Kamniški OBČAN
St. 13
52. leto
Kamnik, 13. september2013
43. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine
Barvitost narodnih noš, folklore, glasbe in plesov
Sodelujoče v povorki in množico obiskovalcev sta pozdravila župan Občine Kamnik Marjan Šarec in predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek.
Največji folklorni festival v Sloveniji - Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine je v treh dneh obiskalo več kot 37.000 ljudi. Na glavnem odru in ostalih prizoriščih po mestu se je od 5. do 8. septembra zvrstilo okrog 600 nastopajočih, ki so preko razstav, pesmi, plesov, predstavitev folklornih kostumov
Kamniški lokostrelci drugi na 6. Evropskem klubskem ekipnem pokalu
Dolgi dnevi priprav prizadevnih članov Lokostrelskega kluba Kamnik s predsednikom Janezom Čiričem na čelu, ki so se ob veliki podpori Občine Kamnik prvič spopadli s tako zahtevno organizacijo tekmovanja, kot je Evropski klubski ekipni pokal v lokostrelstvu, so obrodili sadove. Tekmovanja so se udeležile tekmovalke in tekmovalci, ki se v evropskem in svetovnem lokostrelstvu uvrščajo v sam vrh. Gostili smo udeležence olimpijskih iger, svetovnega in evropskega prvaka in še bi lahko naštevali. V Kamnik je prišlo 11 ženskih in 15 moških ekip iz sedmih evropskih držav.
Več na 13. strani.
• -1
Na odru Glavnega trga so člani Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane predstavili slovensko oblačilno dediščino. Iz preteklosti so odsevali najlepši kosi folklornih kostumov in narodnih noš s poudarkom na raznovrstnih pokrivalih, še posebej različicah avb, kot so male avbe, zavijače, pintli, javbe, poclji, neci, koroške avbe ...
in narodnih noš ter domačih in umetnostnih obrti predstavili	Kamnik sprehodilo preko dva tisoč narodnih noš iz vse Slo-
bogato izročilo Slovenije in tudi drugih držav - Bosne in Her-	venije in tujine, med njimi je bilo veliko folklornih skupin
cegovine, Makedonije, Nizozemske in Slovaške ter poskrbeli	in voz.
za dobro razpoloženje obiskovalcev. Vrhunec festivala je bila	Štiridnevno dogajanje, ujeto v reportažo in anketo,
tudi letos pisana povorka narodnih noš, v kateri se je skozi	predstavljamo na straneh 8, 9 in 10.
Učenci osnovne šole Frana Albrehta so z razigranim programom pripravili prvošolčkom prijazno dobrodošlico.
290 kamniških prvošolcev prestopilo prag
■ v	■
hiše znanja
Na prvi šolski dan, 2. septembra, so župan Marjan Šarec, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar in višja svetovalka za družbene dejavnosti Občine Kamnik Katarina Ščetinin-Sever obiskali kamniške osnovne in srednjo šolo ter prvošolcem, učencem in dijakom zaželeli uspešen začetek novega šolskega leta. Za 290 otrok občine Kamnik je bil to prav poseben dan, saj so prvič prestopili prag šole in prvič zaslišali šolski zvonec ter se tako podali na pot polno novih doživetij.
Več na 3. strani.
Kam so šle vse fabrike?
Kamniška ekipa se je odlično odrezala in je z drugim mestom pravi ponos domačemu kraju, tekmovalcem sta čestitala tudi kamniški župan in premierka, na fotografiji z leve: Klemen Štrajhar, predsednica vlade mag. Alenka Bratušek, Jaka Komočar, župan Marjan Šarec, Den Habjan in trener Matej Zupanc.
V parku Evropa v mestnem jedru Kamnika je v sklopu Festivala Kamfest nastala izredno zanimiva in v današnjih časih še kako aktualna postindustrij-ska razstava z naslovom Kam so šle vse fabrike? Glavni avtor Marko Kumer ter Goran Završnik in Matjaž Jug so jo na ogled postavili do 21. septembra, ko jo bodo na prav poseben način tudi zaprli.
Razstava predstavlja zgodbe sedmih najpomembnejših kamniških tovarn: Titana, Svilanita, Kika, Ete, Svita, Utoka in Stola, ki imajo svoje korenine na koncu devetnajstega ali na začetku dvajsetega stoletja, vse pa so nastale predvsem na pobudo podjetnih posameznikov. S svojo zagnanostjo so skozi leta uspešno razvijali izdelke, ki jih še dandanes uporabljamo ali pa se jih vsaj z nemalo ponosa spominjamo. Skozi fotografsko gradivo in zgodovinska dejstva poskuša razstava predstaviti, kako so tovarne preživele predvsem dve burni prelomnici: konec druge svetovne vojne in osamosvojitev
Slovenije s posledičnimi spremembami družbenega sistema. Nekatere kamniške tovarne so danes žal ostale le še v lepem ali bridkem spominu, druge pa še naprej uspešno gradijo na dolgoletni tradiciji.
Obsežnejša razstava, ki jo lahko sooblikujete s svojimi zgodbami tudi vi, dragi bralci, bo odprta v kamniškem muzeju prihodnjo jesen. Tokrat pa vam predstavljamo nekaj najbolj zanimivih utrinkov razstave o sedmih kamniških tovarnah, o njihovih začetkih, vzponih in tudi njihovih padcih -na 4. in 5. strani.
itaPl
Jezikovna šola
ANGLEŠČINA
NEMŠČINA
FRANCOŠČINA
ITALIJANŠČINA
RUŠČINA
ŠPANŠČINA
SLOVENŠČINA
V Centru Kamnika na Japljevi 4 pri Kavarni Veronika TEL - 831 73 60, GSM - 041 553 711
Začetek prvih tečajev 23. septembra
www.tla-JcEilcovaaiola.com
Pri nas učijo tudi naravni govorci -native speakerji
tU S MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO.TUDI EKO PONUDBA.
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana izide 27. septembra. Rok za oddajo člankov je v petek, 20. septembra, oglase in zahvale pa lahko oddate še v sredo, 25. septembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
ommerci —
Za teplo zimo in pomlad
HM
D	Ü
D	E
CENTER ZA SVETOVNE JEZIKE
Breznikova 15 1230 Domžale
VPISI v JEZIKOVNE TEČAJE
ZA OTROKE IN ODRASLE
Pohitite, tečaji se že začenjajo! tel: 01 / 721-69-13, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si
2 13. september 2013
AKTUALNO
Dan brez avtomobila -Vaš korak za čistejši zrak!
Evropski teden mobilnosti (od 16. do 22. septembra 2013) že dvanajsto leto zapored vabi, da se v prizadevanju za okolju prijaznejše načine mobilnosti pridružite desetinam milijonov ljudi po vsej Evropi. Letos si bomo v okviru te pobude prizadevali za čistejši zrak ter tako za zmanjšanje pojavnosti številnih bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka.
VAŠ KORAK ZA ČISTEJŠI ZRAK je osrednja tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki želi opomniti na to, da imamo meščanke in meščani sami moč storiti marsikaj. Že majhne spremembe v naših potovalnih navadah lahko izjemno vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci. Tudi letos bodo v pobudi sodelovale številne slovenske občine, ki bodo zaprle del svojih ulic za avtomobile, pripravile vrsto zanimivih prireditev in izvedle različne ukrepe za traj-nostno mobilnost, da bi tako spodbudile hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza. Najcenejši, najhitrejši in najmanj za okolje obremenjujoč prevoz po mestnem središču predstavlja vožnja s kolesom. V letu 2012 je tako v našem mestu začel delovati sistem izposoje koles, imenovan KAM-kolo.
Dan brez avtomobila bo tudi tokrat poskrbel, da bodo prebivalci in obiskovalci sodelujočih občin vsaj en dan v letu doživeli mestna središča brez motornega prometa in odkrili številne prednosti, ki jih prinaša zapora ulic za avtomobile v mestnih jedrih. Vsako leto je Dnevu brez avtomobila namenjen 22. september, vendar ga lahko občine pripravijo katerikoli dan med 16. in 22. septembrom.
Občina Kamnik tudi letos v sklopu evropskega tedna mobilnosti skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik v ponedeljek, 16. septembra, od 9. do 12. ure, organizira druženje otrok kamniških šol in vrtcev na Glavnem trgu. Otroke iz oddaljenih šol bodo do Glavnega trga brezplačno pripeljali z javnim prevozom (avtobusom), ki ga je omogočilo podjetje Kam Bus, d.d..
Otrokom in tudi tistim malo starejšim se bodo predstavili gasilci, reševalci, gorski reševalci, policisti, zaplesali bodo s plesno šolo Šin - Šin, skakali na napihljivem gradu, se čudili čarovniku Romanu, se kaj naučili ob predstavi o prometu, se sami preizkusili na poligonu in z raznimi materiali ustvarjali v likovnih delavnicah. Skupno bo v dnevu brez avtomobila sodelovalo in skupaj z vami za čistejši zrak korakalo 40 prostovoljcev.
Zaradi prireditve bo v ponedeljek, 16. septembra, od 8. do 12. ure, popolna zapora od Maistrove ulice - Glavnega trga - Medvedove ulice do Fužin, ter od Šutne do Glavnega trga (od Pošte do Kolodvorske ulice).
Vabljeni torej v ponedeljek, 16. septembra, od 9. do 12. ure, na Glavni trg v Kamnik na dan brez avtomobila!
Odkrita spominska plošča očetu prvih slovenskih sort krompirja
2. septembra je minilo 100 let od rojstva očeta prvih slovenskih sort krompirja Viktorja Repanška. O življenju in plodovitem delu velikega človeka in znanstvenika, častnega občana občine Kamnik smo objavili obširen zapis avtorja Danijela Bezka v prejšnji številki Kamniškega občana.
Mednarodno uveljavljenemu strokovnjaku je v jubilejnem letu v soorganizaciji Občine Kamnik, Krajevne skupnosti Kamnik-Center, Kulturnega društva sv. Jakoba in kamniških skavtov posvečena razstava v prostorih Občine, ki je na ogled do konca

IflHi
.r iT!-jTTi; . i "ji » i
HMbm
septembra. Njegovo življenje in delo je javnosti osvetlilo predavanje v prostorih Frančiškanskega samostana, ki st aga pripravila Tadej Sluga, univ. dipl. ing. agr. in prof. Danijel Bezek, tudi avtor razstave. Rodno mesto pa se je zaslužnemu meščanu poklonilo z odkritjem spominske plošče na rojstni hiši Viktorja Repanška na Šutni, ki mimoidoče opozarja, da je bil tam rojen kmetijski strokovnjak, zaslužni agronom, inovator, žlahtnitelj, »oče prvih slovenskih sort krompirja« in soustanovitelj kamniških skavtov.
»Iskreno smo lahko ponosni na našega rojaka. Ko boste hodili mimo te plošče, se spomnite na velikega človeka, kaj vse nam je dal in ponesel ime Kamnika širom Slovenije, pa tudi sveta,« je ob slovesnem odkritju spominske plošče poudaril župan Marjan Šarec.
Viktor Repanšek je bil med organizatorji ustanovitve kamniških skavtov in njihov aktiven član, zato so se mu ob odkritju spominske plošče s pesmijo, poleg ljudskih pevk Predic, poklonili tudi kamniški skavti.
Ugleden strokovnjak, ki je svoje
obsežno teoretično znanje uspešno prenašal v prakso, je za plodovite dosežke prejel vrsto priznanj in odlikovanj. Znanja in izkušnje, ki jih je glede selekcije in pridelovanja krompirja pridobil na Češkem, na Nizozemskem in Avstriji, je v prakso prenašal na Kmetijskem zavodu v Ljubljani, kjer je začel s pripravami za žlahtnjenje krompirja. Središče vsega dogajanja je bilo posestvo Češenik pri Domžalah, kjer mu je s sodelavci v nemogočih razmerah uspelo zbrati
približno 250 krompirjevih sort iz držav pridelovalk. Z zbiranjem sort in prvimi križanji so začeli že v letu 1947, prve nove sorte so bile priznane sredi šestdesetih let. Delo, ki je potekalo pod vodstvom inženirja Viktorja Repanška, je obrodilo sadove, dobljene pa so bile nove sorte krompirja: Igor, Jubilej, Viktorija, Karmin, Vesna, Dobrin, Matjaž in Cvetnik. Tako je Viktor Repanšek postal oče prvih slovenskih sort krompirja.
SAŠA MEJAČ
Novi koncesijski vrtec naj bi vrata odprl že 1. oktobra
Kot vemo, sta 21. avgusta župan Marjan Šarec in direktor Zasebnega vrtca Sonček d.o.o. Matjaž Škabar podpisala pogodbo za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva. Gre za nove enote Zasebnega vrtca Sonček d.o.o., ki ima sicer v Grosuplju že koncesijsko enoto z dvema oddelkoma. Trobentica na Fužinah 5, Marjetica na Medvedovi 2 in Zvonček na Vrhpolju, skupaj 11 oddelkov, bodo svoja vrata odprli že 1. oktobra. Starši so vloge za sprejem lahko poslali priporočeno po pošti do torka, 10. septembra. Po pregledu vseh oddanih vlog jih bodo iz vrtca obvestili o nadaljnjem postopku vpisa. V kolikor bo otrok sprejet v eno izmed enot, bodo starše pozvali k podpisu pogodbe.
Čakalni seznam novega vrtca se do konca šolskega leta, za katerega je bil oblikovan, vodi ločeno od Centralnega čakalnega seznama. V novi vrtec vključeni otroci se črtajo s centralnega čakalnega seznama.
V kolikor starši ne oddajo vloge za sprejem v navedeni vrtec, ostanejo na centralnem čakalnem seznamu in ohranijo točke z naslova čakanja.
■ I	■	v	a	■	«v v m v ■	■
Urejeno športno igrišče Pšajnovica
S predstavniki izvajalca del, nadzora in predsednika Krajevne skupnosti Pšajnovica je bil opravljen ogled vseh izvedenih del na športnem igrišču Pšajnovica. Slavnostna predaja igrišča v uporabo krajanom KS Pšajnovica bo v petek, 27. septembra, ob 16. uri.
Plaz v Špitaliču saniran, končno pa se začenja sanacija plazu na Kozjaku
Občinska uprava je že vrsto let opozarjala državo o težavah in nevarnostih zaradi plazu na državni cesti Kamnik-Ločica. Končno se je država odločila, da izvede sanacijo nevarnega plazu na Kozjaku in že začela z gradbenimi deli.
Izvajalec KPK d.d. je zaključil z gradbenimi deli pri sanaciji plazu v Špitaliču pri Sedeljšaku. Septembra 2010 se je pod lokalno cesto Špitalič pri Sedeljšaku sprožil plaz širine dobrih 35 metrov in dolžine okoli 100 metrov. Vzrok plazu je bilo obilno deževje, ki je razmočilo brežino, zaradi česar je plazovina, napojena z vodo, zdrsnila po pobočju. V skladu s predlogom iz geo-tehničnega poročila je bil zgrajen podporni zid - pregrada iz kamna v betonu C 20/25 dolžine 42 m. V temeljih podporne konstrukcije je izvedena tudi zaledna drenaža s PEHD cevmi DN 160, zasutimi z drenažnim filtrom in zaščitenim s politlakom, ki bo zajela vse zaledne vode v območje zidu. V sklopu sanacije plazu je bila v dolžini približno 70 metrov sanirana tudi javna pot, ki je na novo asfaltirana. Vrednost del znaša okoli 125.000 evrov.
Kamniški (JBCAN -Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 13- 9- 2013-
Zagotovljena večja pretočnost struge Oševka
V	naselju Oševek je skoraj vsako leto zaradi premajhne pretočnosti vodotoka Oševek prihajalo do poplavljanja dela stanovanjskih objektov. Zaradi tega problema je Občina Kamnik naročila projekta PZI za zamenjavo dotrajane in premalo pretočne mostne konstrukcije ter za ureditev struge vodotoka. Občina Kamnik je s sanacijo pričela jeseni 2012, ko je bila porušena stara in zgrajena nova večja mostna konstrukcija in je bila sanirana struga Oševka gor vodno in dol vodno od novega mostu v dolžini 35 metrov. Z deli na sanaciji hudournika se je nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Izbrani izvajalec Hidrotehnik d.d. je z deli pričel sredi meseca julija in jih končal v preteklem tednu. Sanirana je bila struga hudournika v dolžini približno 60 metrov. Levi breg je urejen z izgradnjo zložbe iz lomljenca v suho, desni breg pa kot zid iz lomljenca v betonu. Zid iz lomljenca v betonu so sofinancirali tudi občani iz Oševka, ki mejijo na strugo.
Z zamenjavo mostne konstrukcije in ureditvijo struge je na saniranem odseku zagotovljena bistvena višja pretočnost struge iz obstoječih 6m3/s (Q1-verjetnost vsakoletnih poplav) na 29,3 m3/s (Q100-verjetnost 100 letnih poplav). Z ureditvijo struge bo potrebno nadaljevati tudi v prihodnjih letih.
Občina želi celovito urediti položaj mladih
V	slovenski zakonodaji mladinski sektor posebej urejata dva zakona, in sicer Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju in Zakon o mladinskih svetih. Lokalne skupnosti po ZJIMS mladinsko politiko na lokalni ravni izvajajo z lastnimi interesi, potrebami, zmožnostmi in okoliščinami ter po prostorskih in kadrovskih zmogljivostih. V ta namen Občina Kamnik pripravlja Strategijo razvoja na področju mladih v občini, s katero želi celovito urediti položaj mladih v občini in v tem okviru opredeliti podporno okolje mladinskega organiziranja in mladinskega dela v občini, opredeliti pogoje za kontinuirano sodelovanje mladih ter pospešitev razvoja lokalne mladinske politike z namenom zagotavljanja pogojev za uspešno doseganje avtonomije mladih v lokalni skupnosti. Predvsem prostočasne aktivnosti so izrednega pomena za mlade, saj z njimi zadovoljujejo različne potrebe in predstavljajo področje v katerega občina lahko posega za spodbujanje pozitivne identitete razvoja mladih. Pred obravnavo in sprejetjem »Strategije« na seji občinskega sveta v jesenskem času se že in se bo tudi v nadaljevanju opravljala razprava med društvi, ki delujejo na mladinskem področju, saj želimo imeti dokument, s katerim bodo soglašali vsi akterji.
OBVESTILO
Občina Kamnik obvešča, da je na spletni strani www.kamnik.si objavljen
javni poziv
za dodelitev
finančne pomoči
za šolsko oz.
študijsko leto
2013/2014.
Marjan Šarec, l.r.
ŽUPAN
Pritožbe predvsem glede zneska NUSZ
Na Oddelku za urejanje prostora so v zadnjih tednih pregledovali prejete pritožbe na izdane odločbe za NUSZ in pričeli z izdajo mnenj na pritožbe. Na izdane odločbe se je pritožilo 148 fizičnih in 39 pravnih oseb. Glede na do sedaj izdelana mnenja na Oddelku ugotavljajo, da se pritožbe v večini nanašajo na znesek in ne na vsebino odločb.
Urejena tekaška steza in nove tribune na stadionu
Na stadionu prijateljstva v Mekinjah je pod novoizvoljenim vodstvom Nogometnega kluba Kamnik zgledno urejena tekaška steza, ki jo v rekreativne namene uporablja vse več občanov in članov kamniških športnih klubov oziroma društev. Dotrajane tribune za igralce in delegate so nadomestili z novimi, tako da je igrišče zgledno urejeno in pripravljeno na novo ligaško sezono. Sredstva za ureditev tekaške steze, igralne površine in nove tribune je zagotovil nogometni klub. Začenja pa se prva faza sanacije stavbe na stadionu, za kar je zagotovljenih 60.000 evrov.
Obnovljen spomenik NOB v Rudniku
Spomenik NOB v Rudniku je obnovljen. Občina Kamnik in Občina Domžale investicijo v višini 12.000 evrov pokrivata v razmerju 60 odstotkov Občina Kamnik in 40 odstotkov Občina Domžale.
NA VOLJO 48 KADROVSKIH ŠTIPENDIJ V LJUBLJANSKI URBANI REGIJI
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je 11. 09. 2013
objavila
JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGIJSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM - REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA LJUBLJANSKE URBANE REGIJE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014.
Na razpis kadrovskih štipendij lahko kandidirajo dijaki in študentje dodiplomskega in podiplomskega študija.
Rok za oddajo vlog na RRA LUR po pošti ali osebno je 11. 10. 2013.
Vsebino razpisa in prijavni obrazec ter vse ostale informacije najdete na spletni strani www.rralur.si ali na številki 01/306 19 05.
Projekt Regijska štipendijska shema Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.
AKTUALNO
13. september 2013 3
290 kamniških prvošolcev prestopilo prag hiše znanja
Na prvi šolski dan, 2. septembra, so župan Marjan Šarec, podžupa-nja mag. Julijana Bizjak Mlakar in višja svetovalka za družbene dejavnosti Občine Kamnik Katarina Ščetinin-Sever obiskali kamniške osnovne in srednjo šolo ter prvošolcem, učencem in dijakom zaželeli uspešen začetek novega šolskega leta.
Brezskrbno in prijetno poletje medsebojne pomoči ter sodelo-
se počasi končuje, kamniški šolarji so že sedli v šolske klopi. Za 290 otrok občine Kamnik je bil danes
prav poseben dan, saj so prvič prestopili prag šole in prvič zaslišali šolski zvonec ter se tako podali na pot polno novih doživetij.
Sprva je učence Osnovne šole 27. julij Kamnik (prvošolcev letos na šoli nimajo) pozdravil župan Marjan Šarec in jim skupaj z ravnateljico Jasno Lampe zaželel, da bo tudi v novem šolskem letu njihovo osnovno vodilo medsebojna pomoč in želja naučiti se čim več.
Podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar je uspešno učno pot zaželela tudi 200 dijakom prvih letnikov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Tako v. d. ravnatelja mag. Šem-so Mujanovič kot tudi podžupanja sta jim zaželela uspešno izobraževanje, prijetni šolski dnevi pa naj bodo polni zanimivih izkušenj,
vanja. Sledil je pozdrav učencem Osnovne šole Marije Vere, kjer je prvošolcem nekaj spodbudnih besed namenila višja svetovalka za družbene dejavnosti Občine Kamnik Katarina Ščetinin-Se-ver. Tako njim kot tudi prvošol-cem Osnovne šole Toma Brejca, ki bodo do zaključka gradnje nove mestne šole gostovali na Duplici, je izrazila želje po čim večji radovednosti do znanja. Tudi ravnateljica Osnovne šole Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc ni skrivala navdušenja nad novim šolskim letom, v katerem se bo ob gradnji nove matične šole skupaj s celotno ekipo šole ter ob pomoči župana in direktorja občinske uprave mag. Ivana Kende še naprej prizadevala za dobro počutje otrok.
Da je znanje, ki bo učencem položeno v roke, dediščina, ki naj jo spoštujejo, bogatijo in nekega dne zvesto prenesejo naprej, so bile
besede, s katerimi je podžupanja nagovorila prvošolce Osnovne šole Stranje, Osnovne šole Frana Albrehta ter Osnovne šole CIRI-US Kamnik.
Prvi šolski dan se je zaključil s pozdravom prvošolcev Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, kjer so, tako kot v vseh kamniških šolah, pripravili zanimiv program, tudi njim pa je podžupanja zaželela srečno in prijetno bivanje v šolskih klopeh.
Da pa je bil prvi šolski dan kar se da prijazen, posebej za prvo-šolčke, smo še dodatno poskrbeli na Občini Kamnik. Za varno pot v šolo je skrbelo 55 prostovoljcev iz krajevnih skupnosti, člani različnih društev, zavodov ter Policijske postaje Kamnik. Slednja je poskrbela za dodatno varnost ob večjih vpadnicah v mesto. Vsak prvošolec pa je prejel knjižico z naslovom »Prvi koraki v cestnem prometu«.
Voznike v cestnem prometu prosimo in opozarjamo, naj bodo v teh dneh in tudi med celotnim šolskim letom posebno pozorni in previdni v okolici šol in šolskih poti. V ta namen je v prvem
Prvošolčki Osnovne šole Stranje so radovedno spoznavali svojo učilnico in učiteljico.
šolskem tednu potekala prome-tno-preventivna akcija »Začetek šolskega leta«.
Šolarjem želimo, da bodo šolski dnevi prijetni, zanimivi ter polni nepozabnih izkušenj!
Besedilo in fotografije: JANJA ZORMAN MACURA
Prvošolci Osnovne šole Toma Brejca bodo do zaključka gradnje nove mestne šole gostovali na Duplici.
Da je bil prvi šolski dan kar se da zabaven in prijeten tudi za prvošolčke osnovne šole Šmartno v Tuhinju, je poskrbel čarovnik Grega.
Prvi šolski dan je bil prijetno topel v osnovni šoli CIRIUS Kamnik.
Čarobni prvi septembrski dan
Prvi septembrski dan letos na veselje mnogih otrok in družin ni bil prvi šolski dan, temveč dan za prijetno družinsko druženje in zabavo ob pestrem programu. V čudovitem naravnem okolju Arbore-tuma Volčji Potok je namreč potekala že kar tradicionalna prireditev pred začetkom šole - Čarobni dan, ki je narisala nasmehe na obraze skoraj dvajset tisoč obiskovalcem iz vse Slovenije.
Glavna organizatorka Čarobnega dne in direktorica podjetja Netvizi-ja Barbara Novak je povedala: »V parku Arboretuma Volčji Potok se je naslikal pravi družinski praznik. Čarobni dan je bil res čaroben! Čarobna pa je bila tudi številka obiskovalcev, ki se je zabavala na že 15. Čarobnem dnevu, petem v Arboretumu Volčji Potok.«
Obiskovalce so z mimohodom po parku pozdravile kamniške mažoretke mažoretne skupine Veronika in godbeniki Mestne godbe Kamnik. Čarobni oder so zavzeli številni nastopajoči, od malo manj poznanih in bodočih potencialnih pevskih zvezd do pevk in pevcev, ki jih je poznal vsak obiskovalec. Med drugimi so zapele tudi Kataya, Zala Ribič Djuric, Nika Zor-jan, Rebeka Dremelj, Alya, Nuša Derenda, Alenka Gotar, ... tako otroci kot starši so se pozibavali in plesali s plesnimi skupinami in animatorji ter ob zvokih harmonik,
ki so jih prav posebej spretno igrali člani priljubljenega ansambla Pu-stotnik.
Ves dan je bilo živahno v čarobnih deželah - deželah Rdeče kapice, Pike Nogavičke, Čebelice Maje, Janka in Metke in drugih. Na zelenicah in skorajda v slehernem kotičku parka se je kaj dogajalo, od ustvarjalnih, glasbenih, športnih in plesnih delavnic do meditacij, kuhanja, peke palačink in drugih poslastic ... Otroci, še posebej fantje, so uživali v spretnostnih vožnjah z avtomobili in jahanju islandskih konjev.

"I GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA 1 RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA
1 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vpisujemo v programe za odrasle:
•	PREDŠOLSKA VZGOJA
•	EKONOMSKI TEHNIK
•	MATURITETNI TEČAJ
•	GIMNAZIJA
•	TEČAJI TUJIH JEZIKOV in RAČUNALNIŠTVA
VPIS in INFORMACIJE
med 2. in 25. septembrom, ob ponedeljkih, sredah in petkih med
11. in 15. uro, v torek in četrtek med 12.00 in 17.30. Tel.: 01 830 3228 in 01 830 3212 www.scrm.si
4 13. september 2013
KAM SOŠLE VSE FABRIKE?
Kamniški OBČAN
Razstava Kam so šle vse fabrike?
SPOMIN NA KAMNIŠKE FABR'KE JE ŠE VEDNO ZELO ŽIV
Zamisel za razstavo se je, kot se to pogosto zgodi, skoraj istočasno porodila na vsaj dveh koncih Kamnika. Tako pri fantih v Kulturnem društvu Priden možic kot tudi v Medobčinskem muzeju Kamnik. V parku Evropa v mestnem jedru Kamnika je v sklopu Festivala Kamfest tako nastala izredno zanimiva in v današnjih časih še kako aktualna postindustrijska razstava z naslovom Kam so šle vse fabrike?, ki je na ogled do 21. septembra.
Razstava predstavlja zgodbe sedmih najpomembnejših kamniških tovarn: Titana, Svilanita, Kika, Ete, Svita, Utoka in Stola, ki imajo svoje korenine na koncu devetnajstega ali na začetku dvajsetega stoletja, vse pa so nastale predvsem na pobudo podjetnih posameznikov. S svojo zagnanostjo so skozi leta uspešno razvijali izdelke, ki jih še dandanes uporabljamo ali pa se jih vsaj z nemalo ponosa spominjamo. Skozi fotografsko gradivo in zgodovinska dejstva poskuša razstava predstaviti, kako so tovarne preživele predvsem dve burni prelomnici: konec druge svetovne vojne in osamosvojitev Slovenije s posledičnimi spremembami družbenega sistema. Nekatere kamniške tovarne so danes žal ostale le še v lepem ali bridkem spominu, druge pa še naprej uspešno gradijo na dolgoletni tradiciji.
V parku Evropa so v času razstave poleg panojev s fotografijami in zanimivimi teksti postavljeni tudi stroji iz kamniških tovarn. Avtor razstave Marko Kumer je postavil dobro staro singerico.
Da ne pozabimo na podjetne posameznike in uspešne izdelke, ki so bili v ponos Kamniku
Kam so šle vse fabrike? je ganljiva razstava o sedmih kamniških tovarnah, o njihovih začetkih, vzponih in žal tudi njihovih padcih, je ob razstavi zapisal eden od njenih snovalcev Goran Završnik, a vseeno pozitivno dodal, da ni vse tako temačno, kot se zdi. Nenazadnje na razstavnih panojih in med velikimi stroji obiskovalci lahko najdejo tudi pozitivnejše zgodbe o posameznikih, ki so krojili usode tovarn ter nekatere uspešne vrnitve. »O začetkih, vzponih in padcih sedmih kamniških tovarn ter o podjetnih, zagnanih posameznikih in izdelkih,
nekatere od njih uporabljamo še danes, smo pridobivali podatke od številnih informatorjev, želimo pa sestaviti še celovitejši mozaik, saj bi radi v kamniškem muzeju prihodnjo jesen postavili še obsežnejšo razstavo. Obiskovalci nam že od odprtja razstave 11. avgusta puščajo sporočila v nabiralniku spominov ob panojih. Če bodo pustili listek z naslovom, imenom in telefonsko številko ali elektronsko pošto do zaprtja razstave 21. septembra, bomo tiste, ki bi nam hoteli zaupati spomine na leta v fabriki, rudniku ali pisarni, obiskali na domu.« Odziv je presenetljivo zelo dober, je ob skupnem ogledu razstave povedal Marko Kumer, ki je poleg Gorana Završnika in Matjaža Juga glavni avtor razstave: »Pri ohranjanju dediščine, pa naj bo to materialne ali tudi nesnovne, spominske, moram omeniti vlogo zanesenjakov, ljubiteljev, idealistov, ki jih pogosto uradna muzealska stroka zminimalizi-ra. Ljudje kot so Vilko Rifel, Irena Radej, Alenka Pakiž, Grega Avbelj, če omenim le nekatere, s katerimi sem se srečal, so zelo pomembni za ohranjanje vedenja o naši polpretekli zgodovini in tudi pri zbiranju snovne in nesnovne kulturne dediščine.« Kamniški muzej se s takimi odprtimi 'open air' razstavami vse bolj približuje obiskovalcu in tako postaja dostopen zares širokemu krogu ljudi. Marko dodaja: »Razstava je seveda avtorski pogled, zasnovana je na preverljivih zgodovinskih dejstvih. Nekateri pogledi na opcije so zrasli na mojem zelniku ali pa so mi jih prišepnili sodelavci in prijatelji, vedoč kaj pripravljam. Obravnavano obdobje je ravno toliko oddaljeno v spominu ljudi, da se ga še dobro spominjajo, ga celo olepšajo in idealizirajo.«
Le kdo se ne spominja krpana, ki je vozil po vsej kamniški občini?
Kamniška občina je bila leta 1987 zaradi industrije najbogatejša občina v vsej Jugoslaviji. Še danes se marsikomu kolca po tistih časih. »Takrat je bilo dovolj dela za vse,« vedo povedati obiskovalci razstave, ki so pred leti služili v eni izmed dobro stoječih kamniških tovarn.
»Nekoč je vse večje kamniške tovarne povezoval pregiben delavski avtobus, krpan. Ob koncu delovnega dne je pobiral utrujene delavce in z njimi značilne prepoznavne vonjave kamniške industrije: jedek kisel vonj Etinih vlagalcev kumaric, vonj delavk Barutane po »pulfru«, vonj po lugu Knafličevih usnjarjev... Tudi miže so jih lahko prepoznali!« so spomine zapisali na razstavne panoje.
Usnje pri Knafliču kupoval tudi Rothschild
Začetek tovarne UTOK (verjetno gre za kratično poimenovanje za usnjeno tovarno Kamnik) sega v leto 1924, ko je usnjarski tehnik Anton Knaflič kupil Trpinčevo usnjarno v Novem trgu. Sprva je predeloval predvsem goveje kože, svinjske kože pa le kupoval in jih izvažal. Zagon pomembne tovarne Bata je v tej panogi pomenil velik preobrat, čevlje so namreč izdelovali iz svinjskih kož. V Knafličevi tovarni so od leta 1933 izdelovali predvsem galanterijsko svinjsko usnje ter ga tudi izvažali v Ameriko, na Švedsko in še kam. Tone Knaflič je po končani drugi svetovni vojni zaprosil za dovoljenje za ponovni zagon tovarne, toda nove oblasti so imele s tovarno drugačne načrte; nacionalizirali so jo in jo močno povečali. Visoke zgradbe in dominanten dimnik so naredili zarezo med nekdanjo naravno povezavo med Novim trgom in mestom. Tone Knaflič je bil nenavaden mož. V svoji usnjarni je dosledno zahteval, naj se politika in posel ne mešata. O vsakem problemu se je bilo moč posvetovati z njim, delavci se ga spominjajo kot izrednega človeka z zelo razvitim čutom za sočloveka. Tako v tovarni niso ustanovili niti sindikata ali katerega koli organiziranega druženja. Zaposleni so se včlanjevali le v športna in kulturna društva zunaj tovarne. Številnim otrokom svojih delavcev je bil boter,
menda nikomur ni odklonil. Vsakič je poklical krojača in čevljarja, ki sta birmancem vzela mero ter od ponosa in veselja sijoče otroke opremil z novim gvantom in čevlji. Za nameček jih je še pogostil. Za kakšno, danes povsem nepredstavljivo visoko stopnjo medsebojnega zaupanja je šlo, pove dejstvo, da je Knaflič vsakega delavca sprejel na delo sam osebno. Veljal je le ustni dogovor, delavske knjižice pa so uvedli šele leta 1930. Celo delovne norme niso bile predpisane, pa je kljub vsemu vsak delavec dobro vedel, koliko mora narediti! Velika zanimivost je, da so usnje iz Knafličeve tovarne prodajali tudi legendarnemu bogatašu židovskega rodu Rotschildu. V času velikih naročil so delavci opravili veliko nadurnega dela ob sobotah in nedeljah ali do enajste ure zvečer, in to brez puntanja, saj je bilo delo dobro plačano. Za dobro mero pa jim je Knaflič priskrbel zastonjkarsko malico, ki je bila sestavljena iz klobase, kruha in vina.
Knafličeva tovarna se je razcvetela v 30. letih 20.stoletja, galanterijsko svinjsko usnje pa so med drugim izvažali tudi v Ameriko. Velika zanimivost je, da so usnje iz Knafličeve tovarne prodajali tudi legendarnemu bogatašu židovskega rodu Rotschildu.
Kraljev stol Rex uvrščen v zbirko Muzeja moderne umetnosti MOMA v New Yorku
Leta 1910 je Ljubljančan Ivan Bahovec zasnoval tovarno lesnih izdelkov in žagarsko obrt prav na mestu, kjer se je pozneje razvila tovarna Stol. Sprva je izdeloval parket in kmalu dodal nekaj modelov Thonetovih izdelkov iz krivljenega lesa. Po končani prvi vojni leta 1918 je Bahovec tovarno prodal, v imenu družbenikov je vodenje prevzel Vladimir Remec, strojni inženir, ki je diplomiral na Dunaju in se izpopolnjeval v Ameriki. Čez osem let sta s soprogo postala lastnika tovarne. Remec je ročno delo nadomestil s stroji in ponudbi parketa,
Barvanje znamenitega stola Rex
Leta 1966 so v Svitu začeli z gradnjo novih tovarniških prostorov na Bakovniku.
stolov ter furnirja dodal še pisarniško pohištvo. V tridesetih letih je tovarno Remec & Co. prizadela gospodarska kriza - preusmerili so se predvsem na domače tržišče. Med drugo svetovno vojno so okupatorji tovarno nameravali vključiti v vojno industrijo, vendar so jo partizani večkrat požgali. Leta 1945 je bila precej razdejana tovarna podržavljena. Ponovni zagon proizvodnje je bil seveda težak, včasih, ko ni bilo surovin, so se tovarniški delavci s sekirami v roki odpravili naravnost v gozd. Pozneje se je tovarna poimenovala v Tovarno pohištva STOL Kamnik. Še vedno so izdelovali Thonetove izdelke, obenem pa razvili lastne oblikovalske dosežke. Že leta 1950 so ustanovili lasten razvojni oddelek za industrijsko oblikovanje, v okviru katerega je Niko Kralj razvil njihov najbolj prepoznavni izdelek - stol Rex. Niko Kralj, ki je preminul nekaj dni pred odprtjem razstave, se je v tovarni zaposlil leta 1952 kot vodja razvojne in oblikovalske službe. Ni bil le oblikovalec, tudi sam sebe je dojemal predvsem kot izumitelja in inovatorja. Povedal je, da so mu več pomenila priznanja za inovatorstvo kot pa nagrade za oblikovalske dosežke. Pravzaprav sta bila pri njem tehnična inovativnost in industrijsko oblikovanje neločljivo povezana. Legendarni leseni fotelj Rex je bil najprej nesklopljiv, od leta 1954 pa sklopljiv lesen naslanjač. Izdelali so ga v desettisočih primerkih v različnih furnirjih in barvah, saj je bil primeren za uporabo v stanovanjih, pisarnah in tudi na prostem. V svoj prodajni program ga je sprejela tudi IKEA. Iz Rexa so izpeljali tudi klubsko mizico in zložljivo ležišče za otroške vrtce. Nepojmljivo, še dandanes se uporabljata. Kraljev stol Rex so celo uvrstili v zbirko Muzeja moderne umetnosti MOMA v New Yorku. Njegovo delo je z velikim uspehom nadaljeval in nadgradil arhitekt Branko Uršič.
Kamniška majolika kot najbolj prepoznaven kamniški spominek
Pred petimi leti se je končala zgodba tovarne Svit, ki je imela svoje zametke v leta 1855 ustanovljeni delavnici Florjana Konška za belo-prsteno keramiko. Ko jo je 23 let po nastanku kupil koroški podjetnik Blaž Schnabl in je vodja postal Čeh Oskar Skuta, se je razcvetela in
»Očetje so začeli, njihovi sinovi so nadaljevali, vnuki nadaljujejo,« so zapisali v eni od publikacij, ki so zaznamovale okrogle obletnice tovarne Stol. Družinska navezanost na eno in isto tovarno je bila v Stolu, ki je nudil največ delovnih mest med kamniškimi fabrikami, še bolj opazna, verjetno tudi zaradi daljše tradicije. Tako je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v tovarni kar osemdeset odstotkov zaposlenih v sorodstvenem razmerju.
Schnablova keramika je uspešno tekmovala z dunajsko. Leta 1911 je Blaž Schnabl podjetje predal sinu Rudolfu, keramiku, izšolanemu na Dunaju. Po duši je bil bolj umetnik kot podjetnik, bil pa je prvi, ki je začel pri nas izdelovati majolike. Zaradi konkurenčne ponudbe čeških gospodinjskih predmetov so se vse bolj usmerjali v izdelavo dekorativnih izdelkov. Takrat je tudi napočil zlati čas za še danes kultni kamniški spominek - majoliko
po letu 1911 so začeli proizvajati enega najbolj prepoznavnih kamniških spominkov - majolike. Nemalo težav so imeli z iskanjem dobre gline, najboljšo so odkrili zelo blizu, v vasi Buč v Tuhinjski dolini. Po 2. svetovni vojni je bila delavnica vključena v različna podjetja, nazadnje, leta 1980, se je združila z Elektroelementom Izlake. Leta 2008 so delavnico za izdelavo majolik in keramičnega posodja zaprli in odpustili slikarke in modelarje: ena zadnjih slikark Irena Radej je zbrala zapuščino in jo v imenu podjetja Eti Izlake izročila v hrambo kamniškemu muzeju in Narodnemu muzeju v Ljubljani.
Etina gorčica na policah ameriškega nacionalnega muzeja gorčic
Eta praznuje letos 90 let, toda le malokdo še ve, da je nastala iz družinskega obrata na Šutni s petimi zaposlenimi, ki se je imenoval Eta - tovarna gorčice, čeprav so izdelovali tudi marmelado in v kisu predelano zelenjavo. Njeni prvi lastniki, Ljubljančan Franc Kham ter Kamničana Stanko in Ignac Žargi, so obrat ustanovili z lastnim kapitalom. Če so leta 1936 v njem izdelali 12 ton gorčice, so jo leta 1965 v precej povečanem obratu na drugi lokaciji že 440 ton, zadnja leta pa jo vsako leto izdelajo več kot 750 ton. Po nacionalizaciji leta 1948 so se kamniška živilska podjetja: tovarna testenin iz Šmarce, kvasarna iz Mengša in Eta združile v enotno Živilsko industrijo Kamnik. Ljudski glas ve povedati, da so zaposleni v prvih letih po vojni, ko je primanjkovalo hrane, malicali na kruh namazano marmelado ali gorčico, pogosto tudi oboje hkrati. Etino gorčico še zdaj izdelujejo po izvirnem receptu Stanka Žargija, podrobnosti niso znane, ve se le, da iz enega kilograma semen izdelajo pet kilogramov gorčice. Kamniška
KAM SO ŠLE VSE FABRIKE?
13. september 2013 5
gorčica in kamniški ženof ali polnozrnata gorčica sta svoje mesto našla tudi na policah ameriškega muzeja National Mustard Museum z največjo zbirko gorčic na svetu v mestu Middleton v ameriški zvezni državi Wisconsin.
V tovarni Titan kot ključavničar delal Josip Broz Tito
S češkim inženirjem Špalekom je v letu 1896 povezan nastanek obrtniške delavnice kovinskih izdelkov, ki je po menjavi več lastnikov leta 1921 postala last za ta namen ustanovljene hrvaške družbe Titan iz Zagreba, že leta 1925 pa last osiješke livarne in tovarne strojev. Njihov zaščitni znak je bil titan, velikan, ki si želi odtrgati ključavnico iz vrat. Leta 1938 je bil zastopnik delavskih pravic v Titanu strugar in po vojni pomemben partijski funkcionar Franc Leskošek - Luka. Že mnogo prej, leta 1911, pa je bil nekaj mesecev tam kot ključavničar
Če hočeš naplesišče, čeprav si lep in mlad, stopiš na bojišče mogočih vseh kravat. Kravataje okrog vrata, ki čistojepri tleh, kravataje okrog vrata
vsakomur na očeh. Obleka elegantna, obraz lepo obrit, okrog vratapa kravata tovarne Svilanit.
Fran Milčinskiježek
Začetek tovarne sega v leto 1896, ko je češki inženir Špalek pognal obrtniško proizvodnjo kovinskih izdelkov. Glavni izdelki iz tega časa so težje in lažje pribitne in vdolbne ključavnice ter dolga in kratka nasadila za vrata. Iz tistega obdobja naj bi bil tudi zvon, ki je odrejal začetek in konec delovnega časa. »Dokler bo visel ta zvon, bo vladal red v tej dvorani,« je zapisal Špalek.
zaposlen Josip Broz, zaradi bankrota so jo namreč po maju 1912 za dve leti zaprli. Tovarna je bila po vojni nacionalizirana in dve leti je za njene potrebe delovala šola za ključavničarje. Po letu 1990, ko je sledilo lastniško preoblikovanje, sta se število zaposlenih in obseg v tovarni kovinskih izdelkov in livarni zelo zmanjšala, več kot stoletna tradicija pa se je obdržala.
Brisača in kravata prepoznavna simbola Kamnika
Kriza v tekstilstvu ni obšla Svilanita, katerega začetki segajo v leto 1937, ko je tkalski tehnik iz Ljutomera Franjo Lipovec v Mekinjah postavil delavnico, v kateri so tkali blago za kravate. Leta 1948 so tovarno prevzeli s puškami oboroženi funkcionarji, Lipovec pa je postal eden od treh pooblaščencev podjetja, ki se je povezalo z obratoma na Zapricah in v Šmarci pod isto blagovno znamko Svilanit. Leta 1966 se je Svilanit preselil na Perovo in se specializiral za proizvodnjo izdelkov iz frotirja in kravat ter z 800 zaposlenimi postal eno vodilnih tekstilnih podjetij v Jugoslaviji. Po izgubi trga v 90. letih se je Svila-nitu leta 2003 priključila Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča,
predstavil tudi stroja iz Titana in Svilanita in postindustrijski instalaciji Roka Capudra. Avtor besedil in izbora fotografij Marko Kumer pa bo pripravil krajše vodstvo in ekskluzivno enourno priložnostno razstavo originalnih predmetov iz kamniških tovarn. Večja razstava, ki jo lahko sooblikujete s svojimi zgodbami tudi vi, dragi bralci, bo odprta v kamniškem muzeju jeseni 2014.
BOJANA KLEMENC
Ali ste vedeli ...
Leta 1966 se je Svilanit preselil na sedanjo lokacijo na Perovem v Kamniku ter se specializiral za proizvodnjo kravat in izdelkov iz frotirja. Z združitvijo vseh svojih obratov iz Mekinj, Zapric in Šmarce pod eno streho je tovarna začela rasti in se naglo razvijati. Kmalu so postali eno vodilnih tekstilnih podjetij tedanje Jugoslavije.
v Kamniku pa je zdaj le nekaj več kot sto zaposlenih. V Zagrebu že snujejo Muzej kravate, kjer seveda Svilanitove ne bodo manjkale. Prav iz Zagreba je pred nekaj leti prišlo tudi nepričakovano darilo - hvaležni kupec Svilanitove brisače jim je poslal petdeset let staro brisačo, ki je po vseh teh letih redne uporabe še vedno povsem brezhibna.
Leta 1953 je KIK zgradil kulturni dom, še danes osrednji hram kamniške kulturne ustvarjalnosti
Zelo zgovorna je tudi zgodba o smodnišnici, Kemijski industriji Kamnik (KIK), kjer so leta 1852 vojaki začeli izdelovati lovski smodnik: črnega za navadne lovce in posebnega za plemiče. Dvajset let pozneje so začeli izdelovati še rudarski smodnik, v »pulfer fabriki«, kjer je veljal strog varnostni režim, pa so začeli zaposlovati tudi civilno prebivalstvo. Po 1. svetovni vojni se je tovarna imenovala Barutana in to ime se je ohranilo vse do danes. Tudi po 2. svetovni vojni je podjetje imelo status vojaškega podjetja, leta 1996 se je KIK kot delniška družba razdelil na več podjetij in večina je v stečajnem postopku.
da se je leta 1995 v Alpremu zamenjalo kar šest direktorjev... da so leta 1921 v Barutani izdelali prvo rudarsko razstrelivo - dina-mon. Leto pozneje so ga preimenovali v kamniktit, kar je zaščiteno blagovno ime. Skoraj pol stoletja pozneje se je KAMNIKTITI poimenovala ena prvih zasedb kamniških rokerjev. da se je leta 1952 v Titan po dobrih štiridesetih letih vrnil Josip Broz, tokrat kot predsednik države, in med drugim vehementno rekel: »Naj izginejo te karikature starih izrabljenih zgradb, verne priče zaostalosti in naj na tem mestu zraste moderna tovarna.«
Razstava na ogled do 21. septembra
V soboto, 21. septembra, bo v parku Evropa ob 11. uri slavnostni zaključek razstave. Ob tej priložnosti bo o zares zanimivi razstavi spregovoril eden njenih pobudnikov Goran Završnik, ki bo obenem
V tovarni Titan je leta 1911 nekaj mesecev delal tudi Josip Broz Tito. Tovarna se ne imenuje po njem, temveč po zaščitnem znaku, kije predstavljal titana - velikana, ki z vrat skuša odtrgati ključavnico. Leta 1952 je Tito ponovno obiskal Titan in med drugim dejal, da naj na tem mestu zraste velika moderna tovarna.
Spoznajmo različnosti lončarstva in keramike
Korenova domačija je bila nekdaj zadnja kmetija na Zg.Perovem, danes pa v obnovljenem delu gospodarskega poslopja deluje lončarska delavnica ILA. Nekdaj je bilo v neposredni bližini kar nekaj opekarn, kjer so izdelovali opeke ali »cegu«. In prav tako, kot večji del kamniškega polja, je tudi to področje bogato z glino. Zato ni nič nenavadnega, da bodo prav tu potekali Dnevi keramike in lončarstva od 24. do 29. septembra, ki jih organizira Tatjana Hlačer, prav tako lončarka in keramičarka v sodelovanju z lokalnimi izdelovalci, člani Društva keramikov in lončarjev Slovenije in drugimi priznanimi keramiki. Namen je prikazati različnosti in možnosti lončarstva in keramike.
Poleg lončarsko keramične kolonije bo tudi prikaz različnih keramičnih tehnik, lončarstva, primitivno žganje in možnost delavnic za obiskovalce. Paša za oči pa bo tudi razstava Piskrov, ki so nastali v koloniji na Budnarjevi domačiji in mala prodajalnica keramike.
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50,	l/flmnf
www.kamnik-tourism.si	l\Cl||||
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1 1240 Kamnik E-naslov: mkk@kam.sik.si
Torek. 17. 9.. ob 19h v dvorani knjižnice MehmedalijaAlič: Nihče
Zgodba rudarja, ki je doživel usodo izbrisanih, poboj sorodnikovv Srebrenici, odkritje Barbara rova in ki kljub vsemu verjame v dobro. Z avtorjem se bo pogovarjala mag. Breda PodbrežnikVukmir.
Petek. 20. 9.. ob 18h v krajevni knjižnici Komenda Gregor Čadež: Qigong - kako biti zdrav in mladosten
Predavanje o starodavni kitajski veščini in vadbi za uravnovešanje notranje življenjske energije.
Sobota. 28. 9..
Kamniška pravljična pot z Ireno Cerar - potep po Tunjicah in tunjiške pravljice iz knjige Zlati hrib
Dobimo se ob 10h na parkirišču pod cerkvijo.
ILA LONČARSTVO
Tatjana Hlačer Perovo 18b, Kamnik tatjana_hlacer@t-2.net
DNEVI KERAMIKE IN LONČARSTVA
Od 24. do 30. septembra: 24.9 od 16h-19h. ostale dni od 9h-12h in 16h-19h. Pr'Koren in v ILA lončarstvu (Perovo 18b),
Na ogled bo razstava, predstavitev različnih keramičnih tehnik, lončarskovreteno, možnost udeležbe na delavnicah in vzporedno bo potekala tudi kolonija keramikov in lončarjev na temo: skleda. Več na: www.ila-glina.org.

PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK
Šutna 42, Kamnik tel.:01/8391-345 fax.:01/8391-345
Petek. 20. septembra, ob 19. uri v Domu kulture Kamnik.
Slavnostnaakademijaob 120. obletnici ustanovitve Planinskega društva Kamnik.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik
Rojstna hiša Rudolfa Maistra, Šutna 23, Kamnik Sobota. 14. september 2013 ob 10. uri: Javno vodstvo po razstavi RUDOLF MAISTER - domoljub, general, kulturnik, pesnik, bibliofil. Vodila bo Alenka Juvan.
Medobčinski muzej Kamnik, grad Zaprice, Muzejska pot 3, Kamnik
Sreda. 18. september 2013 ob 18. uri:
Predstavitev knjige POEZIJA ČOPIČA avtorice Irene Radej.
Knjiga bo imela 20% predstavitveni popust. Po predstavitvi knjige še:
brezplačna delavnica PODGLAZURNA POSLIKAVA. Vodila bo Irena Radej.
Delavnica botrajala 1,5 ure. Ni primernazazačetnike. Potrebnaje predhodna najava natel. 8317 647.
Medobčinski muzej Kamnik, grad Zaprice, Muzejska pot 3, Kamnik
Petek. 20. september 2013 ob 19. uri:
Druženje ob zaprtju z javnim vodstvom kiparke Sabe
Skaberne in povabljenih avtoric po razstavi MOSTOVI.
Park Evropa, Kamnik
Sobota. 21. september 2013 ob11. uri:
Slovesnost ob zaprtju razstave
KAM SO ŠLE VSE FABRIKE.
Vodila bosta Marko Kumer in Goran Završnik. Tokrat bo na oa ogled tudi priložnostna ekskluzivna razstava izdelkovsedmih tovarn.
Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2, Kamnik Sobota. 28. september 2013 ob 10. uri: Javno vodstvo po razstavi AVBE NA SLOVENSKEM.
Vodila bo avtorica razstave Alenka Pakiž.
DOM KULTURE KAMNIK
Od ponedeljka. 9. septembra, do ponedeljka. 21. oktobra
VPIS ABONMAJEV DOMA KULTURE KAMNIK, SEZONA 2013/14
Maistrov abonma - abonma za gledališke sladokusce Abonma Kam'nček - abonma za najmlajše gledalce in njihove starše
Z novo tribuno z dvignjenimi sedišči za obiskovalce!
Več o programu predstav na: www.domkulture.org.
Petek. 20. septembra 2013. ob 19.00 UMETNIŠKA PRIREDITEV: NAD MESTOM SE DANI Slavnostna akademija ob 120. obletnici Planinskega društva Kamnik
Vstop prost!
Petek. 27. septembra 2013. ob 19.00
10. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
Organizator: Ljudske pevke Predice Vstopnina: 3 eur
Torek. 1. oktobra 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom OTVORITEV SEZONE TORKOV V KLUBU KINO DOM
Vstop prost!
Več informacij na : www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtek od 9.00 do 17.00.
tel. številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik
Knjigarna Sanje Kamnik
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
6 13. september 2013
NAŠI POGLEDI - ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Gibalna meditacija na poti labirinta
KDOR MOLČI, PREVZEMA ODGOVORNOST
Komentarja v rubriki Iz poslanskih klopi doslej še nisem posvetil zunanji politiki. Pa ne zato, ker me zunanja politika ne bi zanimala, ampak zato, ker imamo v Sloveniji veliko težav sami s seboj. Tokratni komentar bom posvetil Siriji, ki najbolj plastično oriše, v kakšnem svetu živimo danes. Kot se zdi, današnji svet vodi gola sebičnost, preračunljivost in neobčutljivost za smrt tisočih ljudi. Primer Sirije sem izbral zgolj zato, ker je v danem trenutku najbolj izpostavljena, čeprav se zavedam, da dnevno tisoči nedolžnih umirajo tudi v Afriki, Aziji in Južni Ameriki.
V Siriji divja vojna, ki je vzela že več kot 100.000 življenj in z domov pregnala 2 milijona ljudi. Ker gre za vojno tam nekje daleč, novice iz Sirije pridejo nekje ob koncu informativnih programov, in sicer po poročilih o novih davkih in drugih slabih novicah, ki nam dnevno grenijo življenje doma. Tisti, ki dogajanje v Siriji spremljajo zgolj bežno, so najbrž presenečeni, ko dnevno poslušajo, kako se številni predsedniki velesil zavzemajo za mir, vendar vedno znova slišijo poročila o več sto mrtvih. Ko tu in tam postanejo glasovi žalujočih in okrvavljenih močnejši, se predrami kakšna velesila in na glas razmišlja, da bi posegla v krvavo državljansko vojno ter jo poskušala končati. Takrat se oglasijo spet drugi, ki pravijo, da se velesile nimajo kaj vtikati v sirski konflikt, saj v takšnih posegih vidijo kolonialne težnje. Pomembneži razpravljajo, vojna v Siriji pa se nadaljuje. Začelo se je že februarja 2011, ko je sirski režim predsednika Bašarja Al-Assada aretiral 15 otrok, ki so pisali protivladne grafite. Protesti zaradi aretacije otrok so kmalu prerasli v vsesplošne protivladne proteste, ti pa v nekaj mesecih še v državljansko vojno. Danes je Al-Assadov režim vojaško močnejši na terenu, ima namreč vojaška letala, tanke in drugo težko oborožitev. Vojaška premoč je tudi razlog, zakaj opozicija režima ni mogla streti, tako kot v nekaterih drugih arabskih državah. Dokler je Al-Assad vojaško močnejši, ni pripravljen na sestop z oblasti ter na pogajanja o miru. Proti padcu Al-Assada je tudi Rusija, ki ima z režimom podpisanih za več milijard dolarjev orožarskih poslov, zato v Varnostnem svetu OZN blokira vse poskuse diplomatskega reševanja konflikta. Ruski predsednik Putin mednarodno javnost prepričuje, da je tudi on za posredovanje v Siriji, če se izkaže, da je sirski režim predsednika Al-Assada res uporabljal živčni plin sarin zoper svoje ljudi, vendar hkrati ne priznava ugotovitev zahodnih obveščevalnih služb. Očitno se mednarodna skupnost iz napak ne nauči ničesar. Zdi se, da se zaradi razdeljenosti mednarodne skupnosti Ruanda in Bosna (vedno znova) ponavljata. Genocid v Siriji je bil zagre-šen, zato tisti, ki molči in miži pri zločinih, prevzema (so)odgovornost zanje. Mednarodna skupnost ima dolžnost, da vzpostavi pogoje, da do miru v Siriji pride čim prej. Glede na globoko razdeljenost sirskega naroda se zdi, da bo mednarodna skupnost konflikt v Siriji poskušala končati s prisilo, to je z omejenim vojaškim posredovanjem. Če se prva opcija ne zgodi, bo najbrž vsaka velesila poskušala oboroževati svojo stran, kar je prav tako zelo slabo in pomeni še več zla. Sprti strani v Siriji se bosta tako še dolgo vojskovali, dokler ne bosta tako izčrpani, da bosta pripravljeni na diplomatsko rešitev konflikta. Tudi v Bosni je bil politični dogovor dosežen šele takrat, ko so bile vse tri vojskujoče se strani tako izčrpane, da so bile pripravljene na politični dogovor.
Mir v Siriji se zdi še oddaljen. Na stotine ljudi je ubitih vsak dan. Žal se zdi, da voditelji velesil interese orožarske industrije postavljajo nad življenja Sircev. Z nekdanjim obrambnim ministrom Hojsom sva nedavno na novinarski konferenci tudi vrh slovenske politike opozorila, da Slovenija ne sme biti na strani tistih, ki bi nemo opazovali zločine v Siriji ali celo podpirali tiste, ki so odgovorni za večino grozodejstev. Razveselil sem se tudi pobude papeža Frančiška, ki je za mir v Siriji razglasil dan molitve in posta. Naj molitev in post voditelje spodbujata k temu, da bodo prav ukrepali za čim hitrejše končanje konflikta v Siriji.
MATEJ TONIN, poslanec
Labirint. Eden izmed najstarejših simbolov, ki jih pozna človeštvo. Pojavlja se kot risba, tloris, vizualna oblika, struktura ali zgradba. Kakršenkoli že je, vedno privlači pozornost in se dotika globokih in skritih slojev našega duha. Labirint je bil v vseh starodavnih kulturah uporabljen kot spiritualni pripomoček za doseganje notranjega miru in spoznavanje sebe kot delček vesolja. Labirint pomaga poiskati lastno svetišče znotraj nas samih, kjer so vsi odgovori na vprašanja, ki si jih zastavljamo o sebi in svetu. Odpira intuitivne poti, postavi nas v center dogajanja, v samo srce. Stik z labirintom so obiskovalci Kamfesta po zaslugi izdelovalca labirintov Jožeta Ulčarja lahko doživeli tudi letos.
Močna energija labirinta izboljša naravo in človeka
»Z občudovanjem stojim pred neskončnim bogastvom vesolja. Pred menoj je pot ljubezni in v meni je želja po ustvarjanju. Pri-pravljen-a sem dajati in sprejemati iz srca in duše, vse dokler ne odkri-jem čisto ljubezen globoko v sebi in dokler je ne ponesem s seboj v življenje.« S temi besedami, ki so bile napisane na drevesu ob labirintu, se začne skrivnostno popotovanje po labirintu ustvarjalnosti, katerega je v Keršmančevem parku v času Kamfesta postavil bioenergetik Jože Ulčar.
Jože Ulčar je pred sedmimi leti v roke dobil knjigo o labirintih, katero je napisal Adrian Predrag Kezele. Takoj je vedel, da je 'to to'. Že več kot petindvajset let dela z raziskovanjem energij, med drugim tudi energetskim čiščenjem prostorov. Začel je v Kamniški Bistrici, tako pri izviru kot na drugih točkah, zato je bila odločitev postaviti prvi labirint ravno tam samoumevna. Jožeta je pritegnila energija labirinta. »Odkar jih delam, opažam, da ima labirint, ko hodijo ljudje v njem, vedno več energije, tudi tam, kjer ni posebne energetske točke, zbrana energija pa ostane še dolgo zatem, ko labirinta ni več na tistem mestu. To me fascinira,« pojasnjuje bioenergetik Ulčar.
Labirint je v prvi nameri narejen za naravo. Ko se energija labirinta razširi po prostoru in tam ostane, se izboljša kakovost prostora. Kot tudi sama narava človeka. Jože Ulčar je v drugem letu postavljanja labirintov doživel možgansko kap.
Pravi, da je bilo ravno delo z energijami labirinta zanj najboljša delovna terapija, ki ga je popolnoma pozdravila in doda: »Že zaradi tega z neizmernim veseljem delam labirint, saj se na koncu bolje počutim.«
Občinski prostorski načrt ostaja -problematičen
V Občini Kamnik je to poletje potekala druga javna razgrnitev Predloga Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (OPN) v prvi obravnavi. Vročina je popustila, suša prav tako, OPN pa je ostal - problematičen. Za kaj torej gre?
Občinski svetniki Nove Slovenije Kamnik opozarjajo predvsem na dvoje: prvič, predlog OPN predvideva, da mora biti velikost gradbene parcele najmanj 600 m2. Drugič, ureditev območja KlK še vedno ni ustrezno dorečena.
Prvič, v NSi Kamnik menimo, da je zahteva po takšni velikosti gradbene parcele prestroga, saj prevelikemu številu potencialnih investitorjev onemogoča novogradnjo, kar je zlasti problem v strnjeni zazidavi, kjer je zaželen razvoj prostora v smeri zapolnitve gradbenih vrzeli. Nesmiselno je povečevati zahtevano najmanjšo velikost zemljišča in pričakovati, da bo mogoče strniti pozidavo, kajti velikost vrzeli je že dana. Poleg tega bi se strošek nakupa gradbenega zemljišča za investitorja takoj povečal za 50 %. Sedanja spodnja meja velikosti gradbene parcele namreč znaša 400 m2, torej je nova predlagana minimalna površina za polovico večja od dosedanje, kar bi torej pomenilo - če se cene zazidljivih zemljišč ne bi spremenile in je vse ostalo nespremenjeno - 1,5 krat več sredstev že pri nakupu zemljišča. Občina Kamnik tudi ni prišla v krizo pomanjkanja javnih storitev oz. javnih služb (otroško varstvo oz. vrtci, kapacitete osnovnih šol itn.) zaradi zasebnih graditeljev enodružinskih hiš na minimalnih parcelah, ampak zaradi nepremišljenega dopuščanja množične večstanovanjske gradnje na velikih površinah v novem delu mesta Kamnik, v času nepremičninske evforije.
Drugič, območje KlK je po površini večje od Šutne s starim mestnim jedrom Kamnika skupaj. Kako naj se občina, ki je bila doslej vajena sprejemati prostor-
Labirint
ustvarjalnosti vabil k osrediščenosti
Jože Ulčar je tekom let ustvaril vrsto labirintov po naši občini. Od Kamniške Bistrice, Gojške planine, Črnivca, Tunjic, Malega gradu, Ker-šmančevega parka do Zapric. Ustvarja s pomočjo prijateljev in znancev, za katere pravi, da jih je druženje z labirinti korenito spremenilo. Seveda na bolje. »Spremembe niso na klik, saj to ni aspirin,« se pošali Jože in doda: »Lahko zatrdim, da tako sam, kot tudi prijatelji, danes bolje razumemo svet kot smo ga pred leti.«
Obstaja devet osnovnih labirintov, zrcalne podobe teh devetih in ogromno alternativnih različic. Labirint je lahko tudi trikotne ali kvadratne oblike, a je v današnjem času najbolj primerna oblika kroga. Oblike labirintov in poti znotraj njega se med seboj razlikujejo, čeprav morda pri katerem na prvi pogled ne izgleda tako. Jože Ulčar je največkrat naredil labirint moči, saj je zgodovinsko najstarejši in izhaja s Krete, pri srcu pa mu je tudi labirint občutij. V navadi je imel, da je vsak mesec naredil en labirint. Sprva je šel po vrstnem redu, ki ga je našel v knjigi labirintov, sedaj pa dela le še po občutku, kaj in kje se labirint potrebuje. Lansko leto je na Kamfe-stu naredil labirint moči ali Sonca, letos labirint ustvarjalnosti. Ob tem je zapisal: »Labirint je posvečen
vsem ustvarjalcem in obiskovalcem Kamfesta 2013 ter vsem prebivalcem Kamnika, posebno še otrokom vseh starosti (od 0 do 150 let in več). Ustvarjalnost je temelj vsega, kar v življenju počnemo. V zadnjem času se zdi, da nam manjka le-te. S sprehodom skozi labirint ustvarjalnosti se vzpodbudi ustvarjalnost v nas samih in v prostoru. Ustvarjalnost je pomembna v kulturi, gospodarstvu, v življenju nasploh, da živimo življenje, ki nam je všeč. Inovativnosti ni brez ustvarjalnega duha.«
Kako poteka hoja po labirintu?
Ko stojimo pred labirintom, se mora vsakdo zavedati, da vstopa v svoje vesolje, razlaga bioenergetik in kristaloterapevt Ulčar. »S spoštovanjem vstopiš in enostavno hodiš. V našem labirintu se ne moreš izgubiti. Preprosto hodiš do sredine labirinta. Tam postojiš in začutiš sebe v srcu. To je bistvo. Dobro je, da v sredini labirinta ostaneš več časa. Mi smo postavili v sredino lesni štor, kjer lahko vsakdo posedi. Po poti labirinta se človek v sebi čisti. Za otroke je labirint idealen. Za njih je to vaja pozornosti, labirint sprejmejo kot odlično igro. Otroci so še brez predsodkov. Torej, zakorakamo po poti proti središču labirinta, kjer počakamo trenutek ali dva, obrnjeni proti jugo-vzhodu. Nato pa se po isti poti vrnemo proti izhodu. Na izhodu se obrnemo proti središču, se odmaknemo od vhoda, da lahko drugi vstopijo v labirint, se zahvalimo, kar smo prejeli v labirintu.«
Ulčarja veseli, da je kamniški župan odprt za njegovo delo, saj sta se že pogovarjala o stalnem labirintu v Keršmančevem parku, ki bi bil lahko narejen iz koruze ali drugih rastlin oz. materialov. Seveda se je tudi že zgodilo, da je kdo pristopil k Jožetu in mu odkrito rekel, da je to larifari. A na to Jože le odgovori:
Jože Ulčar zadnjih sedem let spoznava svet labirintov. Že drugič zapored je za festival Kamfest v Keršmančevem parku v Kamniku naredil labirint.
»Saj ni potrebno, da gre vsakdo v labirint. Če koga zanima, pa pravim pojdi. Če kaj čutiš, prav, če ne pa je tudi prav. Le vsakemu, ki gre v labirint, položim na srce, da potem popije dovolj vode. Zaradi zbrane energije v labirintu lahko dehidrira telo in čutimo glavobol, potem pa menimo, da so labirinti čudni.«
Labirint je že od nekdaj veljal za simbol življenjske poti. Že stari Grki so verjeli, da človek, ki najde pot v središče labirinta, najde tudi središče svoje poti, svetlobo in samega sebe. Tudi po zaključku Kamfesta ostaja labirint ustvarjalnosti v Keršman-čevem parku. Stopite vanj, če še niste. Morda vas energija in lepota labirinta, ki ga je z ljubeznijo ustvaril Jože Ulčar s pomočjo partnerke Helence Spruk, pritegne, preseneti in preobrazi.
Tudi po zaključku Kamfesta ostaja labirint ustvarjalnosti v Keršmančevem parku. Stopite vanj, če še niste!
BOJANA KLEMENC
ske akte za nekaj hektarov, sooči s približno 1 km2 prostorskega »nepopisanega lista«? Predlog OPN, ki mora biti dorečen prav na ravni velikega merila ter strateških usmeritev prostorskega načrtovanja, pri območju KlK šepa, saj so vanj umeščene številne visokoleteče zamisli in predlogi, ki morda niso dovolj življenjski in so prepodrobni glede na realne zmožnosti kamniškega gospodarstva in občine kot nosilca prostorskega načrtovanja. Očitno je, da ne vemo prav dobro, kaj bi s tem območjem. Zato je prav, da predvidimo samo minimalno, a trezno in z realnimi potrebami ter zmožnostmi usklajeno ureditev tega območja v OPN, ki bi odpirala dobre razvojne priložnosti. Sem nujno sodi določitev rezervata za traso podaljšane železniške proge do Stranj in ohranitev najpomembnejših točk industrijske kulturne dediščine kot skeleta prihodnjih ureditev. To takoj odpre več možnosti za kakovostn(ejš)i turistični razvoj, kakršen bo, če in ko bo, hkrati pa nudi priložnost bolj trajnostnim logističnim rešitvam za industrijske dejavnosti v severnem delu občine (npr. Graditelj in Calcit).
Poleg tega pa NSi Kamnik opozarja, da moramo določiti rezervat trase za prestavitev ceste, ki pelje v Mengeš, na levo stran proge še pred železniškim prehodom, gledano proti Kamniku, saj se tako cesta in železnica ne bosta več križali sredi Mengeškega polja.
Nova Slovenija Kamnik si bo po svojih najboljših močeh prizadevala izboljšati predlog OPN, da bo občanom in prostorskemu razvoju bolj prijazen in bolj življenjski. Drugo vprašanje pa je, kdaj bo OPN sprejet. Naše stališče je, da ga je bolje sprejemati preudarno, tako da sicer prične veljati kasneje, vendar je potem tudi čim bolj stabilen, kot pa z njim nerazumno hiteti in ga nato pogosto spreminjati.
PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik
Labirint ustvarjalnosti je v času Kamfesta pritegnil mnogo otrok. Marsikateri od staršev je na glas pripomnil, da dandanes otrokom kupujemo drage igrače, medtem pa otroci najbolj uživajo v preprostem labirintu. Tudi po zaključku Kamfesta ostaja labirint ustvarjalnosti v Keršmančevem parku. Stopite vanj, če še niste!
Slavnostni prevzem gasilskega vozila na Selih
Prostovoljno gasilsko društvo Sela je konec avgusta slavnostno prevzelo gasilsko vozilo, avtoci-sterno znamke Mercedes Atego 1225. Slavnostno parado je poleg gasilcev iz sosednjih društev popestrila Mestna godba Kamnik skupaj s kamniškimi mažoretkami in narodnimi nošami.
Župan Marjan Šarec je v svojem govoru pozdravil vse navzoče gasilce in gasilke in jim zaželel veliko uspešnih intervencij z novo avtocisterno. Poudaril je, da je biti gasilec zelo odgovorno dejanje in velika odgovornost vsakega prostovoljca, ki s svojo nesebično pomočjo, tovarištvom in spoštovanjem nudi pomoč pomoči potrebnim. Kraju predstavlja center dejavnosti, kjer se zbirajo, družijo in pomagajo tisti prostovoljci, ki v srcu vedo, kaj pomeni biti prostovoljec v polnem pomenu besede.
Uradnemu delu je sledila gasilska veselica z ansamblom
»Spev«, katere so se množično
udeležili krajani, gasilci, obiskovalci.
JANJA ZORMAN MACURA
V KAMNIKU ZAZIVEL USTVARJALNI SEJEM DIVERSITY - EXPRESS YOURSELF
Na izredno vroč sobotni dan, 20. julija, je v Kamniku zaživel prvi ustvarjalni sejem Diversity - express yourself, ki je ponudil pestro ponudbo raznoraznih malih in večjih darilc, tako za velike kot majhne. Na Glavnem trgu se je predstavilo deset oblikovalcev unikatnih izdelkov iz Kamnika in bližnje okolice. Idejni pobudnici sejma, tudi sami ustvarjalki, Marta in Neža Grkman sta želeli na enem mestu združiti ustvarjalce, v večji meri iz kamniške okolice, jim pomagati pri njihovi promociji, predvsem pa se jima zdi pomembno, da se ustvarjalci združijo, si
Na prvem ustvarjalnem sejmu Diversity - Express yourself konec julija je sodelovalo deset oblikovalcev unikatnih izdelkov iz Kamnika in okolice, v času Kamfesta pa že kar trideset iz vse Slovenije. Sejem spremlja tudi zanimiv kulturni program, organizatorki Neža in Marta Grkman pa si prizadevata, da bi sejem postal stalnica v kamniškem mestnem dogajanju.
med seboj pomagajo, se podpirajo in svojo kreativno energijo širijo med ljudi.
Ime ustvarjalnega sejma je marsikateremu naključnemu obiskovalcu zazvenel malce eksotično, a po besedah Marte Grkman predstavlja njuno vizijo. Na sejmu si želita raznovrstno ponudbo raznovrstnih ustvarjalcev, kjer lahko vsak izrazi sam sebe. Naziv sejma se je spomnila Neža, Marta pa pravi, da se svet gradi na mladih, zato se je z imenom strinjala. Prvi julijski sejem je bil med meščani dobro sprejet, saj so ga organizatorke popestrile tudi z zanimivim dodatnim programom. V dopoldanskem času so otroci ustvarjali in se igrali na temo gusarjev, popoldan so obudili stare igre, denimo igro z balinčki, ristanc in vrtenje obroča, večer pa zaključili s pripovedovalskim večerom.
V sklopu Festivala Kamfest pa je že potekal drugi ustvarjalni sejem Diversity - express yourself Kamfest, na katerem se je na stojnicah v Kerš-mančevem parku in pri Samčevem predoru predstavilo že trideset ustvarjalk in ustvarjalcev iz vse Slovenije. Na stojnicah so si obiskovalci lahko ogledali raznolike izdelke, od nakita, uporabnih predmetov do oblačil... Organizatorkama sejma je pomembno le, da predstavljeni izdelki prihajajo zares izpod rok ustvarjalcev. V času Kamfesta se je lahko tudi glasovalo za 'naj stojnico', prvo mesto je zadnji dan odnesla stojnica 'Evil Eve'. Na koncu sejma so bili nadvse zadovoljni vsi, obiskovalci so imeli na voljo tako za ogled kot nakup veliko lepih stvari, ponudniki pa precej obiska.
Želja ustvarjalk Grkman je, da postane umetniški sejem stalnica sobotnega dogajanja v mestu. Tudi na letošnjih Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine je bil sejem unikatnih izdelkov več kot odlično sprejet, organizatorki pa se bosta potrudili, da bi sejem še naprej potekal enkrat mesečno v središču mesta z dodanim kulturnim programom. Seveda je uspeh umetniškega sejma z unikatnimi izdelki odvisen tudi od obiskovalcev stojnic in kupcev.
BOJANA KLEMENC
Thinci smo nazaj
Ni še dolgo, ko smo vas vabili na zadnjo predstavo pred odhodom v Argentino in že smo nazaj. Za nami je nekaj deset tisoč kilometrov poti čez ocean in nazaj in nekaj deset tisoč doživetij, vtisov in spominov. Na koncu lahko rečemo le to, da smo doživeli nekaj lepega, bogatega in nepozabnega, najbrž tudi neponovljivega. Težko je namreč verjeti, da bi se dvakrat v življenju lahko ponovilo toliko lepih stvari. Vse, kar smo upali in si želeli, se je oplemenitilo in izboljšalo.
Na spodnji polovici zemlje smo našo »mejo« odigrali štirikrat, trikrat v glavnem mestu Buenos Aires in enkrat v mestu vina in sonca Mendozi, ki leži pod visokimi vrhovi Andov. Povsod smo bili odlično sprejeti, lepo je igrati pred takšno publiko.
Naši gostitelji in prijatelji, ki so organizirali izlete, predstave, koncerte, pomagali pri pripravi naših predstav... so nam želje prebrali v očeh - treba je bilo samo reči in zgodilo se je. Družine so nam poleg prenočišča nudile prevoze, hrano, predlagale so nam, kaj si še moramo ogledati, kaj moramo še poskusiti, gostili so nas njihovi sorodniki, vabljeni smo bili na njihova družinska srečanja, skratka, res so se potrudili, da smo se počutili kot doma. Kljub temu, da smo bili njihovi gostje tri tedne, je za vse, kar so nam še želeli ponuditi in pokazati, zmanjkalo časa.
Izleti, ki smo jih opravili z letali po Argentini (Iguazu, Mendoza), so bili izbrani najbolje, saj smo lahko doživeli Argentino v njeni pestrosti
in raznolikosti. Parki, slapovi, vinorodne pokrajine, Andi, pampa, kmetija v pampi - vse to in še več! In vse to v enormnih razsežnostih. Argentina je dežela, kjer kilometer ni nikakršna razdalja - vse se meri v deset in sto in več kilometrih.
Kaj naj rečemo ob zaključku našega potovanja? Bilo nam je lepo in najlepše! Bilo nam je žal, da že odhajamo in našim gostiteljem očitno tudi, saj smo se na letališču komaj uspeli posloviti od vseh, ki so prišli z nami, da bi nas še enkrat objeli in nam zaželeli srečno pot.
Hvala vsem, ki ste nam pomagali, nas spremljali in spodbujali in največja hvala tistim, ki ste za nas vse organizirali, vodili in skrbeli, da smo imeli »Thinci v Argentini« res neponovljivo in nepozabno potovanje. Za vse domače in tiste, ki
vas zanimajo naše dogodivščine čez lužo, bomo v jeseni pripravili potopisno predavanje. Že pred potopisnim predavanjem pa smo se s predstavo Kje je meja predstavi-
Po Kamniku
■	■ um	■ v	■
z znanimi Kamnicani
Matična knjižnica Kamnik pripravlja projekt »Kamniško - Komendski biografski leksikon«. Leksikone kadrovsko izvaja s pomočjo prostovoljcev in javnega delavca pod strokovnim vodstvom bibliotekarja MKK. V leksikon je že v tem trenutku vključenih 130 znanih Kamničanov, katerega bodo še nadgrajevali. Za promocijo leksikona je Matična knjižnica Kamnik že za čas festivala Kamfest pripravila zloženko z naslovom »Malo mesto velikih ljudi; po Kamniku z znanimi Kamničani«. Projekt bo zaključen v mesecu novembru.
Med potepanjem po Argentini smo se podali tudi v najdaljše svetovno gorstvo - Ande, slika iz višine 3200 m.n.v. Najvišji vrh je Aconcagua (6962 m.)
li na 43. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine.
Za KD Tuhinj LJUBA LAJMIS
Kamniške mazoretke spretno vrtijo palice
V Kamniku in njegovi okolici le redko katera prireditev mine brez prikupnih deklet, ki ob zvokih godbe ali pa kot samostojna plesna skupina spretno vrtijo palice in navdušujejo navzoče. Kamniške ma-žoretke, ki delujejo že dobrih 18 let, so dejavne tako v Kamniku kot tudi v drugih krajih po Sloveniji. Letos pa želijo svoje vrste razširiti še z najmlajšimi članicami.
Društvo kamniških mažoretk Veronika šteje 25 aktivnih članic. Dekleta so razdeljena v 3 skupine - starejšo, srednjo in mlajšo. Mažoretke povezujejo močne prijateljske vezi in nepozabni spomini na skupna doživetja. Po kratkem poletnem predahu so dekleta sredi avgusta ponovno pričela s treningi. Na njihovih vajah, kjer poleg trdega dela odmeva tudi smeh in sproščen pogovor, pridno pilijo veščine vrtenja palice ter sestavljajo nove in nove koreografije za nastope. Poleti so nastopile v Termah Sno-vik, na Planšarskem balu v Ljubnem ob Savinji, na Čarobnem dnevu v Arboretumu, ob 80-letnici PGD Loka pri Mengšu, na letnem srečanju društva Sožitje, na 3. Dobenskem prazniku ter na 43. dnevih narodnih noš. Navzoče pa kamniška dekleta niso navdušile le z vrtenjem palice; zaplesale so tudi znameniti Kan-kan ter Charelston in navdušile. To jih je tudi motiviralo, da ob slavnostnem jubileju Mestne godbe Kamnik pripravijo novo plesno poslastico. Dekleta so ob inštrumentalni verziji pesmi Diamonds are a girl best friends, ki jo v originalu izvaja Marilyn Monroe, premierno predstavile drugačno mažoretno poslastico. Obljubljajo pa jih tudi za novo sezono!
NINA POROVNE ČERNE in KATJA KROŠELJ
KAMNIŠKE MAŽORETKE VABIMO NOVE ČLANICE
Letos se prvič lahko včlanijo tudi najmlajše. Dekleta, stara 6 let ali več, ki se nam želijo pridružiti, naj nas obiščejo na uradnem vpisu novih članic. Vpis bo potekal v petek, 20.9.2013 in soboto, 21.9.2013, od 18. do 19. ure v Domu kulture Kamnik.
Zavse dodatne informacije se lahko obrnete na tel. številko 041/897-971 (Katja) ali nam pišete na elektronski naslov katjakroselj@yahoo.com.
Gradimo solidarnost in povezujemo ljudi
Prva Vsesloveska Zelemenjava bo v Kamniku
V Kamniku izmenjujemo! Aprila smo v sodelovanju z MC Kotlovnica in Heleno Sterle pred Domom Kulture Kamnik organizirali prvo izmenjavo otroških oblačil in igrač, naslednje izmenjave pa so potekale na Šutni.
Z izmenjavami želimo doseči predvsem kroženje dobrin na lokalnem nivoju, aktivno udeležbo občanov pri različnih dogodkih v Kamniku in oživitev Šutne, seveda pa želimo pomagati tistim, ki so v slabšem socialnoekonomskem položaju in to na način, ki jih ne stigmatizira.
Z veseljem sprejmemo dobro ohranjena oblačila, tudi če tisti, ki jih prinese, ne vzame ničesar. Presežek oblačil redno podarjamo naprej, tudi igrače, če se pokaže povpraševanje. Sprejemamo in izmenjujemo tudi oblačila za odrasle, žal pa nam trenutna finančna in prostorska situacija ne omogoča izvedbe dveh ločenih dogodkov. Izmenjava poteka vsako soboto med 9. in 11. uro nasproti cerkve na Šutni, v času izmenjav pa na veselje otrok in staršev postavimo tudi manjše otroško igrišče.
Posebnost igrišča je v tem, da so vse stvari podarili občani, katerih otroci so se igrač naveličali ali pa jih prerasli. To dokazuje, da zmoremo biti Kamničani tudi družbeno angažirani ter pripravljeni pomagati drug drugemu; cilj aktivnosti pa je tudi gradnja solidarnosti in povezovanje občanov.
Septembra bomo združili moči z organizacijami, posamezniki in iniciativami po vsej Sloveniji in skupaj pripravili Prvo Vseslovensko Zelemenjavo, ki bo na Šutni v Kamniku potekala v soboto, 21. septembra, med 10. in 12. uro. Po nekaterih krajih že dalj časa poteka izmenjava presežkov pridelkov, sadik, semen, izmenjujejo celo doma pripravljeno ozimnico, domače čaje, zelišča, marmelade, knjige in tudi recepte. Cilj Zelemenjave je izmenjava vrtnih presežkov in zmanjševanje količine pridelkov z vrta, ki končajo na kompostniku, seveda pa se ljudje tudi družijo, klepetajo in povezujejo med seboj. Vabljeni!
VERONIKA ČOP, Grunt Kamnik Tržnica (z) Okusi Kamnika - Podeželje in Eko
Lokalni razvojni forum: S socialnim podjetništvom do samooskrbe
Projekt Okusi Kamnika, v okviru katerega kamniški gostinci-predstavljajo tipične lokalne jedi, se septembra širi na živilsko tržnico pod imenom Okusi Kamnika - Podeželje in Okusi Kamnika - Eko. Na Glavnem trgu v Kamniku bo potekala vsako zadnjo soboto v mesecu med 8. in 13. uro.
Slovesno odprtje živilske tržnice Okusi Kamnika - Podeželje in Ekona Glavnem trgu v Kamniku bo v soboto, 28. septembra, ob 11. uri. Prvo tržnico bodo odprli župan Marjan Šarec, Ivo Vajgl, častni pokrovitelj dogodka in poslanec v Evropskem parlamentu, direktorica Zavoda za turizem in šport Urška Kolar ter Valentin Zabavnik, predstavnik podeželskih društev.
Tokratno tržnico bo ob 12.uri v dvorani nad Kavarno Veronika nadgradil tudi lokalni razvojni forum z naslovom S socialnim podjetništvom do samooskrbe,ki ga soorganizirajo Občina Kamnik, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, Slovenski forum socialnega podjetništva in Pisarna evropskega poslanca Iva Vajgla v Sloveniji.
Razvojni forum bo osvetlil možnosti medsebojnega sodelovanja v kooperativah, ponudil priložnosti za nove zaposlitve, poudarek pa bo na skrajšanju prehranske verige od lokalnih pridelovalcev zdrave hrane do lokalnih potrošnikov ter prikazal razvojne možnosti in priložnosti za zaposlovanje v lokalnem turizmu in podjetništvu. Predstavljeni bodo tudi primeri dobrih praks.
Forum je odprt za javnost, prijave pa do ponedeljka, 23. septembra, zbirajo na spletnem naslovu Okusi Kamnika@gmail.com in na številki 040 713 040.
Projekt Okusi Kamnika - Podeželje in lokalni razvojni forum 'S socialnim podjetništvom do samooskrbe'je finančno podprlo Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE).
NINA STANKOVIČ, koordinatorka projekta
TRŽNICA OKUSI KAMNIKA - PODEŽELJE
razvojni forum: S SOCIALNIM PODJETNIŠTVOM DO SAMOOSKRBE
SOBOTA, 28,3,
KAMNIK, GLAVNI TRG
med 8. in 16. uro Slavnostna otvoritev ob 11. uri
OkusiKamnika.si
PRIJAVE na razvojni forum: OkusiKamnika@gmail.com
*****
M LIBERALCEV. DEMOKRATOV
(
forum Ivo Vajgl, Častni pokrovitelj Kamnik razvojnega foruma	kammk-tc
8 13. september 2013
DNEVI NARODNIH NOŠ
43. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine
Barvitost narodnih noš, folklore, glasbe in plesov
Največji folklorni festival v Sloveniji - Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine je v treh dneh obiskalo več kot 37.000 ljudi. Na glavnem odru in ostalih prizoriščih po mestu se je od 5. do 8. septembra zvrstilo okrog 600 nastopajočih, ki so preko razstav, pesmi, plesov, predstavitev folklornih kostumov in narodnih noš ter domačih in umetnostnih obrti predstavili bogato izročilo Slovenije in tudi drugih držav - Bosne in Hercegovine, Makedonije, Nizozemske in Slovaške, ter poskrbeli za dobro razpoloženje obiskovalcev. Vrhunec festivala je bila tudi letos pisana povorka narodnih noš, v kateri se je skozi Kamnik sprehodilo preko dva tisoč narodnih noš iz vse Slovenije in tujine, med njimi je bilo veliko folklornih skupin in voz.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki se zadnja štiri leta ponašajo z nazivom mednarodni folklorni festival in so del mednarodne mreže folklornih festivalov CIOFF, so letos potekali pod sloganom »Občutimo tradicijo, spoštujmo dediščino«. Obsežen štiridnevni program, ki je največ pozornosti namenil ohranjanju kulturne dediščine, se je začel v četrtek, 5. septembra, z odprtjem razstav »Les govori« avtorja Jožeta Strmčnika v kapeli na Malem gradu, »Pisane drobtinice iz naše zgodovine« avtorice Sabine Romšak v TIC Kamnik in »Avbe na Slovenskem« avtorice Alenke Pakiž v galeriji Miha Maleš.
V izredno pestrem programu, katerega rdeča nit je bila avba - priljubljeno pokrivalo noš, so se v treh dneh predstavile številne domače in tuje folklorne skupine, pevci, godci, godbena društva, harmonikarji, igralci in člani kulturnih društev ter domači glasbeni izvajalci: ansambli Domačini, Poljanšek, Veseli Podgorci, trio Špica, Jo-del Express, Tanja Žagar, Ma-gnifico, skupina Langa in Saša Lendero.
Pomemben del dogajanja je bila letos res pestra kulinarična ponudba, v okviru katere so kamniški gostinci obiskovalcem ponudili tudi tipične lokalne jedi, poznane pod Okusi Kamnika: z ožjega seznama kamniških kulinaričnih posebnosti so to trnič, gamsova juha, tuhinjska fila, firštov golaž, kamniški ženof in gorčica, kloštrska kremšnita in žganje rušovec, te pa so nekateri dopolnili še s širšim izborom jedi, ki predstavljajo preplet tradicionalne in sodobne kulinarike Kamnika.
Avba - rdeča nit festivala
Rdeča nit letošnjih 43. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine so bile avbe, najbolj razširjeno pokrivalo v pripadnostnem kostu-miranju - oblačenju narodnih noš. Ob pečah, ki so bile do sredine 19. stoletja najbolj splošno pokrivalo na Slovenskem, so slovenske kmetice in meščanke nosile tudi številne različice avb (zavija-če, javbe, pintle, pocive ...), ki so močno utrdile tudi predstave Slovencev o oblačilnih navadah nekoč. Nosile jih niso le Go-renjke, temveč so bile razširjene povsod na Slovenskem, z izjemo Primorske.
Mnogo žensk z avbami in njenimi različicami, najpogosteje so to zavijačke, že vsa leto srečujemo na kamniških Dnevih narodnih noš. Da bi spodbudili izdelovanje in nošenje avb, dvignili zavest o pomenu avbe kot pokrivalu, ki simbolizira slovenstvo, in se seznanili z različnimi oblikami avb, so organizatorji pripravili natečaj na »naj avbo«. Osem lastnic avb jih je med odlično sobotno revijo kostumov in narodnih noš Akademske folklorne skupine France Marolt s ponosom postavilo na ogled obiskovalcem in strokovni komisiji, ki so jo sestavljale Alenka Pakiž, Tadeja Pance in Jožica Šmid.
Glavna kriterija ocenjevanja pri
starih avbah sta bila njena ohranjenost in kakovost vzdrževanja, pri novih avbah in njenih različicah pa se je vrednotila kakovost izbire blaga, čipk ter kakovost izdelave in vzdrževanja. Pri obeh kategorijah se je vrednotil tudi način pokrivanja in skladnost s celotno opravo. Za »naj staro avbo« je bila izbrana avba Veronike Pogačar, članice Turističnega društva Radomlje, ki se z nošami ter njihovim raziskovanjem ljubiteljsko ukvarja že vrsto let, medtem ko je bila za »naj novo avbo« izbrana avba Kamničan-ke Sonje Porenta.
Odmevali veseli zvoki harmonik
V soboto so mesto preplavili zvoki harmonik, saj so se harmonikarji vseh generacij pomerili na
8. tekmovanju za pokal Dnevov narodnih noš. Absolutni zmagovalec je postal Simon Vrbec iz harmonikarske šole Cirila Spruka iz Šmartnega v Tuhinju, ki je prejel tudi pokal za najboljšo priredbo narodne skladbe. Spruk je bil še posebej zadovoljen, saj so bili uspešni tudi drugi mladi harmonikarji njegove šole.
v
Živahni nastopi folklornih skupin
Sobotni večer se je po odlični gledališki predstavi »Kje je meja?«, ki so jo na glavnem odru uprizorili člani Kulturnega društva Tuhinj, odvil v znamenju folklore. Zaplesali do domači plesalci Folklorne skupine Kamnik. Po izjemni lanskoletni predstavi smo imeli ponovno priložnost občudovati odlično revijo folklornih kostumov in narodnih noš priznane Akademske folklorne skupine France Marolt. Iz preteklosti so odsevali najlepši kosi folklornih kostumov in narodnih noš s poudarkom na raznovrstnih pokrivalih, prepleteni s pevskimi, glasbenimi in plesnimi vložki.
Nedeljsko dopoldne je minilo v prijetnem razpoloženju, toplem sončnem vremenu in živahnih nastopih folklornih skupin iz Makedonije, Nizozemske in Slovaške. Skozi program Kulturno umetniških društev Lučka, Derdef in Sevdah smo spoznali del kulture narodov Bosne in Hercegovine: Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, kot tudi sosednjih balkanskih držav. Spoznali smo plese srbskega prebivalstva s področja Bosne in Hercegovine, hrvaškega prebivalstva z osrednje Bosne, bošnjaške plese iz Osrednje Bosne in Hercegovine, plese prebivalstva Sandžaka (območja med Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro) ter medimurske plese s področja Hrvaške ob reki Muri.
Pisana povorka
tudi letos vrhunec
festivala
Štiridnevno dogajanje se je zaključilo s tradicionalno nedeljsko povorko skozi Kamnik, v
kateri se je sprehodilo več kot dva tisoč udeležencev v narodnih nošah, med njimi je bilo veliko folklornih skupin in voz. Po povorki so sklepne besede obiskovalcem, ki so povsem preplavili kamniške
ulice, in festivalu namenili direktorica zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar, župan Občine Kamnik Marjan Šarec in slavnostna govornica predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek.
Direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar je bila upravičeno ponosna na letošnji pester program, ki je največ pozornosti namenil ohranjanju kulturne dediščine. Poudarila je velik potencial za razvoj turizma v Kamniku, ki ga vidi v raznolikosti doživetij, ki so hkrati obarvana z bogato zgodovino in etnološkim izročilom. »Dnevi narodnih noš predstavljajo pomemben doprinos k razvoju turizma v Kamniku in naša prizadevanja bodo v prihodnje zagotovo usmerjena k ohranitvi festivala in nadgraditvi programa. Poudariti je potrebno, da ima dogodek izjemen mednarodni potencial, zato si želimo, da bi v prihodnjih letih dogajanje privabilo tudi čim več obiskovalcev iz tujine«.
Župan Marjan Šarec je množico obiskovalcev nagovoril s spodbudnimi besedami: »Toplo mi je pri srcu, ko vidim takšno množico ljudi, ki cenijo tradicijo in spoštujejo našo dediščino, hkrati pa gledajo v prihodnost. Če se sami ne bomo cenili, kdo drug nas bo. Vsako leto v Kamniku dokazujemo, da znamo ceniti svojo dediščino, kulturo in etnološko izročilo. To potrjuje tudi nepregledna množica današnjih obiskovalcev«.
Slavnostna govornica letošnjega dogodka je bila predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek: »Kamnik je mesto s prepoznavno preteklostjo in slikovito okolico, je mesto, ki razkriva svojo bogato zgodovino na številne načine. Današnja prireditev, 43. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, je morda najvidnejši in z barvitostjo podob najbolj slikovit. Skupaj s sodobnimi oblikami poudarja lokalne in širše prepoznavnosti, kot so predstavitev kulinarične podobe mesta in okolice, Okusi Kamnika, festival Kamfest, izraz sodobne umetnosti, zaokrožajo prizadevanja po umestitvi mesta v širši slovenski in evropski prostor. Vrhunec dogajanja, današnja slavnostna povorka, s podobami ljudskih noš in drugih t.i. pripadnostnih kostumov nakazuje različnost slovenske družbe v različnih časih. Predstavlja izročilo podeželja, ki je ponekod do začetka devetnajstega, v številnih primerih pa še v dvajsetem stoletju zaznamovalo kmečki sloj. To izročilo odseva temeljno predstavo o prepoznavnosti oblačilne kulture Slovencev. V današnji kamniški povorki se tako slovenstvo razgrinja v vsej svoji simbolno razumljeni različnosti, v tej različnosti pa je tudi naše bogastvo. Prireditev Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine s to predstavitvijo ne govori le o oblačenju, temveč tudi o tem, da je naše bogastvo prav v različnosti med nami, če to različnost znamo razumeti in spoštovati. Dovolite mi, da ob zaključku izrečem čestitke, pohvale in zahvale Kamniku in prav vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi prireditve.«
Ob uspešnem zaključku že 43. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine lahko izpostavimo, da ima festival velik pomen pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine in velik pomen za Kamnik, ki ga v času festivala obišče veliko ljudi iz vse Slovenije in tudi tujine.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Navdušili so temperamentni plesi prikupnih mladenk Folklorne skupina Bitola iz Makedonije
rTCr!
Spoznali smo plese prebivalstva Sandžaka - območja med Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno Goro.

■
KUD Sevdah ohranja kulturo na-	Oblačilna dediščina na Slovenskem sega tudi v srednji vek, zato je
rodov Bosne in Hercegovine. Pred-	Kulturno društvo Lonca v predstavi na Malem gradu prikazalo kostu-
stavili so nošo iz SV Bosne - Tuzle,	me kot način oblačenja v poznem srednjem veku ter srednjeveške in
bogato z ročno vezenimi detajli.	renesančne plese.
Rdeča nit letošnjih 43. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine so bile avbe, najbolj razširjeno pokrivalo v pripadnostnem kostumiranju - oblačenju narodnih noš. Da bi spodbudili izdelovanje in nošenje avb ter dvignili zavest o pomenu avbe kot pokrivalu, ki simbolizira slovenstvo, so organizatorji pripravili natečaj na »naj avbo«. Svoje stare in nove avbe je obiskovalcem in komisiji s ponosom postavilo osem ljubiteljic bogate slovenske oblačilne dediščine (z leve): Silva Hacin, Rožica Nerima, Katarina Šifrer, Veronika Pogačar (na fotografiji spredaj z »naj staro avbo«), Petra Podlesek, Tina Pestotnik, Martina Golob Bohte in Sonja Porenta z »naj novo avbo«.
»V Kamniku smo še posebno ponosni na tradicijo. Zavedamo se velikega pomena oblačilne dediščine, zato se trudimo, da vsebina Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine obujajo in negujejo naše izročilo«, je ob slovesnem odprtju 43. Dnevov narodnih noš poudarila direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar, s ponosom na letošnji še posebej pester program. Ob odprtju so zaigrali domači godbeniki in godbenice Mestne godbe Kamnik, s prikupnim nastopom pa so jih pospremile domače mažoretke Mažoretne skupine Veronika.
Kamniški OBČAN
DNEVI NARODNIH NOŠ
13. september 2013 9
Nedeljsko povorko so s častne tribune nad Samčevim predorom pod vznožjem Malega gradu spremljali in pozdravljali predsednica vlade Alenka Bratušek, župan Marjan Šarec, poslanca državnega zbora Matej Tonin in Brane Golubovic, podžupanja Julijana Bizjak Mlakar, direktor občinske uprave Ivan Kenda, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar in drugi gostje.
Župan Marjan Šarec je množico obiskovalcev po uspešno zaključeni nedeljski povorki nagovoril s spodbudnimi besedami: » Toplo mi je pri srcu, ko vidim takšno množico ljudi, ki cenijo tradicijo in spoštujejo našo dediščino, hkrati pa gledajo v prihodnost. Če se sami ne bomo cenili, kdo drug nas bo. Vsako leto v Kamniku dokazujemo, da znamo ceniti svojo dediščino, kulturo in etnološko izročilo. To potrjuje tudi nepregledna množica današnjih obiskovalcev«.
Že četrt stoletja se sprevoda narodnih noš v Kamniku udeležujeta Tatjana in Matjaž Korošec iz Stranj. Tatjana seje že kot mala deklica udeleževala sprevoda z mamo Marijo in očetom Ivanom, ki si še vedno skozi vsa leta s ponosom nadeneta nošo za kamniški praznik in se udeležita sprevoda. Tatjana pa je s to ljubeznijo »zasvojila« tudi svojega moža in z velikim veseljem ohranjata družinsko tradicijo.
Kamničanka Marija Golob že šestnajst let s ponosom obleče gorenjsko narodno nošo ob posebnih priložnostih, tudi ob Dnevih narodnih noš v Kamniku. V tej noši je petnajst let plesala v Folklorni skupini društva upokojencev Kamnik, vse od ustanovitve do lanskega leta. V pogovoru je poudarila, da Folklorna skupina Kamnik bogati kulturno življenje mesta in pomembno prispeva k ohranjanju oblačilne dediščine in folklornega izročila.
»V današnji kamniški povorki se tako slovenstvo razgrinja v vsej svoji simbolno razumljeni različnosti, v tej različnosti pa je tudi naše bogastvo. Prireditev Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine s to predstavitvijo ne govori le o oblačenju, temveč tudi o tem, da je naše bogastvo prav v različnosti med nami, če to različnost znamo razumeti in spoštovati,« je v slavnostnem nagovoru na Glavnem trgu v Kamniku izpostavila predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek.
fotografije: VERA MEJAC
10
13. september 2013
DNEVI NARODNIH NOS: POGLED NADEDISCINO
Kamniški OBČAN
Razstave obujajo in negujejo izročilo
Raznolik splet dogodkov, od razstav, plesnih, folklornih in pevskih nastopov, koncertov skupin, ansamblov in godb do gledališke predstave v programu letošnjih Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine so prvi dan v četrtek, 5. septembra, napovedale zanimive razstave. Razkrile so bogastvo naše tradicije, ustvarjalnost avtorjev in pomenijo pomembno dodano vrednost festivalu, ki je letos največ pozornosti namenil ohranjanju kulturne dediščine, za kar gredo vse pohvale organizatorju - Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik.
»VKamniku smo še posebej ponosni na tradicijo. Zavedamo se velikega pomena oblačilne dediščine in z njo povezanih »narodnih noš«, ki so se ohranile skozi stoletja in so priče starih šeg in navad ter takratnega življenja nasploh. Zato se trudimo, da je vsakoletni dogodek zasnovan tako, da obuja in neguje naše izročilo. Poseben doprinos so zagotovo tudi pričujoče razstave«, je ob odprtju razstav poudarila Urška Kolar, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik.
Les govori
Otvoritev 43. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine je v kapeli na Malem gradu pospremila otvoritev razstave »Les govori«, ki je predstavila ročno izdelane in unikatne izdelke iz slovenskega lesa, delo avtorja Jožeta Strmčnika. »Les je živ, topel, dišeč, skrivnosten ... včasih ga je težko razumeti, pa čeprav nam v svoji strukturi pokaže vso svojo preteklost. Tako kot človek. Ko delaš z lesom je kot da bi spoznaval človeka,« pravi Jože Strmčnik - Šlanger, samorastnik in samouk. Želja po ustvarjanju in kreiranju form, občutek za linijo in estetiko so ga zva-
bili na pot oblikovanja. Njegovi izdelki so unikatni, dodelani do zadnje podrobnosti, toda v svojem bistvu preprosti in naravni.
Pisane drobtinice iz naše zgodovine
Razstava »Pisane drobtinice iz naše zgodovine« avtorice Sabine Romšak v Turistično informacijskem centru Kamnik je prikazala razglednice z ljudskimi običaji in oblačilno dediščino, ki jih je oblikoval Maksim Gaspari pod naslovom »Iz naroda za narod«, razglednice narodnih noš na Slovenskem nekoč ter razglednice Kamnika in okolice.
f* t
P*
JIIE
A
i > v i
M
V osrednjem prostoru čudovite kapele na Malem gradu, ki sodi med pomembnejše in najstarejše romanske spomenike v Sloveniji in Evropi, so bili razstavljeni unikatni izdelki iz slovenskega lesa avtorja Jožeta Strmčnika, med njimi plamen življenja, na hrbtni strani pa plamen dobrega in zla.
lllIHMMMI		
' -v H	r ■	
Dragocene avbe so za razstavo prispevali dr. Bojan Knific ter družina Pucelj in Anton Stele iz Kamnika.
Ziljanka
Avbe na Slovenskem ter njihove različice v času in prostoru
Avbe kot najbolj uveljavljeno pokrivalo v pripadnostnem kostumiranju so bile rdeča nit festivala in tudi razstave v Galeriji Miha Maleša, ki jo je v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik pripravila Alenka Pakiž. Razstava »Avbe na Slovenskem«, ki je na ogled še do 30. septembra, želi v obiskovalcu prebuditi spoznanje o mnogovrstnosti avb v posameznih slovenskih pokrajinah, ki imajo posebno mesto v slovenski oblačilni dediščini. Razstavljene različice starih avb sodijo v 19. stoletje in pričajo o njihovi izvirni podobi. Govorijo o oblačilnih normah in odsevajo razmere posameznega okolja, kažejo razvitost krasilnih sestavin,
Na fotografiji z razstave v Samčevem predoru so pražnje oblečene Škedenjke, ki so iz obrobja Trsta na mulah ali pa kar na svojih glavah prinašale mleko, kruh, jajca v mesto prodajati, da so preživljale domačijo, tu in tam pa si kupile tudi kakpriboljšek, kak kos svilenega blaga ali zlate uhane ...
premoženjske zmožnosti prvotnega lastnika, vrsto tekstilnih materialov, barvo sukancev, zlatih niti in drobnega okrasja, različnost oblikovanja avb, obsežnost vezenin, obrobnih čipk itd.
Avbe so v razstavnem prostoru razporejene po posameznih območjih, izhajajo pa iz dežele Kranjske, ki je vključevala tudi današnjo Dolenjsko, Notranjsko in Belo Krajino, Štajerske, Koroške in Prekmurja. Poleg najbolj znane kranjske avbe, ki so jo nosile kmečke žene na alpskem oblačilnem območju, so razstavljene tudi male mehke avbe in zavijače, ki so bile v drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja v rabi na nekaterih območjih ter številne druge različice avb, kot so male črne avbe, pintlji, javbe, jugle in pocivi.
Avtorica razstave »Avbe na Slovenskem« Alenka Pakiž je ob odprtju razstave poudarila, da je namen razstave predstaviti predvsem dragocenejše pražnje avbe, redke upodobitve kmečkega vsakdana pa dopolnjujejo spoznanja o oblikah, materialih in krašenju preprostejših različic. Razstavi so v dopolnilo tudi rekonstrukcije in interpretacije starih avb in avbam podobnih pokrival. »Avbe v današnjem vsakdanjem življenju ne najdejo več prostora, lahko pa jih obujamo kot izročilo prednikov in s pravim poznavanjem preteklosti in spoštovanjem do nje obudimo ob posebnih priložnostih. Kamnik ima z Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine pri tem pomembno vlogo«, pravi Alenka Pakiž.
Z obleko skozi čas
V Samčevem predoru pa smo se sprehodili mimo trenutkov, ujetih v fotografski objektiv fotografa Mihe Krivica. Z Akademsko folklorno skupino France Marolt iz Ljubljane so nanizali obraze in postave, obrate in zasuke plesalcev, ki zadnjih šestdeset let potujejo skozi različne pokrajine in iščejo ter ustvarjajo trenutke preteklosti, ki so se ujeli v folklornih kostumih ter plesnih korakih. Fotografije kostumov in narodnih noš so bile res nekaj posebnega, prikazale so značilne posebnosti, vezane na slovenske oblačilne navade od začetka do sredine 19. stoletja.
VERA MEJAČ
Barvite noše med tradicijo in dediščino
Letošnji Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, že 43. po vrsti, so naše mesto znova preplavili z narodnimi nošami in množicami njihovih občudovalcev. Udeležba nastopajočih je bila zanimiva, pestra, številčna in nasploh všečna. Dvokilometrsko pot skozi Kamnik je v povorki prehodilo preko 2000 udeležencev v narodnih nošah, ki so prišli iz približno sto različnih folklornih in drugih skupin ali društev, od katerih je vsaka predstavila oblačilno dediščino svojega kraja. »>Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine ne govorijo le o oblačenju, ampak tudi o tem, da je naše bogastvo prav v različnosti med nami, če jo znamo razumeti in spoštovati,« je v svojem slavnostnem nagovoru poudarila predsednica vlade Alenka Bratušek. Kaj pa o največji tradicionalni kamniški prireditvi po zaključku povorke menijo obiskovalci in sodelujoči?
Zala, Špela, Sara, Gaja: Na narodnih nošah smo vsako leto, doslej vedno s starši, letos pa prvič skupaj s prijateljicami. Prihajamo iz Kamnika, Komende in Zgornjega Tuhinja. Všeč nam je pestro dogajanje vse štiri dni. Tokrat smo se veliko sprehajale po stojnicah, predvsem z unikatnimi izdelki, ustavile pa smo se tudi na »ringlšpilu«.
Milena: Na kamniško tradicionalno prireditev pridem skoraj vsako leto. Letos so mi padli v oči konjeniki, res jih je bilo veliko, ter krasne noše. Vedno mi je všeč, da je v povorki mednarodna udeležba narodnih noš. Lepo je videti Kamnik tako živahen. Tudi v soboto je nastopalo precej ansamblov z narodnoza-bavno glasbo, oblačilna dediščina srednjega veka, ki je bila predstavljena na Malem gradu, se je lepo vpletla v dogajanje. Zagotovo so noše še vedno najbolj priznana in najlepša kamniška prireditev.
Helena: Že dolga leta živim v Düsseldorfs a vsako leto se obvezno vračam v Kamnik v času prireditve narodnih noš. Seveda mi je najbolj všeč povor-ka, a priznam, da tudi moja družba. V času narodnih noš žuramo skupaj vse tri dni. Čisto zares je tole zame zdravilo. Vedno znova me razveseli veselje ljudi, druženje prijateljev ter seveda glasba in ples. Ker nimam slovenske noše, sem se danes oblekla v nemški »dirndl«. Tako oblečena grem na t.i. Kirmes, to je pri nas slavje ob patronu cerkve, kjer se praznovanje organizira.
Ana in Eva: Letos sva že drugič v povorki v Kamniku, drugače pa sva doma v Radomljah. Z nama je še sestrica Teja in starši. V narodni noši se počutiva zelo lepo. V povorki sva šli celo pot peš in nisva čisto nič utrujeni.
Gašper in Martin: Tukaj smo s prijatelji predvsem zaradi dogajanja. Ali nam je všeč? Kaj pa vem. Ponavadi je bilo več ljudi. Imamo občutek, da je letos na voljo manj programa kot prejšnja leta, pa tudi sprevod se nam je zdel krajši. Na Glavnem trgu je bil glavni oder, medtem ko sta bila lani še dva odra po mestu. Glasba nam je zelo všeč, čeprav bi bilo lahko še več »domače«. Magnifico recimo bolj sodi na Kamfest.
Anže: Na kamniški prireditvi sem letos drugič in mi je zelo všeč. Veseli me, da se ohranja dediščina, zanimivo je za turiste. Prihajam iz Doba pri Domžalah. Letos še nisem bil del po-vorke, čeprav si to želim v prihodnje. V prostem času igram harmoniko, pred mesecem dni pa sem si kupil tole narodno nošo, zato sem si jo za danes posebej oblekel. Paše k temu svečanemu dogajanju. V narodni noši se počutim odlično.
Leon: Prihajam iz Šenčurja in sem bil letos prvič del povorke. V našem kraju smo ustanovili folklorno skupino. Imamo čisto nove obleke, ki predstavljajo nošo iz našega kraja konec 19. stoletja. V povorki sem se počutil zelo dobro. Že pred leti sem bil na tej prireditvi kot gledalec, letos kot del povorke. Je razlika. V povorki je bolj zanimivo. Vidiš zares ogromno ljudi. Občinstvo je bilo enkratno. Zares lepo sprejemajo nošo in očitno ni bojazni, da bo ta dediščina v Sloveniji propadla.
Džemal, Mirela, Sanela, Ermin, Tajra, Din: Letošnji Dnevi narodnih noš se nam niso zdeli nič posebnega. Vsako leto je isto, nič se ne spremeni. Je pa še vedno lepo. Kaj naj se spremni? Nimamo pojma. Zakaj se vračamo? Zaradi tradicije. Na nošah enostavno moraš biti. Še vedno je to glavna prireditev Kamnika, tudi najbolj poznana po vsej Sloveniji. Fajn je takole spiti kakšno pivo s prijatelji.
Laura: Z možem prihajava iz Nizozemske in sva na dopustu v Sloveniji. Najina vodnica Sabina nama je predlagala, da si ogledamo današnjo prireditev. Povorka se mi je zdela čudovita in zelo zanimiva. Moje korenine so iz Jave v Indoneziji, kjer ljudje še danes vsakodnevno nosijo svojo nošo, predvsem pa si jo nadenejo za večje slovesnosti, ki so tudi zelo živahne in zanimive. V kamniški povorki me je zelo presenetilo, kako bogato dediščino noš ima Slovenija. Glede na to, da je tako majhna dežela, sem domnevala, da imate le dve ali tri različne noše, a sem se precej zmotila. Videla sem krasna oblačila. Navdušena sem, kot tudi nad vašim srednjeveškim mestom.
Marta: Na tej tradicionalni prireditvi v Kamniku sem prvič, čeprav živim na Gorenjskem. Ne vem, kako mi je uspelo to prireditev vedno zamuditi. V noši se počutim zelo slovesno, ves čas mi srce malo hitreje bije. V veselje mi je predstavljati našo dediščino. Vzdušje v Kamniku je enkratno. Sploh si nisem predstavljala, da toliko ljudi obišče to prireditev, da te pozdravijo, tudi rečejo, joj, kako dobro izgledate. Sem zelo srečna, da sem danes prišla v to krasno mesto.
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
ODBOJKARSKI TABOR CALCIT VOLLEYBALLA
Že desetič zapored je Odbojkarski klub Calcit Volleyball ob koncu počitnic organiziral sedemdnevni odbojkarski tabor na Otoku Krku. Mladi kamniški odbojkarji in odbojkarice, teh je bilo letos 50, so bili nastanjeni v Domu domžalske mladine v Vantačičih, ki ga upravlja podjetje Leštan&Leštan in jim nudi prav vse, kar potrebujejo za prijetno preživetje tega uvoda v novo odbojkarsko sezono. Dan so mladi odbojkarji in odbojkarice začenjali z urejanjem sob. Po zajtrku je ena skupina odšla na plažo, druga pa je imela trening. Po uri in pol treninga sta se skupini zamenjali. Kosilu je sledil obvezen počitek, nato pa popoldanski trening in plaža. Po večerji so potekale razne dejavnosti, seveda pa jih je na krstu tistih, ki so prvič obiskali tabor, tudi letos obiskala boginja Krka.
Vaterpolsko društvo Kamnik
Slovo od bazena Pod skalo
Pestro dogajanje na domačem bazenu v zadnjih treh mesecih smo popestrili še z organizacijo 20. dneva vaterpolistov, 6. kvadratlona, turnirja mali vaterpolo Kamnik 2013, poletno ligo, aktivnimi počitnicami z dnevnim varstvom in poletno plavalno šolo VD Kamnik.
Konec avgusta smo se odpravili let. V konkurenci ekip iz Nemčije, na petdnevne priprave v dalmatinski Slovaške, Hrvaške in Slovenije so Gradac. V času priprav je potekal fantje osvojili 1. mesto, Blaž Bri-mednarodni turnir za dečke do 15 ški je bil najboljši strelec, Primož
Romšak pa je dobil priznanje za najboljšega trenerja.
Na finalu poletne lige je članska ekipa v Kopru izgubila proti Žuster-ni in bila na koncu druga.
Od 8. junija do 6. septembra smo trenirali na domačem bazenu. Bilo je super, saj ni bilo treba razmišljati o prevozih in drugih malenkostih, ki jih potegnejo za sabo treningi od oktobra do junija. Treningi dvakrat dnevno, dovolj prostora za igranje,
Članska ekipa kamniških vaterpolistov je na turnirju poletne lige osvojila drugo mesto.
Slovenski policisti so se pomerili v tenisu
Policijska postaja Kamnik je v okviru športnega društva Policist Kamnik in v sodelovanju s Policijsko upravo Ljubljana v četrtek, 29. avgusta, organizirala 2. tenis turnir posameznikov, zaposlenih v policiji. Turnir se je odvijal na igriščih teniškega kluba Komenda.
Vse zbrane je pozdravil vodja sektorja uniformirane policije na policijski upravi Ljubljana Igor Ciperle. Igralci so se merili v treh kategorijah: moški do in nad 45 let ter ženske v enotni skupini. Vsi tisti, ki niso okusili zmage v svoji prvi tekmi, so se lahko prijavili v enotno tolažilno skupino. Zmagovalci prvega kroga pa so svojo turnirsko pot skušali bolj ali manj uspešno pripeljati do končnega uspeha - velikega finala. Za nemoten potek turnirja je skrbel Primož Podbelšek s policijske postaje Kamnik, za upoštevanje
Izjemni dosežki tekačev KGT Papež v svetovnem merilu
Nejc Kuhar je kot najboljši Slovenec s sanjskim tekom na Grintovec dosegel kategorizacijo mednarodnega razreda in postal član KGT Papež. V reprezentanci za svetovno prvenstvo v gorskih tekih, katere vodja bo Dušan Papež, kar pet tekačev KGT Papež .
Glede na rezultate na izbirni tekmi v Gorah nad Idrijo, kjer je potekalo državno prvenstvo v gorskem teku gor - dol, je izbrana slovenska reprezentanca za 29. svetovno prvenstvo v gorskih tekih, ki bo na Poljskem. V reprezentanci je od šestnajstih tekačev kar pet tekačev KGT Papež (člani Kosovelj, Bregar, Mlakar, mladinci Lapajne, Božič). Ekipo bo vodil Dušan Papež, ki je povedal, da imajo veliko možnosti za odlične uvrstitve, tudi za medaljo, tako članice, člani in mladinci.
Poleg obveznih treningov so se mladi preizkusili tudi v vožnji s kanuji, s čolnom so obiskali Malinsko, najbolj pogumni so se potapljali z jeklenko. Seveda pa je bilo največ veselja v četrtek, ko so se vozili z banano. Ker so bili udeleženci izjemno prijetni, so jim trenerji namenili še obisk vodnega parka v Malinski. Tabor so popestrile še plesalke Urške, s katerimi so se družili v večernih urah (ples). Na koncu Tabora so trenerji proglasili tudi najboljše udeležence. Na Taboru je za odbojkaije in odbojkarice skrbelo šest trenerjev odbojkarskega kluba Calcit Volleyball. Ob koncu je bilo kar težko zapustiti otok Krk, vendar je bilo nekoliko lažje z mislijo, da bo drugo leto nov že enajsti Calcitov odbojkarski tabor.
CICO1.
vse to lahko pozabimo za najmanj 8 mesecev. Vsaj najmlajšim se ni potrebno voziti, saj plavalno šolo izvajamo v bazenu CIRIUS-a.
Za konec sezone smo organizirali turnir v malem vaterpolu, ki se ga je udeležilo 10 ekip v različnih kategorijah. V kategoriji do 10 let smo imeli goste iz Maribora in Kopra, največ znanja pa so pokazali domači vaterpolisti in vaterpolistke, saj so premagali vse nasprotnike.
Tekma med ekipama Vrhpolj in Stranj se je tudi letos končala z zmago Vrhpoljcev, končni rezultat je bil 9-8, to je tudi najmanjša razlika doslej. S finalom poletne lige v Kopru se je zaključila sezona 2012/13, sledi kratka prekinitev treningov, nato začnemo s treningi v Kranju in Ljubljani. V sezoni 2013/14 bomo kamniški vaterpolisti nastopali v vseh starostnih kategorijah, največ uspeha pa pričakujemo v mlajših kategorijah. Seveda uspeh ne pride sam od sebe, saj kolektivni šport zahteva uigranost celotne ekipe in uspešne posameznike, ki jih v Kamniku ne manjka, saj so naši tekmovalci člani v vseh reprezentancah VZS.
DARE HOMAR
Maša Viriant na DP v Gorah nad Idrijo.
5. mesto sta
teniških pravil pa teniški sodnik Matej Skočir. V konkurenci do 45 let je slast zmage ponovno okusil Sašo Vogelnik s postaje letalske policije Brnik, ki je v finalni tekmi premagal Mateja Skočirja s Policijske postaje Ljubljana Šiška. Tretje mesto sta si razdelila Igor Vučko z Generalne policijske uprave in Boštjan Čerenjak s Centra za varovanje in zaščito. V konkurenci moških nad 45 let je Zvone Vindiš s postaje prometne policije Ljubljana v finalni tekmi premagal Milana Pleška s specialne enote slovenske policije. Tretje mesto sta osvojila Jože Lahovnik, upokojeni policist policijske postaje Logatec, in Drago Kolar s policijske postaje Kamnik. Najboljša v ženski konkurenci je bila Katja Benčina z nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je nastopala skupaj z moškimi v skupini do 45 let. Zmagovalec
tolažilne skupine je postal Gorazd Rihter s Centra za varovanje in zaščito.
Pred, med in po turnirju so člani športnega društva Policist Kamnik poskrbeli za hrano in pijačo za nastopajoče, kakor tudi za navijače in ostale prisotne. Prav tako so člani ŠD Policist Kamnik in Teniškega kluba Komenda poskrbeli za skromno darilo tekmovalcem. Po zaključku vseh treh finalnih tekem sta predsednik teniškega kluba Komenda Igor Štebe in komandir policijske postaje Kamnik Se-bastjan Juhant podelila priznanja in pokale najboljšim v svojih konkurencah.
V sproščenem druženju smo bili tako organizatorji kot tekmovalci enotnega mnenja, da turnir postane tradicionalen.
PRIMOŽ PODBELŠEK, DRAGO KOLAR
Kosovelj, Bregar in Mlakar v slovenski reprezentanci za Svetovno prvenstvo v gorskih tekih.
Na državnem prvenstvu je na otroški progi (dolžina 1,3 km) pri ml. deklicah naslov državne prvakinje osvojila Tjaša Čirovic, Hana Do-bovšek je bila tretja. Od 5. - 8. mesta so sledile Maša Viriant, Tjaša Uršič, Eva Šinkovec in Iza Škrtič. Tudi pri mlajših dečkih so bile zmagovalne stopničke rezervirane za tekače KGT Papež, državni prvak je postal Igor Cosic, na 2. in 3. mesto sta zasedla Rok in Miha Podbregar.
Brez prave konkurence je naziv državne prvakinje med deklicami ponovno pripadel Ani Milovic na 2,3 km dolgi progi. Med dečki pa so zmagovalne stopničke zasedli državni prvak Miha Oražem, podprvak Nejc Uršič in Luka Uranič na 3. mestu. Med st. deklicami na 3,3 km dolgi progi je državna podprvakinja Lucija Pevec, 4. mesto je zasedla Kim Kremžar. Med st. dečki je bron pripadel Urošu Čirovicu. Med mladinkami je Karmen Orehek zasedla 3. mesto. Mladinci so tekli na 6,3 km dolgi progi, naslov državnega podprvaka je dosegel Jošt Lapajne, 4. in zasedla Anže Božič in Nik Mernik, Aljaž Božič je bil deveti.
Mitja Kosovelj - svetovni prvak v gorskem maratonu
Na Poljskem je potekalo 10. svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, kjer tudi poletna pripeka na odprtem grebenu Krkonošev Mitji Kosovelju ni preprečila osvojitve naziva svetovni prvak v gorskem maratonu.
Marjan Zupančič rekordno po slovenski planinski poti
Marjan Zupančič je vsestranski vzdržljivostni športnik. Poleti teče, raje po gorah kot po ravnini, pozimi se prelevi v tekmovalnega turnega smučarja. V 7 dneh, 14 urah in 45 minutah je pretekel pot iz Maribora v Ankaran in slovensko transverzalo, ki letos praznuje 60-letnico obstoja, premagal v rekordnem času. Zupančič je moral preteči 600 kilometrov, na poti pa premagati več kot 45.000 višinskih metrov vzponov in spustov, kar je več kot pet vzponov in spustov na najvišjo goro sveta Mount Everest.
13. svetovno veteransko prvenstvo v gorskih tekih na Češkem
Naši veterani so v hudi svetovni konkurenci ponovno dosegli odlične rezultate. Na visoko 6. mesto sta se uvrstila Urša Trobec in Franci Teraž, Ivan Urh je bil 14., Bojan Kožuh pa 22.
Čestitamo svetovnemu prvaku, državnim prvakom, rekorderju, odličnim veteranom, ponosni smo na vas!
MIRA PAPEŽ Foto: David Česnik
Začenja se nova kegljaška sezona
V	KK Kamnik se pospešeno pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Obe prvi ekipi Calcit in ETA bosta nastopali v enaki postavi kot v lanski sezoni. Moška ekipa, ki je osvojila naslov državnih podprvakov, ima tudi v novi sezoni podoben cilj oziroma še malo več. Želja kamniških kegljačev je naslov prvaka. Ekipa je za leto dni bolj izkušena. Poleg tega pa imajo v širšem izboru nekaj mladih igralcev. Že lani so bili igralci Calcita vseskozi v igri za naslov prvaka. Uvodni štirje krogi bodo poskrbeli za pripravo na nastope na svetovnih pokalih. Calcit bo tokrat nastopil na jubilejnem 25. evropskem pokalu v znamenitem Augsburgu v Nemčiji.
Najprej pa bodo v soboto gostovali v Dravogradu. Nato jih doma čaka vroč sosedski derbi z Ljubeljem iz Tržiča. Pred odhodom na Bavarsko pa jih čaka še dvojni krog, gostovanje v Cerknici in potem srečanje doma s Proteusom iz Postojne.
V	ženski ekipi ravno tako niso bili najbolj zadovoljni s četrtim mestom. Vseskozi se jim je ponujalo drugo ali tretje mesto, na koncu pa je le za točko oziroma dve zaostala za tem dosežkom. Ekipa bo nastopala v enaki sestavi kot lani, vseeno bo za malenkost močnejša, saj bo bolj uigrana in izkušenejša. Pa tudi težav s poškodbami trenutno ni. Počasi se bo na stezo vrnila tudi mlada mami Damjana Pirman. Tudi za igralke ETA bodo uvodni krogi pomenili uigravanje ekipe, ki prav tako odhaja v Augsburg na 12. NBC pokal. Najprej bodo Kamničanke odšle v Litijo, kjer jih čakajo novinke. Potem je na sporedu sosedski derbi s Tržičankami in dva obračuna z notranjskima kluboma, Brest in doma Proteus.
Cilji so tudi tokrat zelo visoki. Kar pa je popolnoma razumljivo, saj imajo v Kamniku izredno dobre pogoje za delo. Pa tudi delo z mladimi
kaže lepe rezultate.	STANE KADUNC
12 13. september 2013
ŠPORT IN NAŠI JEKLENI ŠPORTNIKI
Kamniški OBČAN
26. HALF IRONMAN TRIATLON -PODERSDORF 2013
Medalji za Mira Kregarja in Matica Romšaka
Zadnjo soboto v avgustu je potekala 26. tekma v Podersdorfu, tudi letos kot odprto državno prvenstvo Avstrije. V polovičnem IRONMANU je med več kot 500 tekmovalci nastopilo enajst Slovencev, med njimi tudi Kamničana Miro Kregar in Matic Romšak. Po lanskoletnem premoru, ko se Miro tekme ni udeležil, Matic pa je s kolesom grdo padel, sta kamniška triatlonca ponovila uspeh izpred dveh let, ko je Matic stal na prvi, Miro pa na tretji stopnički. Letos je bilo obratno, saj je Miro, s časom 4.29,48 v
kategoriji zmagal, Matic pa bil s časom 4.30,54 tretji. Tako sta se uvrstila v prvo deseterico-in osvojila edini medalji za Slovenijo.
Med Slovenci je Miro dosegel najboljši čas plavanja na dva kilometra (31,52) in malega maratona (1.28,08), Matic pa prvi rezultat kolesa na 90km (2.23,48). Ponovno sta dokazala, da se lahko več kot enakovredno kosata z mlajšimi tekmovalci.
Tekma je potekala v težkih vremenskih pogojih, saj je tekmovalce motil dokaj močan veter, tako da je le zmagovalec premagal mejo štirih ur. Zelo zanimivo je bilo predvsem plavanje, saj so valovi zalivali tekmovalce in pokrivali orientacijske boje, tako da so številni tekmovalci preplavali kar lepo število dodatnih metrov. Matic je plavalno razdaljo podaljšal kar na 2.250 metrov.
»Lepa tekma in solidna organizacija, le kolesarska proga postaja vsako leto bolj nevarna, saj so zmanjšali kolesarski krog na vsega 30 km, na katerem na polovičnem in na celem Iro-nmanu kolesari več kot 1000 kolesarjev naenkrat. Ker je gu-žva velika, sem dobil tudi 5 minut prisilnega postanka zaradi vožnje v zavetrju«, je po tekmi povedal Miro, za katerega je to že šesta letošnja zmaga med abrahamovci - tri ima na Alpe Adria pokalu in tri na daljših razdaljah (Rimini, Celovec, Poder-sdorf), kar je dobra priprava za jesenski Ultraman na Havajih. Matic, ki se po nekajmesečnem pavziranju zaradi poškodb počasi vrača v tekmovalni ritem, je z rezultatom zelo zadovoljen, saj je, kot pravi, za Mirotom zaostal le minuto: »Vse tri discipline sem tekmoval optimalno in upam da bo tudi na polovičnem ironmanu v Poreču tako, kjer pa štartam na zmago.«
Na Garmin Triatlonu Bled več kot 500 tekmovalcev
V soboto, 7. septembra, je na Bledu potekal tradicionalni Garmin Triatlon Bled v organizaciji Triatlon kluba Trisport Kamnik, ki je prireditev v izredno lepem vremenu uspešno izpeljal že 11. leto zapored. Sicer pa je bil prvi triatlon na Bledu organiziran že leta 1984. Tekmovanje je bilo zadnje v seriji triatlonov za slovenski pokal.
Prireditve se je udeležilo preko 500 tekmovalk in tekmovalcev vseh starostnih kategorij iz skupno trinajstih držav, kar jo uvršča na sam vrh triatlonskih prireditev v Sloveniji. Najprej je bil na sporedu super sprint triatlon za mladostnike, kjer sta v močni mednarodni konkurenci zmagi dosegla Matevž Planko in Tjaša Vrtačič (oba člana TK TrisportAlprem) in tako kronala uspešno tekmovalno sezono. Uspešno pa so nastopili tudi drugi naši tekmovalci iz kadetskih in mladinskih ekip. Na akvatlonu za otroke je nastopilo več kot 80 otrok iz vse Slovenije in iz tujine.
Na sporedu je bila tudi štafetna
preizkušnja in triatlon za vsakogar, kjer se vsakdo lahko preizkusi v triatlonu preden nastopi na kakšni daljši razdalji. Na olimpijski razdalji je letos nastopilo skoraj 200 tekmovalk in tekmovalcev. Med ženskami je z zmago sezono končala Maruša Klemenc, ki je komaj letos začela tekmovati na olimpijski razdalji, pred Anjo Rugelj in Marino Miljkovic iz Hrvaške. Med moškimi je brez težav zmagal David Pleše v dokaj močni konkurenci Madžarov in Italijanov. Drugi je bil Peter Bajai iz Madžarske in tretji Vid Pulj (TK Ribnica).
Ta vikend člane TK Trisport Kamnik čaka še DP v duatlonu
in naslednji vikend polovični Ironman v Poreču, kjer bo nastopilo kar 8 Ka-mničanov. Za večino tekmovalcev je sedaj na vrsti zaslužen 3-4 tedenski počitek, nekateri pa bodo sezono podaljšali še do ljubljanskega maratona.
GREGA ZORE Foto: Tomaž Vrtačič
Kamničanka Maruša Klemenc je prepričljivo zmagala na olimpijski razdalji, čeprav je šele letos začela tekmovati v tej disciplini.
Kamniška ekipa Čarobni, ki so jo sestavljali Tomaž Vrtačič in hčerki Tjaša ter Nina, je zmagala med mešanimi ekipami na štafetnem triatlonu. Za Tjašo je bila to že druga zmaga, saj je pometla s konkurenco tudi v super sprint triatlonu.
Triatlon Jeklenih - edinstven športni izziv v osrčju gora
»Največji čar našega bohinjskega triatlona jeklenih je, da pokaže vse vrline, od glave do pete«, so besede Janeza Mariča, letošnjega (in še petih prej) zmagovalca 27. Triatlona jeklenih, verjetno najznamenitejše, najkompleksnejše in predvsem najtežje vzdržljivostne preizkušnje v osrčju slovenskih gora.
Triatlon Jeklenih je bil zadnjo soboto v avgustu še malce bolj domače obarvan kot sicer. Možje izpod Kamniških planin smo namreč krojili razplet prav pri vrhu. Z Juretom Kukovičem in Aljošo Marti-njašem smo najtežjo vzdržljivostno preizkušnjo pod Triglavom opravili med šesterico najhitrejših. To se ob sicer že tradicionalno dobri zastopanosti udeležencev z našega konca doslej še ni zgodilo. Skupaj z Bojanom Kemperlom in Petrom Koželjem, oba sta bila tudi med dvajseterico absolutno, pa smo bili na vrhu v svojih starostnih kategorijah s tremi zmagami. Verjetno tudi rivalstvo med nami prinaša nekaj k temu, da smo poleg Bohinjcev najbolj jekleni. Pa še njih je reševal predvsem Janez Marič, ki je prav letos postavil rekord trase. Pod dve uri in dvajset minut!
Nihče od nas ne trdi, da smo pravi triatlonci. Triatlon jeklenih je nekaj posebnega. Veslanje namesto plavanja. S kolesom je treba v klanec na
*! „Ta
j
Jure Kukovič tretji absolutno s časom 2:27.
Metod Močnik šesti absolutno s časom 2:34.
Pokljuko, tretji del pa je izredno zahteven gorski tek tja pod Kredarico. Gre za edinstven športni izziv, za nameček v čudovitem okolju gora. To še posebej pritegne. O Jeklenih se govori vse leto. Nanj se je potrebno pripravljati nekaj mesecev.
Triatlon jeklenih je vir neskončnih zgodb. Tako se že v čolnu tresemo kot šiba na vodi. Eni bolj, drugi manj. V zadnjih letih je v kajakaškem delu prišlo do izjemnega napredka, delno na račun novih, sodobno dizajniranih kajakov, delno pri izpolnjevanju tehnike veslanja vse bližje kajaku na mirnih vodah. Tisto, kar je bilo pred leti še solidno, sedaj pomeni že ogromen zaostanek. To sem spoznal tudi sam, ko sem po dveh dolžinah veslanja po Bohinjskem jezeru, čeprav v konkurenčnem kajaku in z nadpovprečno velikim številom vadbenih ur na Gradiškem jezeru, na suho stopil šele kot 55., daleč za konkurenti. Iz najboljše osmerice so bili vsi hitrejši od šest do deset minut, tudi Kukovič in Martinjaš.
Kolesarski in tekaški del je za nas Kamničane najlažji del. A ne, ker se nam ne bi bilo treba mučiti. Jekleni so eno samo trpljenje. To je bolj naš teren, kjer smo »doma«. Kolesarski del je zabeljen z nekaj tehničnimi odseki, nalašč za bolj vešče gorske kolesarje in dobre plezalce. Jure Kukovič je bil v tem delu najhitrejši med vsemi in je že gledal v hrbet zmagovalcu Janezu
Peter Koželj dvajseti absolutno s časom 2:49.
Jure Kukovič na zmagovalnem odru najboljše trojice. Pred njim Aleš Udovič in Janez Marič, ki je prav letos postavil rekord trase. Pod dve uri in dvajset minut!
Mariču, a kaj ko se od Pokljuke naprej pekel jeklenih šele prav začne. Treba je premagati še okoli osem kilometrov, se povzpeti do Studorskega prevala na višini skoraj 2.000 metrov. Tri ure je markirano po planinskih tablicah (v tem času pa smo že skoraj pol ure v cilju). V gorah se sešteva vse, nekajletno delo, znanje, izkušnje, pristop. To lahko povem iz lastnih 22-letnih izkušenj. Od leta 1991 nisem manjkal na Triatlonu jeklenih. In le dvakrat, po smoli, mi ni uspelo dokončati med deseterico. Tako tudi vem, kako se je počutil Jure Kukovič, ki je bil letos prvič na zmagovalnem odru najboljše trojice v odličnem času 2 uri in 27 minut. Pred njim pa dva težko premagljiva Janez Marič in Aleš Udovič, tudi že zmagovalec Maratona Franja. Ja, tako je to na Jeklenih. Seveda do naslednjega poskusa, ko bo jeklenih Kamničanov na startu vsaj dvakrat toliko, se govori.
METOD MOČNIK Foto: Tina Močnik
Aljoša Martinjašpeti absolutno s časom 2:33.
Bojan Kemperl trinajsti absolutno s časom 2:40.
S kolesom od Snovika do Motnika
V nedeljo, 1. septembra, se je 60 kolesark in kolesarjev podalo na kolesarsko pot od Snovika do Motnika. Gre za rekreativno kolesarsko prireditev, ki je namenjena promociji kolesarjenja in predstavitvi kolesarskih poti v občini Kamnik, ki jo organizira Občina Kamnik skupaj s Športnim društvom Motnik. Kolesarska pot je dolga 23 kilometrov in je dokaj zahtevna, zaradi nekaterih vzponov in vožnje po gozdnih cestah. Poteka po naseljih Tuhinjske doline od zdravilnega vrelca v vasi Potok, skozi Vaseno, Sidol, Pšajnovico, Laseno, Mali in Veliki Rakitovec, po gozdni cesti mimo planšarije na Lipovcu na Malo Raven do Motnika.
Preden so krenili na pot je zbrane kolesarje, med njimi je bil tudi Tone Iskra, ki aktivno in zavzeto promovira šport invalidov, nagovoril predsednik Športnega društva Motnik Marjan Semprimožnik. Občini Kamnik se je zahvalil za vso podporo in poudaril, da občinski grb, ki krasi majice kolesarskega izleta od Snovika do Motnika, nosijo z velikim ponosom. Nato jih je pozdravil tudi župan Marjan Šarec, ki je vsem kolesarkam in kolesarjem zaželel prijetno pot: »Občina Kamnik z velikim veseljem
podpira tradicionalni kolesarski izlet od Snovika do Motnika. Naj vam vreme služi, prostovoljni gasilci bodo poskrbeli za varnost, v cilju pa preživite prijeten dan«.
Dolgi dnevi priprav prizadevnih članov Lokostrelskega kluba Kamnik s predsednikom Janezom Čiričem na čelu, ki so se ob veliki podpori Občine Kamnik prvič spopadli s tako zahtevno organizacijo tekmovanja, kot je Evropski klubski ekipni pokal v lokostrelstvu, so obrodili sadove. Tekmovanja so se udeležile tekmovalke in tekmovalci, ki se v evropskem in svetovnem lokostrelstvu uvrščajo v sam vrh. Gostili smo udeležence olimpijskih iger, svetovnega in evropskega prvaka in še bi lahko naštevali. V Kamnik je prišlo 11 ženskih in 15 moških ekip iz sedmih evropskih držav. Kamniško ekipo so sestavljali trije kvalitetni tekmovalci: Jaka Komočar (2. mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v mešanih dvojicah, Danska 2012, zunanji in dvoranski absolutni državni prvak), Klemen Štrajhar (2. mesto na članskem evropskem prvenstvu, Nizozemska 2012, 33. mesto na OI v Londonu in ekipno 3. mesto na evropskem dvoranskem prvenstvu, Poljska 2013) in Den Habjan, ki se rezultatsko vzpenja po članski lestvici.
V	petek, 6. septembra, je potekala slavnostna otvoritev tekmovanja v Domu kulture Kamnik s pestrim športno-kulturnim programom, ki se je nadaljeval z druženjem tekmovalk in tekmovalcev v preddverju doma. Tekmovanje je slovesno odprl kamniški župan Marjan Šarec.
V	soboto, 7. septembra, so se po uvodnem sestanku predstavnikov ekip začele kvalifikacije, v katerih se je kamniška ekipa s 1899 krogi uvrstila na 6. mesto. Med moškimi je bila najboljša ekipa iz Nimesa (Francija) s 1965 krogi, med ženskimi ekipami pa ekipa Lucznik Žywiec (Poljska) s 1889 krogi. V popoldanskem delu tekmovanja so se naši fantje po rezultatu iz kvalifikacij uvrstili v skupino C, v kateri so se v dvo-
bojih pomerili s tremi ekipami: Lucznik Žywiec (Poljska), Tita-no (Italija) in San Jorge (Španija). Naši fantje so na veselje navijačev premagali vse tri ekipe in se uvrstili v nedeljske razvrstitvene dvoboje, ki so odločali o lesku medalj.
S soncem obsijana nedelja je že dopoldne privabila veliko število navijačev, ki so prišli spodbujat kamniško ekipo, kateri je ob glasnem navijanju uspel preboj v finale po gladki zmagi nad ekipo Torpes (Francija). Nadaljevali so se moški in ženski dvoboji, ki so odločali o bronasti in na koncu tudi zlati medalji.
Že nekaj mesecev prej smo dobili obvestilo iz vladnega kabineta, da bi si predsednica vlade mag. Alenka Bratušek rada ogle-
dala finalne dvoboje, kar nas je zelo razveselilo. Njen obisk in hkrati tudi obisk drugih eminen-tnih gostov z županom Občine Kamnik Marjanom Šarcem, predsednikom Evropske lokostrelske zveze (EMAU) in predsednikom Lokostrelske zveze Slovenije, ki so spremljali zaključek tekmovanja, je dal tekmovanju še večji pomen.
Napeto smo spremljali in bučno navijali za kamniško ekipo, ki je finalni dvoboj proti poljski ekipi Stella Kielce začela odlično in povedla za nekaj krogov. Toda lokostrelstvo je šport, v katerem se o uvrstitvi največkrat odloča čisto na koncu, in tudi tokrat je bilo tako. Po vodstvu kamniške ekipe je pri zadnjih treh strelih prišlo do
preobrata in za en krog je zmago slavila poljska ekipa, kamniški fantje so zasedli 2. mesto, tretja pa je bila ekipa Torpes (Francija). Pri ženskah so zmagale lokostrel-ke iz kluba Club es Cubells (Španija), druga je bila ekipa Kosmos (Francija), tretja pa ekipa Lucznik Žywiec (Poljska).
Kljub temu smo iz srca ponosni na naše tri fante in jim še enkrat čestitamo za odlično uvrstitev, do katere so prišli tudi s pomočjo klubskega trenerja Mateja Zupanca.
Vsem članom LK Kamnik, ki so z velikim odrekanjem pripravili tako velik in nepozaben lokostrelski dogodek, pa izrekamo iskreno zahvalo.
LKK
Blaža Klemenčič v Južni Afriki 11., Gregor Krajnc 30. mesto
Južnoafriški Pietermaritzburg je od 26. avgusta do 1. septembra gostil najboljše gorske kolesarje na svetu. Na svetovnem prvenstvu sta za Slovenijo pedala vrtela tudi člana kamniškega Calcit Bike Teama Blaža Klemenčič in Gregor Krajnc.
Sploh prvi nastop v slovenski reprezentanci je pripadel mladincu Krajncu, ki je v oljmpijskem krosu osvojil končno 30. mesto. »Če bi me vprašali, na katerem mestu sem bil, bi celo rekel nekje od 40 do 50. Preveč stvari se ni najboje izteklo ... Zadovoljen sem s startom, ko sem bil med 15. Potem so me pa eden za drugim kar prehitevali,« je razočarano iz Južne Afrike sporočil Grega, ki je meril višje, a je vedel, da ga čaka težka tekma. »Proti koncu se mi je mogoče malo odprlo, a kot da ne bi bilo dosti drugih težav, še zdrs na ovinku.« Na zadnji dan prvenstva je Grega nastopil še v kratkem krosu na izpadanje (eliminatorju), kjer je obstal v kvalifikacijah in zasedel 60. mesto.
Blaža je nastopila v soboto, prav tako v olimpijskem krosu, kjer si je želela mesto v desterici. S starta se je pognala odlično, bila v ospredju, a kasneje izgubila stik z vodilnimi ob padcu Italijanke Eve Lechner. »Z rezultatom nisem zadovoljna, s samo dirko pa sem. Noge sem imela dobre, tehnične dele sem dobro odpeljala. Imela sem smolo, da sem stik z najboljšimi izgubila pri padcu Eve Lechner. Linijo A so zaprli, morala sem okrog, malo za mano pa se je odprla. Tam so mi najboljše ušle in sem izgubila stik s prvo deseterico. S svojo vožnjo pa sem drugače zadovoljna,« je po dirki povedala Blaža.
Proga na jugu Afrike je bila tehnično zelo zahtevna, številni tekmovalci so padli na treningih, pa tudi sami dirki. Blaža je celotno dirko ostala na dveh kolesih, a je vseeno priznala, da je proga tehnično res zahtevna.
Naslov svetovne prvakinje je med članicami ubranila Francozinja Julie Bresset, tudi olimpijska prvakinja iz Londona 2012, druga Slovenka Tanja Žakelj pa je bila po padcu v tretjem krogu na koncu peta.
PR CALCIT BIKE TEAM
Kamničan in Komendčanki na evropskem prvenstvu
Pretekli vikend so na Rogli potekale še zadnje priprave kadetske in mladinske kickboxing reprezentance Slovenije, ki se bo udeležila EP po pravilih svetovne organizacije WAKO od 14. do 22. septembra na Poljskem. Na povabilo selektorske komisije pod vodstvom selektorja Bojana Korošca so se odzvali skoraj vsi kandidati, ki so izpolnili pogoje, razen nekaterih tekmovalcev, ki so opravičili svojo udeležbo zaradi poškodb. Tako se je zbralo na Rogli, ki nudi optimalne pogoje za treninge, 39 mladih tekmovalcev, ki se bodo pomerili na EP v pointfightingu, lightcontac-tu, kicklightu, K-1 rules in musical forms, ter skušali ponoviti uspeh izpred dveh let, kjer so na EP v Italiji osvojili 10 medalj in sicer 3 zlate, 3 srebrne in 4 bronaste medalje, kar nas uvršča med naj uspešnejše evropske države v WAKO kickboxingu. Da pa to ne bo enostavno govori podatek o preko 1200 tekmovalcih iz približno 40 evropskih držav, kar pomeni, da bo izjemno močna konkurenca. Po besedah selektorja Bojana Korošca imamo zelo perspektivno mlado ekipo, ki ima v svojih vrstah tudi aktualne evropske in svetovne prvake ter podprvake.
Na EP tekmujeta tudi Komendčanki Teja in Hana Mihelčič ter Kamničan Andrej Repnik.
Iz tabora Calcit Volleyball
Kamničanke začele sezono s prvim mestom
Obe kamniški ekipi, ki se pripravljata na novo sezono, sta prejšnji konec tedna začeli z igranjem prijateljskih tekem. V soboto je turnir priredila moška ekipa, ki bo v novi sezoni skušala še tretjič zapored osvojiti drugo mesto v državnem prvenstvu, dan pozneje pa v okviru festivala 43. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine še ženska ekipa. Kamničanke so turnir končale na prvem mestu in napovedale, da bodo tudi s pomlajeno ekipo v novi sezoni v samem vrhu slovenske ženske odbojke.
V Kamniku tudi reprezentantka Sara Valenčič
Na treningih odbojkaric Calcit Volleyballa je bilo praktično vse od začetka priprav le devet odbojkaric, ki so v zadnjih treh tednih trenirale pod vodstvom Aljoše Jemca, pomočnika Gašperja Ribiča, ki ima obveznosti v slovenski moški reprezentanci. Vodstvo kluba se je sredi prejšnjega tedna dogovorilo za sodelovanje s Saro Valenčič, slovensko reprezentantko, ki je v lanski sezoni igrala za belgijsko ekipo Charleroi. Kamničanke so z njeno pomočjo zmagale na nedeljskem turnirju, drugo mesto so osvojile odbojkarice Holdinga iz Gradca, tretje so bile odboj-karice Vitala iz Ljubljane, četrte pa odbojkarice Trofaiacha, mesta, ki je pobrateno s kamniško občino.
»Ker smo šele zadnji teden nekaj več pozornosti namenili igri šest na šest, sam izid na turnirju niti ni bil tako pomemben, čeprav je bolje biti prvi kot četrti. Čeprav so bile to šele naše prve tekme v tej sezoni, smo delovali dokaj dobro. Odločili smo se, da iz druge ekipe ne bomo vzeli nobene igralke, tako je ob Tamari Borko v bloku igrala Ana Katarina Hribar in še enkrat več dokazala, da je zelo hvaležna igralka. Čeprav ne sodi med visoke igralke, je svojo nalogo tudi na tem igralnem mestu opravila zadovoljivo,« je bil s prikazano igro Kamničank zadovoljen Jemec.
Eva Mori zadovoljna z novim trenerjem
Po odhodu Ane Starčevic v Novo KBM Branik bodo Calcitovke tudi v
novi sezoni imele igralko iz tujine, saj naj bi bilo le vprašanje časa, kdaj bo pogodbo podpisala kanadska reprezentančna blokerka, predsednik kluba Gregor Hribar pa še ne želi izdati njenega imena. »Počakajmo raje, da se do konca dogovorimo,« je previden Hribar. Zato pa bo že tretjo sezono zapored kamniški dres nosila Eva Mori, ena najbolj nadarjenih organizatork igre v Evropi, ki je svojo nadarjenost potrdila tudi v slovenski kadetski reprezentanci. »Ko smo se predlani dobile na svoji prvi reprezentančni akciji in je selektor Jože Časar rekel, da je cilj uvrstitev na SP, smo ga gledale, kot da je padel z neba. Mislile smo, da se šali. Za nas bi bil uspeh že uvrstitev na EP, toda na koncu se je vse izteklo na najboljši možni način. Mislim, da je imel naš selektor na začetku največ težav prav s tem, da nas je prepričal, da je to možno«, se je mlajša od sester Mori dotaknila uspehov v slovenski kadetski reprezentanci - prvega mesta na evropskem olimpijskem festivalu mladine v Utrechtu, šestega mesta na EP in trinajstega mesta na SP. Eva bo imela na svojem igralnem mestu konkurenco v novinki Mojci Božič. »Če ne bi bilo konkurence v klubu, se ne bi toliko trudile na treningih. Tekem bo dovolj, pogovarjala sem se tudi že z Gašperjem Ribičem, ki je dejal, da bo na pripravah dal vsem igralkam enako priložnosti, tista, ki se bo najbolj izkazala, bo igrala. Moram reči, da so prvi vtisi po pogovoru z novim trenerjem zelo dobri in verjamem, da se bova ujela«, je o novem trenerju kamniških odbojkaric povedala Eva Mori.
V sezono brez treh reprezentantov
Manj uspeha so na sobotnem turnirju imeli odbojkarji Calcit Volleyballa, ki so na prvi tekmi z 0:3 izgubili proti ekipi Go Volleyja, zmagovalki turnirja, v tekmi za tretje mesto pa so morali z istim izidom priznati tudi premoč soboške Panvite Galexa. Drugo mesto na turnirju je osvojil Salonit iz Kanala. »Zavedati se moramo, da so nas zapustili vsi trije reprezentanti: Jan Brulec, Jan Pokeršnik in Jan Planinc, prav tako ni več Matjaža Sušca, tako da smo objektivno slabši, kot smo bili v minuli sezoni. Za nameček je še vedno poškodovan Danijel Pokeršnik. Čeprav
Kamniške odbojkarice so sezono začele z zmago na nedeljskem turnirju v Kamniku. Foto: Aco Kramar.
smo na turnirju obe tekmi izgubili, za pristop k igri lahko pohvalim vse igralce, vidi pa se, da so še utrujeni, kajti za nami je mesec dni trdega treninga. Manjka nam tudi uigranosti, pokazalo pa se je, da bo Štemberger Zupan za nas pomembna okrepitev,« je o prvem pripravljalnem turnirju na novo sezono povedal trener Kamničanov Marko Brumen.
r m V 1 • V	•	1 «V«
Začeli še najmlajši
Prvi septembrski ponedeljek ni pomenil samo začetek novega šolskega leta, pač pa tudi to, da so z redno vadbo začeli v najmlajših selekcijah Calcit Volleyballa. Pravzaprav so nekateri najmlajši s treningi začeli že zadnji teden v avgustu, ko so bili na taboru na otoku Krku. Organizator tabora je bil Franci Kramar, vodja Živa Cof, ob njej pa še trenerke Željana Blagojevic, Barbara Novak, Tinkara Korošec in trener Nejc Smrekar.
MIHA ŠTAMCAR
14 13. september 2013
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Poletne poroke
V	avgustu so se poročili:
-	GREGORIČ MITJA, Prelog, Preloška cesta 3, star 25 let in ČERNE ANA, Zgornje Jarše, Industrijska cesta 12, stara 25 let
-	KADUNC VOJKO, Zgornji Tuhinj 5B, star 28 let in HOMAR MANCA, Golice 14N, stara 25 let
-	VOLJAVEC GREGOR, Spodnje Gameljne 2F, star 31 let in ŠETINA MAJA, Spodnje Gameljne 2F, stara 30 let
-	BERLEC ANDREJ, Lukovica, Mali Jelnik 11, star 30 let in JERMAN URŠA, Kamnik, Trdinova ulica 9, stara 23 let
-	REMS MARKO, Zgornje Palovče 6, star 25 let in URŠIČ BARBARA, Bistričica 25, stara 23 let
-	VIDERGAR ALEKSANDER, Radomlje, Dermastijeva ulica 2, star 37 let in
APARNIK ANJA, Kamnik, Šutna 29, stara 39 let
-	KOLAR MATJAŽ, Kamnik, Steletova cesta 9, star 37 let in KOVAČ DALIBORKA, Kamnik, Steletova cesta 9, stara 34 let
-	ŽIDAN ŽIGA, Kranjska Gora, Borovška cesta 38, star 38 let in OSOLIN TANJA, Kamnik, Ulica Matije Blejca 18, stara 34 let
-	ŽAGAR BORUT, Lavrica, pod Strahom 57, star 34 let in ZUPANČIČ JANJA, Ljubljana, Triglavska ulica 25, stara 30 let
-	PETAČ ROK, Kamnik, Ulica Vilka Rožiča 17, star 27 let in HRIBAR SIMONA, Veliki Hrib 9, stara 25 let
-	RESMAN NENADA, Kočevje, Pri Unionu 41, star 34 let in DRAGOŠ PETRA, Kočevje, Turjaško naselje 7, stara 35 let
V	juliju so se poročili:
-	RIFEL TADEJ, Vrhpolje pri Kamniku 246, star 28 let in KLADNIK MATEJA, Ljubno, Radmirje 66, stara 24 let
-	TAHIROVIC EMIL, Adergas 50, star 33 let in LANIŠEK ALEKSANDRA, Adergas 50, stara 33 let
-	DERVIC DENIS, Kamnik, Klavčičeva ulica 11, star 26 let in MUŠIC ADELA, Kamnik, Klavčičeva ulica 11, stara 23 let
-	DERVIC ELVIS, Kamnik, Medvedova ulica 9, star 29 let in CERAR MOJCA, Kamnik, Zaprice 9, stara 30 let
-	GABER UROŠ, Dob, Finžgarjeva ulica 20, star 33 let in BERGANT TEJA, Soteska 55, stara 30 let
-	MILANOVIC PETER, Dob, Ulica Mirana Jarca 1, star 33 let in SVETEK TANJA, Ljubljana, Dobrunjska cesta 26, stara 28 let
-	MORD DARKO, Krtina 114, star 33 let in
LUKAN TEA, Kamnik, Kovinarska cesta 21, stara 25 let
-	SAVERNIK ANDREJ, Domžale, Ljubljanska cesta 88, star 25 let in GOSTIČ KATJA, Domžale, Ulica Ivana Pengova 18, stara 30 let
-	REPANŠEK ROŽLE, Domžale, Kamniška cesta 3, sta 29 let in ČAD SAŠA, Nožice, Šeskova ulica 2, stara 28 let
-	HRIBAR JANEZ, Mengeš, Slovenska cesta 38C, star 44 let in PRUSNIK POLONA, Mengeš, Slovenska cesta 38C, stara 26 let
-	TOMIC MIRKO, Stolnik 12C, star 41 let in ŠLEBIR JANA, Stolnik 12C, stara 39 let
V	juniju so se poročili:
-	ŠPUR MITJA, Kamnik, Steletova c. 3, star 38 let in NAROBE JASMINA, Moravče, Drtija 25, stara 33 let
-	HORVAT JURE, Vrhnika, Bevke 194, star 27 let in OMAHNA MAJA, Trzin, Partizanska ulica 1, stara 26 let
-	BAVDEK ROK, Kranj, Šiškovo naselje 16, star 27 let in LESKOVAR DAŠA, Kranj, Kocjanova ulica 33, stara 29 let
-	POTOKAR SAŠO, Kamnik, Perkova ulica 13, star 32 let in GRILJC KATJA, Kamniška Bistrica 1, stara 25 let
-	POLAK JANI, Šenčur, Pipanova c. 66, star 34 let in MLAKAR MOJCA, Kamnik, Pirševo 1, stara 29 let
-	OCEPEK MATIC, Suhadole 15D, star 30 let in BRELIH IRENA, Suhadole 15D, stara 26 let
-	PUGELJ KLEMEN, Grosuplje, Kozinova c. 17, star 28 let in ŠTUCIN SARA, Šmarje -Sap, Ljubljanska c. 42, stara 28 let
-	LETNIKOSKI SAŠO, Ribčev Laz 79, star 35 let in
GRMOVŠEK LETNIKOSKA KATARINA, Ljubljana, Marinovševa c. 13, stara 38 let
-	LEBAN ROBERT, Logatec, Cankarjeva cesta 5, star 27 let in OGRIN MARUŠKA, Logatec, Cankarjeva cesta 5, stara 28 let
-	ZDOUC CENE, Vrhnika, Ljubljanska cesta 34B, star 28 let in SRČNIK KATJA, Vrhnika, Ljubljanska cesta 34B, stara 28 let
-	ZABRET DAVID, Podgorje, Podgorje 111A, star 26 let in PAUNOVIC TANJA, Komenda, Glavarjeva cesta 59, star 24 let
-	HUDEJ JANEZ, Ljubno, Ter 34, star 38 let in
KAVZAR MAJA, Dol pri Hrastniku, Naselje Laz 6, stara 32 let
-	OSET MATEVŽ, Ljubljana, Rakuševa ulica 6, star 30 let in VIDIC BARBARA, Ljubljana, Rakuševa ulica 6, stara 29 let
-	ŠTEFAN MATIC, Preddvor, Breška pot 2B, star 35 let in ŠUSTER JANJA, Velenje, Kavče 45, stara 33 let
-	VOVK GREGOR, Domžale, Trdinova cesta 23, star 40 let in VOVK HANČIČ ANJA, Domžale, Trdinova cesta 23, stara 30 let
V	maju so se poročili:
-	ŽITNIK MIHA, Kranj, Šempeterska ulica 55, star 27 let in GEČ KATJA, Kranj, Zariška ulica 22, stara 24 let
-	TOMAŽIČ ROMAN, Ljubljana, Celovška cesta 263, star 37 let in HOZJAN EMILIJA, Ljubljana, Ulica 28. maja 61, stara 32 let
-	PODOBNIK IGOR, Ljubljana, Rusjanov trg 4, star 30 let in FRANKO MARUŠA, Novo mesto, Jakčeva ulica 14, stara 29 let
-	ŠLEBIR JERNEJ, Podboršt pri Komendi 10, star 25 let in ZUPAN LEA, Podboršt pri Komendi 10, stara 21 let
-	RUTAR ROK, Stahovica 18A, star 39 let in
ČARMAN POLONCA, Ljubljana, Ulica bratov Novak 16, stara 38 let
-	JAŠOVEC MIHA, Mekinje, Cankarjeva cesta 42, star 25 let in SANABOR ANJA, Mekinje, Ulica Antona Kotarja Martina 10, stara 25 let in
-	FAJDIGA DOMINIK, Postojna, Mali otok 23, star 34 let in HRASTOVEC SONJA, Laze v Tuhinju 4E, stara 30 let
-	BRATOVŽ ROK, Domžale, Sv. Trojica 69, star 33 let in LENČEK ADA, Domžale, Karantanska cesta 4, stara 28 let
-	VETERNIK DOMEN, Cerklje na Gorenjskem, Šenturška Gora 15A, star 28 let in
MALEŠ BARBARA, Cerklje na Gorenjskem, Šenturška Gora 15A, stara 31 let
-	HOČEVAR FRANCI, Kamnik, Jelovškova ulica 14, star 30 let in BALANTIČ BARBARA, Kamnik, Glavni trg 17, stara 29 let
-	HRIBAR ROK, Mengeš,, Topole 25, star 26 let in HRIBAR ŠPELA, Domžale, Vir, Aljaževa ulica 9, stara 25 let
-	VINDIŠ TADEJ, Gmajnica 84, star 26 let in CEVEC ALENKA, Vaseno 2, stara 31 let
-	ZOBAVNIK BOJAN, Oševek 3C, star 54 let in
HACE ZOBAVNIK URŠKA, Veliki Hrib 4A, stara 45 let
-	ŠKRBINC JANEZ, Kamnik, Zikova ulica 6, star 47 let in ZALOGAR SUZANA, Kamnik, Zikova ulica 6, stara 46 let
-	BOGATAJ IGOR, Ljubljana, Breznikova ulica 23, star 49 let in NAHTIGAL ZDENKA, Utik 65, stara 49 let
-	DRINOVEC IGOR, Naklo, Okroglo 31, star 42 let in VRHOVNIK MOJCA, Kranj, Drulovka 19B, stara 29 let
-	RUS TOMAŽ, Ljubljana, Mala čolnarska ulica 15A, star 26 let in RESMAN KATARINA, Radovljica, Zduša 22, stara 25 let
Kamniški planinci v TV oddaji »Moja Slovenija«
Televizija Slovenija nadaljuje v jesenskem roku z zanimivo nanizanko »Moja Slovenija«. K sodelovanju so povabili tudi Planinsko društvo Kamnik, ki letos slavi 120-letnico uspešnega in plodnega dela. Nasprotno ekipo pa so sestavljali pevke in pevci Cerkveno prosvetnega pevskega zbora Sveta Ana iz Slovenskih goric.Vsaka ekipa je štela okrog 50 udeležencev.
Kamničani smo zasedli tribuno v rdečih majicah, nasprotniki v modrih, vsi pa so si okrog vratu ovili šal z napisom oddaje »Moja Slovenija«. Vsaka ekipa je imela štiričlansko vodstvo s strani RTV Slovenija. Našo ekipo je vodil znani igralec in humorist Boris Kobal, nasprotno ekipo pa je vodila Nina, znana televizijka in igralka. Oddajo so odlično vodili
izkušeni TV delavci pod vodstvom Maria Galuniča.
Naloga obeh ekip je bila v vzpodbujanju vodstvene ekipe s ploskanjem in glasnim odobravanjem ter pevskim vključevanjem.V tekmovalnem delu smo Kamničani po točkah vodili, a smo jih v naslednji igri vse izgubili, toda kolo sreče nam je bilo naklonjeno in na koncu smo zmagali.
Nedeljsko popoldne na prvi septembrski dan smo tako preživeli še posebej zanimivo in posebno in verjetno se ga bomo vsi še dolgo spominjali. Oddaja z našim sodelovanjem »Moja Slovenija« bo na TV programu 28. septembra zvečer. Oglejte si jo in navijajte za nas!
Stane Simšič
Marijina kapelica v Županjih njivah ponovno pozdravlja
■	■ I v
mimoidoče
Vaška kapelica Lurške Marije, ki stoji na stičišču vaških poti in cest v Županjih njivah, je davnega maja 1988 vznemirila marsikaterega Slovenca, najbolj pa krajane KS Kamniška Bistrica, ki so začudeni opazovali množice vernih in nevernih, ki so se dan in noč zgrinjali v ta majhen kraj pod kamniškimi planinami, da bi v kapelici videli Marijino »premikanje«, kot ga je videl mladi domačin, ki se je odpravljal k vojakom. Da se kip »premika« so vedeli povedati že pred prvo, pa tudi drugo svetovno vojno. Je bil tudi tokrat Marijin znak, da se bo nekaj zgodilo? In se tudi je: desetdnevna osamosvojitvena vojna za Slovenijo - ali pa lahko pričakujemo še kaj hujšega ...
Vest, da se v Županjih njivah nekaj dogaja, je privabila številne »ljudske ume« in prave strokovnjake, ki so ob kapelici zaznali močno zdravilno sevanje, ki podnevi doseže 25.000 enot, ponoči neverjetnih 90.000, ob polni luni pa še več. Po pripovedovanju starejših domačinov so se nekateri spomnili tudi na čudodelnika, duhovnika in zdravilca Jurija Humarja, ki se je rodil nedaleč stran in je tudi posedoval posebno zdravilno moč, ki jo je razdajal številnim prosilcem s Kranjskega, Primorskega, Koro-
škega, Štajerskega in Dolenjskega konca, celo iz Bavarske in Avstrije; kraljeviči in vojvode, grofi in baroni so prihajali k njemu v župnijo na Primskovem po pomoč.
Tudi p. Simon Ašič, znani stiski zdravilec, je obiskal kapelico v Županjih njivah in potrdil, da mesto blagodejno vpliva na obiskovalce in molivce. Mediji so ob tem zapisali, da »Županje njive tudi zdravijo«, kar so potrdile izjave dveh naključnih obiskovalk, ki so ju povprašali po počutju: ena je pozdravila migreno, druga revmo. Tudi domačinu, ki je takrat obnavljal kapelico in tožil za bolečinami v rami, so le te ob delu izginile. Nedaleč stran se je ob zidanju družinskega doma poškodoval alpinist Tomaž Humar, ki ga je žena dan za dnem z vozičkom vozila k Mariji in je potem ob še drugih terapijah ponovno shodil.
Veliko zgodb so mi obiskovalci Marije v teh letih povedali in iz vseh izžareva le dokaz Marijine pomoči v č[oveških težavah in stiskah.
Že dolgo je vaška kapelica Lurške Marije v oskrbi naše hiše. Prej je zanjo skrbela moja mama, njeno delo nadaljujem že 41. leto. Skrbim za izgled, cvetje, sveče ... vsak dan prihajam h kapelici z vero v srcu in dobro se počutim.
Pred 25. leti je bila kapelica po-
OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE V CENTRU KAMNIKA
oddam v najem, vseljivo takoj. Tel.: 031-395-142
GARAŽO V KAMNIKU
oddam v najem. Tel.: 041 662 450.
POGREBNI^&0.
Pogrebne storitve, Dvorje 13.4207Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, «mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
trebna temeljite prenove in prav takrat je za to poskrbela kar Marija sama: obiskovalci, ki so v velikem številu prihajali gledat »čudež«, so puščali darove, ki so se uporabili prav v ta namen: obnovitvena pozidava, novo ostrešje in bakrena streha, prebarvanje kipa in ureditev okolice. Kar nekaj dobljenih darov je šlo tudi za kapelico Marije snežne na Veliki planini in za obnovo Perko-vih fresk in kapele Svete Družine v Stranjah.
Po 25 letih so se ponovno pokazale potrebe po obnovitvi. Ob demontaži smo pod podstavkom, na katerem stoji Marijin kip, našli tudi zapis postavljavca in letnico postavitve:
»Napravil Fr. Ksv. Tončič - podo-bar v Kamniku, 6. september 1908«. Vse do danes se je namreč na kip le nanašala barva na barvo in na njem je bilo vedno več razpok, kar kazalo je na temeljitejšo prenovo. Le to je z veseljem, skoraj »za Božji lon«, opravila mojstrica, nekdaj znana vrhunska oblikovalka majolik in gline v tovarni Svit Kamnik Marica Ftičar, ki je ob tem izzivu dejala: »To je bila zame velika milost, da sem se
Marije lahko dotikala.« V imenu vaščanov Županjih njiv: Marica, iskrena hvala in Bog plačaj!
Ko je Marija »zasijala v vsej svoji lepoti«, je bilo seveda potrebno olepšati tudi prostor, kamor se bo postavila. Kot vedno je to delo mojstrsko opravil Franci Koželj, ki svoje delo nameni kot »dar Mariji«. Hvala tudi tebi Franci in Bog plačaj!
Ob koncu bi se rada zahvalila vsem, ki ste vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, da je naša kapelica ob vstopu v našo vas vsem prihajajočim v pozdrav in dobrodošlico, ob odhodu pa blagoslov in želja za srečno pot.
Mara Mlakar
Kot živela, tiho si odšla. Ostale so nam solze, bolečine. Kako dober človek si bila. Imeli lepe nate bomo le spomine.
ZAHVALA
V 84. letu se je poslovila naša mama
RUŽA BELEC
z Novega Trga 16 v Kamniku
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik in urgentni službi za hitro pomoč. Zahvala tudi župniku g. Dularju za opravljen obred in pevcem kvarteta Krt za lepo zapete pesmi slovesa.
Žalujoči: vsi njeni
Avgust 2013
Kadar vse luči ugasnejo, tvoja bo še svetila, in ko vsi studenci usahnejo, tvoj bo še živ...
(Alojz Gradnik)
ZAHVALA
V 92. letu starosti se je tiho poslovil naš dragi mož, oče, ded in praded
BOGOMIR SEMEJA
z Duplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od njega, hvala za izražena sožalja.
Zahvaljujemo se dr. Jermanovi in dr. Plavčevi, sestram Mateji, Kati in Romani za vso skrb in pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za občuteno petje. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in se ga boste spominjali.
Vsi njegovi
Avgust 2013
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 84. letu nas je za vedno zapustila naša draga mati, babica, prababica in tašča
MARIJA PETEK
iz Kamnika, Samostanska ulica 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in krajanom za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in
sveče.
Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku.
Žalujoči: sinova Janez in Dušan ter hči Milena z družinami in drugo sorodstvo
Kamnik, avgust 2013
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 78. letu življenja se je od nas poslovila naša draga mama
DRAGICA HACE
Iz Potoka 1a v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč v času njene bolezni, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala negovalkam zavoda Pristan ter zdravstvenemu osebju ZD Kamnik.
Posebna zahvala g. župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred ter govornici Manji Žebaljec za ganljive besede slovesa.
Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni Julij 2013
Odšla si ... Tiho, mirno, vdano.
Tvoja neizmerna ljubezen in dobrota do vseh nas ostaja v naših srcih kot večna lučka ...
ZAHVALA
V 91. letu se je od nas poslovila naša ljubljena mama, babica, prababica, tašča in sestra
TONČKA SITAR
po domače Jurjovčeva mama iz Podjelš
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Vrhpolja in Podjelš za ure molitve, prijateljem, znancem, kolektivu Avtoličarstva Papež, sodelavcem OŠ Stranje in zaposlenim Sitar avtocenter, tekačem KGT Papež, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše, za vsa izrečena
sožalja in bodrilne besede - veliko so nam pomenile. Iskrena hvala mekinjskim pevcem za občuteno zapete pesmi, trobentaču Marjanu Sitarju, gospodu župniku Pavlu Piberniku za obiske, globoke poslovilne besede in lepo zadnje slovo. Zahvala velja tudi Jožetu Romšaku za iskrene besede slovesa.
Posebej se zahvaljujemo prijaznemu osebju Doma starejših občanov Kamnik za izjemno skrb, pomoč in nego, ki ste jo nudili naši mami, za vse prijazne in tolažilne besede. Hvala dr. Bogdanu Logarju, dr. Roku Samsa in dr. Nadji Pfajfar za dolgoletno zdravniško skrb.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Kogar imaš rad, nikoli ne umre ... Žalujoči:
sin Janez z Barbaro, hčeri Danica z Lojzem in Mira z Dušanom, vnuki Ivo, Marko, Rajmund, Dominik, Nina, Rok, Špela z družinami, štirinajst pravnučkov ter sestra Joži z družino.
Avgust 2013
www.irmi.si ^C
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
ZAHVALA
V 93. letu je umrla naša draga mami
STANA JOVIC
iz Aškerčeve ulice v Kamniku
Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 26. avgusta 2013.
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in nekdanjim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni
ZAHVALA
V 91. letu je za vedno zaspala naša draga
IVICA AHČIN
Ko se je bomo spominjali, nam bo v tolažbo njena pozitivna energija, ki nam bo velika popotnica za življenje.
Zahvaljujemo se vsemu zdravstvenemu osebju ZD Kamnik, Infekcijske klinike in oddelka abdominalne kirurgije UKC Ljubljana, da ste ji ob nenadni bolezni stali ob strani.
Hvala vsem, ki ste nam ob boleči izgubi izrazili sožalje in jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Avgust 2013
Minile zate vse so bolečine a v naših srcih pustila si neizmerno lepe, drage nam spomine.
ZAHVALA
Pet dni pred 100. letom nas je zapustila naša draga teta
IVANKA URH
po domače Javorska Ivanka z Gozda 38
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi Borisu za ganljive besede v slovo, g. župniku in pevcem.
Posebna zahvala tudi Domu starejših občanov Kamnik. Nečakinji Marija in Pavla z družinama
Avgust 2013
Ko pridem do zadnje postaje življenja, bom srečal Tebe začetek življenja. Zvonovi zvonijo, domov si želimo, kjer je mir in kjer je Gospod.
ZAHVALA
V 85. letu življenja se je od nas tiho poslovil dragi ata, stari ata, praded, brat, tast in stric
FRANCE PANČUR
Devovčev France iz Bistričice
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani
in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje, sveče in darovali za svete
maše.
Zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, Cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru France Gačnik, Moškemu pevskemu zboru iz Ambrusa, Andreji Zakonjšek Krt in Primožu Krtu za čudovito petje ter govornikoma za ganljive besede v slovo.
Vsi njegovi
Bistričica, Tunjice, Zg. Stranje, avgust 2013
Kamniški
^ sasa.mejac@siol.net kamniskiobcan@siol.net
^ 01/83 91 311,041/662 450 Tudi na www.kamnik.si
Občan
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
STANISLAV ROKAVEC
iz Pšajnovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete
maše.
Zahvala g. župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred, domačim pevcem za lepo petje in Srečku Dacarju za besede slovesa.
Hvala vsem, ki ste ga v lepem številu pospremili na njegovo zadnjo
pot.
Žalujoči: Vsi njegovi
Julij 2013
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 45. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož in ati
IGOR BRLEC
Hlapčetov Igor z Velike Lašne
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ste Igorja pospremili na njegovi zadnji poti.
Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči:
žena Marta ter otroci Blaž, Lucija, Janez in Jakob
Avgust 2013
ZAHVALA
V 65. letu nas je zapustil mož, oči, dedi, tast, sin, brat in stric
VOJKO HRIBERŠEK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
September 2013
Ni te več na vrtu, ne v hiši, Nič več glas se tvoj ne sliši, Če lučko na grobu upihnil bo vihar, V naših srcih je ne bo nikdar
ZAHVALA
V 64. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ati, zet, stric
FRANC GROŠELJ
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena
sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi g. župniku Dularju, pevcem Kranjski kvintet in trobentaču Gregu Sušniku.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, september 2013
■m
aoot«
1 JI? STAHOVICA P,E , LKBUAHHtt C i? lWl KAMNIK
TOPLOTNA ČRPALKA
lo nf edini način
Do toplotne črpalke tudi s pomočjo SUBVENCIJE FUJITSU!
mi imamo... KLIMA NAPRAV t
irw*i I
ZAUC HKOVlTO OGRE'MM JE DÖ - Ht ZJNANtf TElIFERfflMt ^REZ PEHWD&I ELEKTRlChfl-H (HELEE'"
e-mail: uros.uranic@siol.net TEL.: 01/8394-500, GSM: 041/579-999
www.klime.si
^^^FUjftsU KLIMA NAPRAVA
NORDIC 'ZVE Dž A ZA UČINKOVITO OGREVANJE DO - 2STC ZJUHANJE TEMPERATURE?
Vabljeni na hipodrom v Komendo. Atraktivna bo tudi dirka kmečkih dvovpreg
več na www.kk-komenda.si
KK Komenda, Glavarjevac. 98, Komenda
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
TAXI KAMNIK
taxi s tradicijo
VOŽNJE V MESTU 2 eur
KAMNIK-LJUBLJANA 15 eur
KAMNIK-BRNIK 15 eur
^MfipT^ RENT A CAR KAMNIK
^^P^^najem vozila samo 20 eur dnevno
( 031 713 421 www.taxikamnik.si
\?mmiA smrn w mmm aajswuix
20% popust
na savne v mesecu oktobru
-Občani Kamnika in Komende imajo 15% popust na prenosljive bazenske vstopnice
-	Začetni in nadaljevalni plavalni tečaji
-	Rojstnodnevne zabave
-	Vsako sredo in soboto brezplačen pohod po tematskih poteh
-	Vsako soboto rajanje s Palčkom Snovičkom
-	Brezplačna vodna telovadba 2x dnevno
-	Brezplačna uporaba telovadnice v naravi (fitnes na prostem in trim steza)
Restavracija Potočka - vsak četrtek Okusi Kamnika (ponudba tradicionalnih lokalnih jedi) -vsakdan lahko izbirate med postrvjo, pripravljeno na 10 načinov.

TERME
S NO VIK
»rl Inm-lhih HJjLb.1!
Terme Snovik - Kamnik, Tel.: 080 81 23, www.terme-snovik.si, info@terme-snovik.si