanimiva skladatelja France Cigan (1908 - 1971) in Antpn Nagele (1911 - 1992). Ce so dela Franceta Cigana kompozicijsko še dokaj uokvirje-na in predvidljiva, je glasba Antons Nageleta svobodnejša. Kot da „Umetnikov ne merimo samo po mojstrstvu, marveč tudi po njihovih odločitvah” je Nagele bo/j prisluškoval svoji notranji naravi in je zato kdaj tudi presenetljivo samosvoj in izviren. In izvajalci? Umetnikov ne merimo samo po mojstrstvu, enako po njihovih odločitvah. Pevca solista Bernarda in Marko Fink lahko danes zaradi velikega ugleda malodane izbirata med dirigenti, koncertnimi in opernimi odri ali med skladatelji največje slave. Pa sta z enako odgovornostjo in ljubeznijo kot kje v širokem svetu posvetila svoj čas in znanje dvema že skoraj pozabljenima skla- dateljema iz Koroške. Iztrgala sta ju iz krivične senčnosti ter blesteče predstavila v Ljubljani. Umetniki, oba pevca in pianistka Nataša Valant so se zavedali nevarnosti, da lahko tak koncert omahne v razčustvovano „Obujam spomine", kot je pisalo na programskih Ustih. Zato so z vrhunsko profesionalnim 'nastopom vsak še tako preprost ljudski melodični okret preoblikovali v univerzalni glasbeni lik. Sestavili so jih v niz biserov, ki so zbranim v polni filharmonični dvorani odsevali zvočno celovitost našega narodnega in kulturnega izkustva. Če pravijo, da je jezik - materinščina - pogled na svet, potem je bila glasba tega večera doživetje tega sveta. Lojze Lebič MILKINE PESMI Segajo po njih tudi mladi ■■■pretekli torek, 11. fe-bruarja, je minilo 101 I leto, ko se je rodila Milka Hartman, pesnica z li-buškega puala. Nekaj dni pred tem je K KZ predstavila javnosti njene pesmi in napeve za mešane zbore, ki jih je uredil dolgoletni pevovodja MePZ Podjuna Tone Nartnik, potem ko je lani izšla zbirka 41 pesmi in napevov za moške zbore. Zbirka za mešane zbore je obsežnejša in pestrejša. Obsega 110 skladb štiriindvajsetih skladateljev, med njimi daleč prek Slovenije znanega Lojzeta Lebiča, akademika z libuškimi koreninami, Franceta Cigana, Matije Tomca, Radovana Gobca, Silva Miheliča, Pavleta Kernjaka, Jožeta Ropitza ter Primorca Mirka Fileja. Še posebej veseli tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja, ki je vodil organizacijo notnega gradiva in dokumentacije, da segajo po Milkinih pesmih in napevih tudi mladi koroški skladatelji in jim dali sodobno, mlajšemu rodu primerno obliko. Med drugim so to Danilo Katz, Stanko Polzer, Bruno Petrischek, Štefan Thaler, Eda in Silvija Velik in Roman Verdel. Medtem pripravljajo že tretjo zbirko, ki bo vsebovala transkripcije Egija Gašperšiča in Lajka Milisavlje-viča med drugim Milkinih otroških in dekliških pesmi. Za ohranitev teh pesmi gre zasluga bogatemu arhivu Slovenskih sporedov koroškega radia, zapuščini vogrškega župnika Vinka Zaletela, udeleženkam Milkinih kuharskih tečajev, predvsem pa tudi obirskemu župniku Tomažu Holmarju, ki mu je Milka Hartman zelo zaupala. Holmar je bil kot tajnik nekdanje Zveze pevskih društev med tistimi, ki so še posebej spodbujali naše zbore, da dajo v svojem repertoarju pesmim Milke Hartman primerno mesto. Janko Kulmesch T PETEK,14. februarja 18.10-19.00 Utrip kulture A SOBOTA, 15. februarja 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 16. februarja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten/Duhovna misel; 18.00 -18.30 Glasbena E PONED., 17. februarja N . 18.00-18.30 Kratki stik TOREK, 18. februarja 18.00- 18.30 V Otroški oddaja SREDA, 19. februarja 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 0 21.03-22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 20. februarja F 18.10 - 19.00 Rož - Podjuna - Zilja K©a© NEDELJA, 16. februarja 2003 13.30 PON., 17. februarja 2003 ORF 2, 3.20________________ TV SLOVENIJA 115.55________ TV SLOVENIJA II 8.30 (torek, 18.2.) Predvidoma z naslednjimi prispevki: • „Deportacija. Slovenske družine s Koroškega leta 1942.” Razstava ob 60-letnici nasilnega pregona koroških Slovencev - od 12. do 23. februarja na Dunaju. • Narodni buditelj Matija Majar-Ziljski. Jeseni so narodnemu buditelju in etnologu postavili nov nagrobni spomenik v Pragi. • Deželno prvenstvo v sankanju na naravni progi v Lepeni pri Železni Kapli v organizaciji Slovenskega športnega kluba Obir (SŠK Obir) • Smučanje, karving in deskanje: 66 udeleženk in udeležencev se je navdušilo za smučarski tečaj SŠZ v salzburški regiji „Amade”. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten RADIO/TV, PRIREDITVE 14. februarja i Radio dva Co od 2.00 do 10.00 in od 14.00 do 18.00 tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00 - 8.30 Dobro jutro Sol in poper Klub Radio dva Lepa ura Žurnal - nato Naša pesem Narodnozabavna glasba in zborovske pesmi 8.30-10.00 14.00- 15.00 15.00- 16.00 17.05 do 18.00 2.00-6.00 nedelja. 16. februarja: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane; 15.00 - 15.30 Svetopisemske zgodbe; 15.30 -16.00 Zborovska glasba; 16.00 -18.00 Voščila Zajtrk s profilom v nedeljo, 16. februarja 2003: • gost v studiu: Ivan Žvkovič, upokojenec iz Kotmare vasi Radio Agora sobota. 15. februarja: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 - 10.00 Sobotni mozaik; 14.00 -15.00 Evropa v enem tednu - BBC iz Londona; 15.00 - oddaja dnevno od 10.00 do 14.00 in 18.00 Farani od 18.00 do 2.00 CZD G90 a Prt TE Zve za 1.1 er G3 Petek, 14. februarja SELE Kulturni praznik v Selah Nastopajo: pesnik Tone Kuntner, Mladinski zbor (vodi Claudia Ogris), MePZ PD Sele (vodi Roman Verdel) Slavnostna govornica: Marica Stern-Kušej Čas: ob 19. uri Kraj: v farnem domu Sobota, 15. februarja RADIŠE Ples SAK in tombola Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Igra: ansambel „Alpe-Adria Band” Ob 23. uri tombola z dragocenimi dobitki (glavna nagrada: dopust za dve osebi v Schiadmingu) Vabi: Slovenski atletski klub PLIBERK Kmečki ples Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Igra: ansambel „Vitezi Celjski” Vabi: SJK, EL Pliberk SLOVENJI PLAJBERK Dia-predavanje „Gvatemala: čudežna dežela večne pomladi -dežela polna nasprotij” Predava: Mihi Miškulnik Čas: po večerni sv. maši (maša je ob 18. uri) Kraj: v gostilni pri Foltu Vabi: fara Slovenji Plajberk Nedelja, 16. februarja ŠENTJANŽ Otroški program Zabava na luni Gostuje: Lutkovno gleda- lišče Ljubljana Čas: ob 17. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Torek, 18. februarja CELOVEC Dan odprtih vrat Kraj: v Mohorjevi ljudski šoli v Celovcu Čas: med 8.00 in 9.30 Vabi: ljudska šola Mohorjeve PLIBERK Dia-predavanje „Gvatemala: čudežna dežela večne pomladi -dežela polna nasprotij” Predava: Mihi Miškulnik Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: Fara Pliberk Sreda, 19. februarja ŠENTJANŽ Razstava in diapredavanje Planine v sliki Predava: Franci Rasinger (planinske rože) Cas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: Slovensko planinsko društvo Celovec Četrtek, 20. februarja PLIBERK Predavanje in diskusija Večjezičnost v prihodnost. Kako otroci ravnajo z jeziki (videoposnetki iz otroškega vrtca) Predava: dr. Georg Gom-bos, asistenčni profesor na oddelku za interkulturno izobraževanje (univerza Celovec). Po predavanju sledi diskusija Čas: ob 19.30 Kraj: v hotelu Breznik Moderacija: mestni svetnik Jurij Mandl in mag. Eva Verhnjak-Pikalo Vabi: EL Pliberk Petek, 21. februarja ŠENTJAKOB Gledališka predstave „Goreča vas/Das brennende Dorf” (R. W. Fassbinder) Nastopa: Teatr Trotamora Produkcija: SPD „Rož” & Slovenska prosvetna zveza Čas: ob 20. uri Kraj: v farovžu Vabita: Slovenska prosvetna zveza, Slovensko prosvetno društvo Rož KOTMARA VAS Literarno branje z Jankom Messnerjem Čas: ob 19. uri Kraj: v društveni sobi SPD Gorjanci v stari ljudski šoli Vabi: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Sobota, 22. februarja ŠENTJAKOB Gledališka predstave „Goreča vas/Das brennende Dorf” (R. W. Fassbinder) Nastopa: Teatr Trotamora Produkcija: SPD „Rož” & Slovenska prosvetna zveza Čas: ob 20. uri Kraj: v farovžu Vabita: Slovenska prosvetna zveza, Slovensko prosvetno društvo Rož LEDINCE Igra „Pika Nogavička”, nato pust Jepce Gostuje: KKD Vogrče Čas: ob 15. uri - nato otroško pustovanje Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SKD Jepa-Baško jezero ŽITARA VAS Kabaret „Das Geheimnis von Ims Nastopa: Mike Supancic Čas: ob 20. uri Kraj: KUMST Vabi: SPD Trta 4. 5. SVEČE Pustni ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Adamu Vabi: SPD Kočna j Nedelja, 23. februarja ŠENTJAKOB Gledališka predstave „Goreča vas/Das brennet de Dorf” (R. W. Fassbinde Nastopa: Teatr Trotamora' Produkcija: SPD „Rož” & Jej Slovenska prosvetna zvezfc* Čas: ob 15. uri ‘ev lak fra Kraj: v farovžu Vabita: SPZ, SPD Rož ŠMIHEL Igra: Trije tički Gostujejo: Popotni komecWafc 'Mi -as janti iz Trsta Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel ŠENTJANŽ Pustna seja Premiera zasedanja pustnih norcev Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Ponovitve: 25. in 27. februarja ter 3. marca h te Für Bor Pa! Kr; Val dru (vedno ob 20. uri) ^ ■»3 ti ß CELOVEC Srečanje gledaliških in lutkovnih skupin Kraj: k-e teatr, Mladinski dom, Slomškov dom Vabi: Krščanska kulturna zveza ra: lovi pre hai o6 Sle US' Pr; nit PRIREDITVE ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Prof.-Janežič-Platz 1 - 9020 Klagenfurt/Celovec TEL. 0463 / 33353 FAKS 0463 / 33353 - 20 OBJAVA Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: IjT Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se začne v ponedeljek, 10. 2. 2003, in traja do srede, 26. 2. 2003. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 13. ure, ob petkih od 7.30 do 12.30. 2- Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske oz. glavne šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 3- V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šo- 1 le sporočilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo J starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 2. 7. 2003. |S 4- Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je mogoč. 5- Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 2003/2004 vodenje naslednjih razredov: • Kugyjev razred s štirimi jeziki (slov., nem., ital. in angl.) • trijezični razred (slov., nem., angl.) s poglobljenim poukom angleščine • trijezični razred (slov., nem., angl.) s poglobljenim poukom informatike Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok. DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA Prof.-Janežič-Platz 1 - 9020 Klagenfurt/Celovec Tel. 0463/382400 Faks: 0463/382400-33 OBJAVA Naša ponudba - tvoja šansa za prihodnost Prijavni rok: do konca februarja 2003. V izjemnih primerih je mogoča še poznejša prijava. Prijavnice so na voljo v tajništvu Dvojezične TAK, 9020 Celovec, Prof.-Janežič-Platz 1 Za nadaljnje informacije pokličite: 0463/382400 (iz tujine 0043463/382400) e-mail: direktion(g>hak-tak.at domača stran: www.hak-tak.at Ponudba Dvojezične zvezne trgovske akademije: • Splošna izobrazba • Trgovska izobrazba - učenci dobijo sposobnosti za takojšen vstop v poklic. Predmeti so npr. gospodarsko poslovanje, računalništvo, pravo itd. • Informacijska tehnologija nudi absolventom dobre poklicne možnosti • Jezikovna izobrazba: dvojezičen pouk (nemščina in slovenščina), tuji jeziki italijanščina in angleščina ter prosti predmet hrvaščina • Učna firma in projektni menedžment nudita praktično učenje ter izdelovanje projektov v sodelovanju z gospodarstvom. Infrastruktura • Kompetenčni center z najnovejšo tehniko • Gospodarsko poslovalni center za učno firmo • 4 funkcijski prostori z računalniki • Vsak razred ima priključek za omrežje "in internet • Drugi funkcijski prostori Zaključek • Zaključek z maturo in z diplomskim izpitom • Kvalifikacija za višje poklice (menedžment) v gospodarstvu in upravi • Pravica do študija na univerzah in visokih šolah • Obrtne upravičenosti • Enakovrednost z diplomo EU ŽMovec Eredni občni zbor evskega društva lakob Petelin Gallus ^rai: v Gallusovi pevski sobi [Mohorjevi jas; ob 18.30 ^abi: Pevsko društvo Jakob ete|in Gallus hitiiL "^odvorana !'h: Moj ata-socialistični kulak £as: ob 20. uri ^rai: v farni dvorani ^a*)i: Katoliško prosvetno Moštvo Šmihel CELOVEC Srečanje gledaliških in lutkovnih skupin Kraj: k-eteatr, Mladinski dom, Slomškov dom Vabi: KKZ Nedelja, 2. marca ŠMIHEL Pustovanje za otroke Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel ŠENTJAKOB Pustovanje Čas: ob 14. uri Kraj: v Regionalnem centru Vabi: Društvo upokojencev Šentjakob SPZ vabi na ogled gledališke predstave „Goreča vas”, v soboto, 22. 2. 2003, ob 20. uri Organiziran ie avtobusni prevoz: 18.00 Pliberk/Zadruga 18.15 Dobrla vas/Kirch-platz 18.20 Škocjan/avtobusna postaja 19.00 Celovec/avtobusna postaja Cena: 14 evrov (vožnja in vstopnina) Prijave: do 17. 2. 2003 pri SPZ-tel.: 0463/514399-22 ali 0664/5023905 (M. Piko) OBVESTILO Spoštovani društveniki! Rok za sporočanje prireditev je vsak teden najkasneje v torek do 13. ure. Lepo prosimo, da nam vabila prireditev pošljete po pošti (Naš tednik, Vil-lacherstraße 8/I), po faksu (0463/51 25 28 - 22) ali po e-mailu (sadjak-@nastednik.at). Uredništvo lAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: 'üstvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga astopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-Vec. Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik ^elema podpore iz sredstev za pospeševanje ®r°dnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič-1 gospodarske in kulturne pravice in interese wencev na Koroškem na osnovi avstrijskega stavnega in pravnega reda, zlasti društvenega j:. ®va, ustavnih in drugih norm, za zaščito narod-n skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-/^avnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr, 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/ 59 69 56-31; e-mail: sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. ^ 04239/26 42 od petka, 14. februarja, od 18. ure, do sob., 15. februarja, do 17. ure Duhovna obnova za cerkvene pevke in pevce „Slavite Boga z vsem srcem” Voditelj: žpk. Peter Olip od petka 14. februarja, od 18. ure, do ned., 16. februarja, do 15. ure Seminar celostne pedagogike Voditeljici: Christa Horta-Curbelo in Barbara-Maria Angerer v pon., 17. februarja, ob 19.30 Uvodno predavanje: Supervizija za učiteljice in učitelje Predavateljica: mag. Nataša Paril v sredo, 19. febr., od 9. do 16. ure Obrezovanje sadnega drevja Voditelj: Franz Josef Quendler v sredo, 19. februarjam od 18.30 do 21.30 Seminar v dveh delih: „Če nam otroci delajo težave” Predavatelja: mag. Gerhild Tiefen- ■ bacher-Wutscher in mag. Christian Lierzer od petka, 21. febr., od 18. ure, do nedelje, 23. februarja, do 13. ure Seminar: Pravilno dihati - se pomiriti - črpati moči Voditeljica: Barbara Ersehen v petek, 21. februarja, ob 19. uri Predavanje: „Ida Friederike Görres, roj. Coudenhove -skoraj pozabljena Abstrijka -pionirka poglobljenega krščanstva” Predavateljica: prof. dr. Barbara Gerl-Falkowitz v soboto, 22. februarja, ob 14.30 Predavanje: „Vera in nasilje-kaj pomeni džihad v islamu?” Predavateljica: prof. dr. Barbara Gerl-Falkowitz v pon., 24. februarja, ob 19. uri Dialogi v Tinjah -Pogovori s slovenskimi Uki „Ne samo za šalo” Sogovornik: Petar Pismestrovič Pogovor vodi: Horst Ogris IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE 2003 od sobote, 17. maja, do nedelje, 18. maja Potovanje po Sloveniji Spremljevalca: prof. Jože Wa-kounig in dr. Helmut Zwander od ponedeljka, 19. maja, do sobote, 24. maja Potovanje v Rim Spremljevalec: dr. Siegfried Muhrer 14 Sport petePete 14. februarja 20jüjiJ| ALPSKO SMUČANJE ___________ D. Užnik in B. Esel deželna prvaka ASKÖ Člana športnega društva ASKÖ Šentjanž Daniel Užnik in Brigitte Esel sta na deželnem tekmovanju ASKÖ, strešne športne organizacije delavskih športnih društev v Avstriji, postala deželna prvaka 2003. Na prvenstvu, ki je bilo na Golici, pa so se odlično odrezala tudi ostali predstavniki ŠD Šentjanž, saj so skupno zabeležili kar sedem prvih mest. S tem so bili Šentjanžani najuspešnejše društvo na tem prvenstvu, in to, čeprav so zaradi nastopov na drugih tekmovanjih manjkali nekateri zelo močni mladi smučarji na čelu z Mi-hijem Sablatnikom, Manue-lom Mallejem in Markusom Steinerjem. Za ŠD Šentjanž so na deželnem prvenstvu ASKO zabeležili naivišia mesta naslednji tekmovalci: otroci 1:1. Markus Parti, 4. Michael Kuess, 6. Julian Hobel; šolarke 1:1. Desiree Žnidar; šolarke II: 1. Vanesa Gasser, 2. Andrea Parti; e šolarji II: 1, Patrick Quantschnig; ženska sku-’ pina 1:1, Renata Dolinar; ženska skupina: 1. Brigite Esel (najboljša dneva), 3. Andrea Kru-schitz: splošna skupina moški: 1. Daniel Užnik (najboljši dneva); splošna skupina moški II: 2. Joži Partl; splošna skupina moški III: 3. Erik Užnik Koroško prvenstvo. Poseben uspeh je minuli ponedeljek dosegel član ŠD Šentjanž Mihi * Sablatnik na Hochrindlu, ko je bil v okviru koroškega prvenstva (za vse klube oz. strešne organizacije) najboljši dneva v veleslalomu in s tem postal koroški prvak v tej panogi. Odličen je bil na tem tekmovanju tudi nastop Andree Partl, ki je bila v svojem letniku tretja, v celoti pa deseta. Tudi mlada Desiree Žnidar je s 4. mestom v letniku (deveta v celoti) ponovno potrdila svoj velik talent, prav tako Vanessa Gasser (11. mesto v celoti) in Patrick Quantschnig (9. mesto v svoji starostni skupini). Dan navrh na tekmovanju v superveleslalomu pa je stopila v ospredje Brigitte Esel, ki je bila najhitrejša v skupini žensk. Tudi Desiree Žnidar se je zopet odlično odrezala, saj je bila tretja v letniku, v celoti pa šesta. Dvoboj bratov Quantschnig pa je tokrat z 8. mestom dobil Marcel, medtem ko je bil Patrick 10. Franc Sadjak ODBOJKA Dob zmaguje tudi brez Chocholaka V zadnjem krogu osnovnega kroga so Dobljani premagali še SVS Sokol. Sedaj je na vrsti pokal. snovni krog prvenstva v I 1 najvišji državni odbojkarski ligi so Dobljani zaključili s 14. zmago. Premagali so Sokol s 3:1 - in to brez legionarja Chocholaka, ki je prostovoljno počival, da bi si nabral moči za pomembnejše nastope. Teh bo v prihodnosti več ko dovolj, saj se bliža zaključna doba prvenstva -četrtfinale, prav tako finale pokala, ki bo že ta konec tedna v Innsbrucku. Nasprotnik Dobljanov pa je trenutno najmočnejša ekipa v Avstriji VT Tirol. F. S. AVL- TOP 6 1.VT Tiral 25 23 2 71:15 46 2. hotVolleys 25 22 3 70:18 44 3. Aich/Dob 25 14 11 52:44 28 4. Salzburg 25 12 13 44:51 24 5. SVS Sokol 25 10 15 36:55 20 6. Hypo 25 8 17 35:55 16 • Zadnje tekme Dobljanov v osnovnem krogu: Zadruga Aich/Dob - Hypo 3:1 (21/19/-23/22) Salzburg - Zadruga Aich/Dob 2:3 (17/-24/21/-23/-11) Zadruga Aich/Dob - SVS Sokol 3:1 (19/23/-20/19) • Prvenstvo se nadaljuje (četrtfinale/best of three) 1. marca 2003 Nabira! je moči za pomembnejše tekme - Robert Chochoiak. MED 22. IN 23. FEBRUARJEM 2003 Državna sankaška elita se bo pomerila v Lepeni SŠK „Obir” iz Železne Kaple bo na naravni progi v Lepeni/Koprivni izvedlo državno sankaško prvenstvo. I V'onec prihodnjega tedna se bo državna I Nsankaška elita zopet srečala v Lepeni. SŠK „Obir” so namreč poverili z izvedbo državnega sankaškega prvenstva na naravni progi, kar je po eni strani priznanje klubu za vzorno organizacijo tekmovanj v preteklosti, po drugi strani pa dokaz, da ta športni klub uživa velik ugled v koroški in vseavstrijski športni javnosti. Tekmovalni dan na naravni progi v Lepeni/Koprivni bo v nedeljo, 23. februarja, treningi pa se - —v-jt— Tudi domačin H. Sadovnik bo tekmoval na državnem prvenstvu. Foto; Štukelj bodo odvijali dan prej - torej v soboto, 22. februarja. Na štartu bodo sankaši iz vse Avstrije, pa tudi iz sosednjih držav. Ljubitelji te atraktivne športne panoge prisrčno vabljeni! F. S. TERMINI ZAHOMC Smučarski skoki Pokal Janka Wiegeleja Čas/kraj: v nedeljo, 16. februarja, v Nordijskem centru y Zahomcu Vabi: Športno društvo Zahomc SELE/BOROVNICA Tek na smučeh 4. tek za pokal Košute in društveno prvenstvo DSG Sele Čas/kraj: v soboto, 15. februarja, ob 13. uri na tekaški progi v Selah na Borovnici Vabi: DSG Sele SELE Alpsko smučanje Društveno prvenstvo DSG Sele (veleslalom) Čas/kraj: v nedeljo, 16. februarja, ob 12. uri pri Pušel-cu (otroci bodo tekmovali v „Jami”, ostali „Pod Križem) Vabi: DSG Sele ŠENTJANŽ Planine v sliki Nagrajevanje dobitnikov in odprtje razstave foto-natečaja „Planine v sliki” s predavanjem Francija Rasingerja Čas/kraj: v sredo, 19. februarja, ob 19. uri, v k&k centru Vabi: Slovensko planinsko društvo Celovec \ ■ I na Mi mi St S/ 12 B, st S, g; le le LŠ SELE/SELE-KOT Pia in Sara hitrejši od vseh fantov Blizu 30 mladih smučark in smučarjev se je v četrtek, 6. februarja, udeležilo smučarskega dneva ljudske šole Sele in ekspoziture Sele-Kot. Najhitreje je veleslalomsko progo izpeljala Pia Kulmesch (letnik '92), ki je dosegla čas 77,59. Najbolj približala pa se ji je Sara Užnik (letnik '95) s časom 77,74. Opaziti je bilo, da sta ti dve smučarki bili celo hitrejši od vseh nastopajočih fantov. Smučarski dan ljudske šole Sele in ekspoziture Sele-Kot: mini - dekleta: 1. Larissa Ogris; otroci I - dekleta: 1. Sara Užnik, 2. Bianka Pörtsch, 3. Darja Čertov, 4. Manuela Orasche; otroci I - fantje: 1. Dominik Stem, 2. Dominik Čertov, 3. Hermann Uschnik, 4. Jakob Dovjak, 5. Florian Kelih, 6. Hannes Riegelnik, 7. Fabian Jug, 8. Benjamin Roblek, 9. Anton David Olip; otroci II -dekleta: 1. Pia Kulmesch (najboljša dneva), 2. Sabrina Dovjak, 3. Mirjam Čertov, 4. Stefanie Oraže, 5. Patricia Uschnik; otroci II - fantje: 1. Tadej Čertov, 2. Stefan Oraže, 3. Martin Čertov: šolarji 1:1. Rudolf Dovjak, 2. Josef Roblek Pl ig Sl Sr K s n n C t I ! F ( i i leteNek, 20^februarja 2003 Sport 15 V hrvaških Sportskih novostih (SN) so sakovci prebrali aktualno oceno tekme proti Pecsu. (z leve): trener Wuntschek, Eberhard, Sattlegger, menedžer Wieser, Zimmlerling in Bürger. Foto: Kumer Vigredi s tremi legionarji, jeseni s štirimi mladimi 110 sakovcev je bilo ta teden na pripravah v Medulinu na Hrvaškem. Medulin. Od preteklega petka naprej je bil SAK na pripravah v Medulinu. Naraščaj se je vrnil domov v sredo, člani pa danes. Skupno je bilo z ekipami SAK I, SAK U 19, SAK U 16 in SAK U 12 kar 110 sakovcev v Hotelu Belvedere, kjer se okoli hotela vrati kar šest nogometnih igrišč. SAK I je v torek igral proti II. li-9ašu Pecs (Madž.) in tesno pod-, legel z 1:3. Prvič so igrali vsi trije legionarji (Jožef, Vidovič, Pate), v ' Prvenstvu pa bosta smela na 'ghšče le dva. Torej bo med njimi stalna konkurenca, kar najbolj veseli trenerja Wuntschka. 4 mladi. Regionalna liga na Koroškem je na predlog SAK sklenila, da naj bi že jeseni v RL morali biti na spisku tekme vsaj 4 igralci pod 22 let, od teh naj bi moral od začetka igrati vsaj eden. Dobro za SAK, slabo npr. za Pliberk! Predlog mora zdaj potrditi še celotna regionalna liga. Tekme SAK v Medulinu Sak I - Pecs (Madž./ll. liga) 1:3 (0:2) postava: Sattlegger (46. E. Oraže), Ogris (46. s. Sadjak), A. Sadjak (60. Stropnik), zankl (46. Blajs), Kraiger, Eberhard, Bür-9er, Jožef, Pate (30. Kreutz), Zimmerling (60. Zidej), Weissenberger (55. Vidovič) Medulin: 50 gledalcev sodnik: Ritzer (Štajerska;) strelec: Krajger (11-metrovka) SAK U 19- BNZ Burgenland 1:2 (0:0) Strelec: Triplat SAK U 19-Ruda I 6:2 (2:0) Strelci: Zidej 2, Triplat, Kreutz 2, Olip SAK U 16 - BNZ Burgenland 0:4 (0:2) SAKU 16- LAZ Wolfsberg 0:1 (0:0) SAKU12-PULA Ici 3:3 (1:1) Strelci: M. Hobel, Krištof, Djulič Igrmini: Polfinale koroškega prvenstva U12 v dvorani: SAK U 12 /Celovec (nedelja, 16. 2. / '2.30 - Borovlje), SAK U 12 /Plib./Šentprimož (nedelja, 16.2./16.00-Borovlje) Zelenjava je v Medulinu na prvem mestu jedilnika za igralce Simona Sadjaka, Igorja Ogrisa in Christiana Kraigerja (z leve). NORDIJSKO SMUČANJE Mörtl in Druml med zmagovalci Zahomčani . so na dvodnevnem tekmovanju za Austria Cup v smučarskih skokih in v teku na smučeh za šolarje, mladince, juniorje in v splošnem razredu v odlično pripravljeni nordijski areni v Zahomcu zabeležili odlične uspehe. Siegfried Mörtl in Tomaž Druml sta v nordijski kombinaciji zmagala v svoji starostnih skupinah proti močni konkurenci iz vse Avstrije, vrhu tega so domačini v posameznih panogah dosegli nadaljnje odlične uvrstitve. Siegfried Mörtl kot tudi Matjaž Druml sta položila temelj za uspeh že v smučarskih skokih, kjer sta oba osvojila prvo mesto in vodstvo uspešno ubranila tudi na tekaški progi s šestim oz. tretjim mestom. Lepe uspehe so dosegli tudi Matija Druml, ki je bil najboljši smučarski skakalec pri juniorjih ter zahomška dekleta, ki so si v ženski konkurenci med sabo razdelila prva tri mesta. Na tekmovanju, ki je štelo tudi za koroško prvenstvo oz. deželni pokal Atomic, je sodelovalo nad sto športnikov in športnic iz vse Avstrije. Prireditelj je bila Avstrijska smučarska zveza (ÖSV), organizator in izvajalec pa ŠD Zahomc na čelu s predsednikom Martinom Wiegelejem, Francijem Wiege-lejem starejšim, Francijem Wiegelejem mlajšim ter številnimi drugimi sodelavci. Nordijska kombinacija: šolarji I - fantje: 1. Siegfried Mörtl (ŠD Zahomc) 234,8 točk/13:29,3 min., 2. Thomas Eg-ger-Riedmüller (WSV Vomp) 233,3/13:43,7, 3. Manuel Haas (SC St. Johann/T.) 214,7/ 13:18,2, ...18. Loris Quaglia (ŠD Zahomc) 136,8/19:18,8; šolarji II - fantje: 1. Tomaž Druml (ŠD Zahomc) 237,8/17:25,2, 2. Rorian Bachmann (Kitzbühler SK) 222,5/16:52,2, 3. Robert Hauser (SK Sl. JohanrvT.) 230,7/ 17:21,4, mladinci: 1. Marco Pichlmayr (WSV Bad Mitterndorf) 195,7/21:12,1; juniorji: 1. Christoph Schroll (SC St. Johann/T.) 225,7/ 21:58,8.5. Josef Walluschnig (ŠD Zahomc) 218,5/23:33,5; splošni razred: 1. Markus Knabl (SV Villach/Beljak) 203,6/22:21,0. Smučarski skoki - K 75: mladinci: 1. Manuel Resch (Štajerska) 247,7, ... 20. Marco Godec (ŠD Zahomc) 201,2; ženske: 1. Kathrin Stefaner (ŠD Zahomc) 189.3, 2. Tanja, Drage (ŠD Zahomc) 174,6, 3. Kerstin Mörtl (ŠD Zahomc) 166,2; juniorji: 1. Matija Druml (ŠD Zahomc) 233,4,... 7. Josef Walluschnig (ŠD Zahomc) 218,5; splošni razred: 1.Gerhard Hofer (SV Hinzenbach) 229,3, ... 4. Florian Riefenthaler (ŠD Zahomc) 157,0. Smučarski skoki - K 50: šolarji I: 1. Mario Innauer (SRV Maliers) 250.4, 2. Siegfried Mörtl (ŠD Zahomc) 234,8, ... 20. Michael Godec (ŠD Zahomc) 192,1, ... 35. Loris Quaglia (ŠD Zahomc) 136,8; šolar-ji/ke II: 1. Thomas Thurnbichler (Kitzbühler SK) 252,0, ... 6. Tomaž Druml (ŠD Zahomc) 237,8,... 30. Kerstin Mörtl (ŠD Zahomc) 194,0. ^ ROZ - PODJUNA Koledar plesov pustnih veselic SOBOTA. 15. FEBRUARJA - 20.00 Kmečki ples ■ V Domu v Pliberku • Za ples igrajo „Vitezi Celjski“ $S Srečolov s kmečkimi dobitki SOBOTA. 15. FEBRUARJA-20.00 Ples SAK & tombola ■ V Kulturnem domu na Radišah • Za ples igra ansambel Alpe Ad-ria-Band $ Velika tombola: 1. nagrada: dopust za 2 osebi v Schlad-mingu; 2. nagrada: dopust za 2 osebi na Bledu itd. SOBOTA. 23. FFRRUARIA - 20.00 Šentjanški norci - premiera ■ V k&k centru v Šentjanžu • Nastopajo domačini iz Šentjanža Ponedeljek. 3. marca-20.00 Seja pliberških, suških in šmihelskih norcev ■ V Kulturnem domu v Pliberku • Nastopajo posamezne skupine društev iz občin Pliberk, Suha in Bistrica OSEBE & DOGODKI ODPRTJE NOVEGA PODJETJA V LIBUČAH Mizarstvo Borotschnik - specialist za masivno pohištvo A ndrej Borotschnik iz Libuč ni sa-mo prizadeven in vesten mat-/ Ijaževec. Odlikujejo ga prav tako spretnosti v mizarskem poklicu. Tako se je odločil, da ustanovi v domačem kraju (Libuče, Schulvveg/Šolska pot 11, tel. 04235/4262 ali: 0664/ 4151264) lastno mizarsko podjetje. Kot poslovodja mu stoji ob strani njegov prijatelj in pevski kolega - mladi mizarski mojster Mani Košutnik. Mizarstvo Borotschnik se je specializiralo na masivno pohištvo. Ponudba obsega praktično vse pohištvene izdelke, od hišnih vrat, stopnic in kuhinje pa do spalnice, kopalnice in balkona. Andreju Borotschniku, ki je nedavno odprtje svojega mizarskega podjetja naznanil zgledno dvojezično, in njegovemu partnerju Maniju Košutniku želimo obilo poslovnega uspeha. -Kuj- Andrej Borotschnik in Mani Košutnik - s skupnimi močmi za uspešen razvoj mizarskega podjetja. Foto: Marjan Fera GIMNAZIJSKI PLES Celovec. Tradicionalni maturantski ples Slovenske gimnazije v prostorih Doma glasbe je tudi letos odlično uspel. Oba maturantska razreda (razrednika Mirko Oraže in Niko Ottowitz) sta ob začetku zaplesala privlačno polonezo, poskrbela za polnočni vložek, tombolo in bife. Plesa so se udeležili tudi številni častni gostje, med drugim generalni konzul RS Jure Žmavc, celovški župan Harald Scheucher, ravnatelja Tonč Malle in Maja Amrusch-Hoja, Stefan Schellander, šolski nadzornik Teodor Domej in mnogi drugi. M. Š. ML IKRA ZADRUGA A m www.zadruga.atW M M a & n Tierernährung Podjetji ZADRUGA Pliberk in LIKRA vabita na strokovno predavanje, ki bo v torek, 18. februarja 2003, ob 19. uri v Kulturnem domu v Pliberku. • Nove strategije pri mikroplasmičnih vnetjih • Toksini, nevidna nevarnost pri krmilih univ. prof. dr. Maximilian Schuh univerza za veterinarsko medicino Dunaj mag. Franz Tschernko • LIKRA - partner pri živinoreji dr. F. K. Berger poslovodja podjetja LIKRA Po predavanju vas prisrčno vabimo na prigrizek. Veselimo se vašega obiska. Zadruga Pliberk-Bleiburg C 2 C C c ( 1 = I ki št di in /e Oj iz n, n, i/i n o li. h 9 P s k h r L r