Največji slovenski tednik v Združenih Državah
Izhaja vsak torek
Ima 17,000 naročnikov
Naročnina:
Za Mane, na leto.......~..$0.S4
Za nečlane -----------JSl.uu
Za inozemstvo .........—33.00
NASLOV
uredništva in upravnlStvt:
6117 St. Clair Ave. Cleveland. O.
Telefon: KaiJolph 3912.
ACCEPTED FOE MAILIN« AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 110S, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 21, 1918.
ST. IS. — NO. 18.
CLEVELAND, O., 4; MAJA (MAY), 1926.
Leto XII. — Volume XII.
XL URADA GL. PREDS.
KAKftNO JE NAŠE RAZMO-TRI VANJE?
ali "tarča," v katero streljajo, naj še počakamo. Ali rai raču-Kar smo smatrali, mi glavni namo na to, da bo potem za nas uradniki za najbolj umestno in ložje in cenejše? Ravno nas-potrebno, so nekatera društva! protno. Koliko bo v tem času
MOJE MNENJE radi operacijske in poskodnin-ske naklade.
Za tekoči mesec imamo razpisano 50 centov posebne naklade za sklad, iz katerega plačujemo za operacije, poškodnino in odpravnino. Naklada je najnepri-jetnejša nadloga v našemu poslovanju. Plačati naklado v društvu nas bolj jezi, nego vsaka druga stvar, ki jo moramo plačati. Nič nam ni za 50 centov, ako jih damo za kaj drugega, magari večkrat na mesec, ali plačati jih za naklado, to nas pa zelo jezi, in to neradi pozabimo.
Meni se pa vidi, da je ta naklada prišla baš pravi čas. Ta naklada je prišla ravno prav za naše razmotrivanje, da bomo začeli malo misliti, in se na konvencijo pravilno pripraviti. Spominjam se vseh konvencij, na katerih smo pretresali radi operacijske podpore, jaz sem bil velikokrat v opoziciji napram številnim operacijam, katere so nekateri vsiljevali, da naj jih Jednota izplačuje. Na vaak| konvenciji smo jih nekaj prjde-jali; vedno več obveznosti smo jemali na sebe. in danes nosimo že tako veliko butaro, da oma-gujemo pod njo; sedaj je razpisana za njo naklada.
To vam omenjam radi tega, ker bomo tudi na prihodnji konvenciji zopet o tem pretresali. Zopet bodo prišli delegatje, kateri bodo zahtevali še nova izplačila, ali nove vrste operacije za izplačilo iz Jednotine blagajne. In naj stori konvencija ka kor hoče, rečem le to, da bomo morali vse obveznosti tudi plačati. In radi tega je ta sedanja naklada za nas pravi opomin. Nobenih debat ne bo potreba na konvenciji, rekli bomo: "ovca cela in volk sit, ne more bit'." To se pravi, da iz nič ni nič. Ako hočemo izplačevati, si tako uredimo, da bomo tudi vplačevali. Lahko je staviti predloge in svetovati vsakojake nove operacijske podpore, ali zelo težko je plačevati izvanredne naklade. To sem vam napisal radi tega, ker sem že slišal, da se bodo nekateri zopet poganjali, da naj Jednota plača še za druge operacije; zatorej "bo treba, da bomo iznašli, na kateri način kake nove vrste dohodke v ta namen. Toliko o operacijskem skladu. Sedaj pa k razmotrivanju. Bitka radi novega imena K. A Ko je glavni odbor, na januarski seji, soglasno odobril točko, naj se ime Jednote "Kranjska" spremeni v "Aiperikan-ska" ali v "American," je bil brez vseh ovinkov mnenja, da ne bo tukaj niti dva odstotka opozicije od strani društev in članstva. Vsi smo si bili popolnoma svesti, da bo ta točka z največjim odobravanjem sprejeta z največjim veseljem in pa nam v priznanje. In danes? Kaj slišimo? Namestp, da je bila točka v resnici sprejeta, je postala prava opozicija vsemu drugemu sodelovanju in pripravljanju za bodočo konvencijo. Postala je pravi centrum
direktno zavrgla. Jaz- se temu ne morem prečuditi. Jaz tega ne morem razumeti. . Vem pa dobro, zakaj se gre. In radi tega se bom tudi jaz malo ustavil pri tej točki, in bom podrezal v to gnezdo, da se bo vse pokazalo, kar je v njem.
Nekdo je pisal, da ni v razmotrivanju najglavnejše vprašanje rešiti to stvar, tikajoče se imena. Tudi glavni odbor ni mislil, da bo ta sU-ar vzela niti naj manj e časa in pa prostora v naših kolonah. Ker pa smo se pri tej točki zadeli, zapi-čili in ustavili, je pa sedaj popolnoma potrebno, da se do kraja o njej pomenimo. Sedaj je treba, da se naj prvo vprašamo in preiščemo to ime, kaj je v njem in za njem? Nekaj važnega mora vsebovati to ime, na eni in na drugi strani, to se pravi: Eno in drugo ime. Poglejmo torej, zakaj smo za njega in zakaj proti njemu. Kdo je nasproti in kdo je zanj ? Kaj vsebuje to ime "Kranjska?"
Že vsi zagovorniki novega imena "Amerikanska" so dokazali in spričali jasno, da ni ime Kranjska" absolutno nič drugega, nego kamen na potu, po katerem mi vozimo voz naše Jednote. Za nobeno korist ni vobče; za noben ponos ni nam. in nikomur tudi ne dela časti. Nas vseh ga je nekako sram. ker nimamo podlage za njega, da bi ga mogli zagovarjati pred ameriško javnostjo! Ako bi nam vsaj mak) koristil, naj bi ostal kakor je, ali ker nam pa dela samo napotje, je najboljše, da se ga zamenja za onega, kateri je vreden nas in našega slovensko-ameriškega življa!
Zakaj hočemo imeti novo, bolj prikladno ime? Radi tega, da bo delalo naši Jednoti čast, ker ga bomo lahko Amerikan-cem razložili, kajti z vsakim dnem bomo bolj in bolj znani in razširjeni z ameriško javnostjo, in bomo še tu in tam dobili katerega v , svoje vrste, ki ne bo mogel razumeti, kaj je to Kranjska," kar to že danes ne mofemo nikomur dopovedati. In tudi radi tega hočemo novo da ne bo to sedanje ime
ime.
žalilo one naše Slovence, kateri
niso prišli iz one male deželice Kranjske, katera sploh več ne ekaistira; dalje radi tega. ket smo sedaj "Ameriški Slovenci," in radi tega, ker moramo računati z bodočnostjo. lipam pisma na rokah od modrih ljudi kateri mi pišejo:
"Veseli nas, da se poganjati za dobro in pravo idejo, da de late pravo podlago Jednoti za bodočnost; le tako naprej!"
Ako ne bo to novo ime sprejeto še na prihodnji konvenci 'ji, bo sprejeto gotovo na poznejši. In tega mnenja je še več drugih, da bo to moralo pri ti prej ali slej. Ali vidite, kako neopravičeno da se protivi-mo sedaj? Pravimo, da bo moralo biti enkrat spremenjeno, in vendar ga nočemo spremeniti
narejenih novih zastav in ban-derov, novih regalij in listin, ker smo v tem času dobili toliko novih društev. Vse to bo moralo biti potem vseeno zamenjano, ako smo prepričani, da bomo vseeno zamenjali nepri« kladno za prikladno ime. Se daj so mnoge društvene naprave že stare, in posebno pa še regalije, skoraj več ne odgovarjajo današnjim razmeram; večkrat bodo društva kupovala nove zastave in bandera in nove regalije. Kako lahko bi bilo to sedaj vpeljati. I*rav nobene zapreke je ni, korist pa je velika, ako dobro pomislite.
Ko bi imeli novo ime, bi takoj vsa ona društva, katera si bodo nakupovala svoje društvene oprave naročala po novem imenu, in vsa druga društva, katera pa imajo sedaj šo dobre oprave, pa naj jih obdrže, no da se dotaknejo novih imen. Kdor pravi, da bodo te stvari, katere so dosedaj v rabi, zgubile veljavo, ta vas samo straši; to ni res, to je samo prazen nič, in nič drugega. Vse tiste stroške, katere bi morala Jednota v resnici radi tega imena plačati, se jih- obvežem jaz sam plačati, ako so stroški vzrok, da se bojite menjati ime. S tem so vam vzeta iz rok vsa sredstva, s katerimi ste pobijali novo ime, katero bi bilo Jednoti v čast, in ste zagovarjali ime, katero dela Jednoti nečast! To boste slišali kmalu v naslednjem članku.
Kdo so oni, kateri so za staro ime? To so: nekateri nevedni, ki ničesar temeljito ne pomislijo, so nekateri, kateri se hočejo s tem maščevati nad glavnimi uradniki; in največ je pa bilo dosedaj onih, ki so bili ostrašeni radi stroškov. Od kod je pa največ opozicije in nasprotja? Iz Jolieta! Tam so naredili pravo taborišče; za imenom "Kranjska" so se za-barikadirali in mečejo bombe na druga društva. V bombah je pa polno lažnjivega razlaganja in strašila, tako da so začela še druga društva posnemati te bojevnike iz Jolieta in zagovarjati kranjsko ime. Prav vsa taktika se je pričela v Jo-lietu, in sicer na zvit in na ne-postaven način. S hrupom so zagnali krik, ostalo članstvo Jednote se je pa ustrašilo. S tem so sicer nekaj dosegli, pa to ne bo držalo, kajti razjasnilo se bo in spoznali bodo še drugi, zakaj da se gre. Ako bi bila opozicija opravičena, bi jaz ne črhnil niti besedice, ker pa v tem ne vidim drugega, nego samo zavist in kljul^vanje, zato pa tudi jaz s to taktiko nisem zadovoljen. Zadej za tem imenom je tudi nekaj onih, kateri si razlagajo, da jim je to ime za "čast" (ta predmet so v Jo-lietu izrabljali za bombe). Tem Tem ljudem sicer jaz ne zamerim, ker so častihlepneži in nevedni, ali zamerim pa onim, ki so šli in so te ljudi nahujskali.
se bodo pojasnila vsa obzorja, da se bodo umaknili vsi presod-1d, da bomo začeli tudi misliti, nc samo kopirati to, kar je diktiralo nekaj nepremišljenih Jo-lietčanov, sem se jaz v ta namen posvetoval z marsikaterim takim, ki več misli nego pa pove. Govoril sem a več duhovniki, vprašal sem tudi pri Hrva-
Pred leti, ko so naši ljudje prihajali trumoma v Ameriko, je bilo lahko. Živeli smo nekako brezskrbno, pomladansko življenje. Zdaj je drugače. Naš jezik um;ra, in kadar bodo pomrli naši starejši naseljenci, bo izginil. I^ahko pa še prav dolgo ohranimo slovenski duh. A našim mladim Slovencem ne
tih, in tudi hrvatske* gg. du- ugaja in nc more ugajati ime, liovnike, vsepovsod sem od raz- katero jim v ameriški javnosti sodnih ljudi dobil jasno prizna- dela neprilikc.
sedaj, ko bi si s tem prihranili namesto da bi jih malo podučili, mnogotere stroško in težave, j da ako je-za nje čast, da je za ; Mi smo torej zasigurani, da.splošne Slovence v Ameriki za bo do tega prišlo; vemo pr*vj"nečast;" to je cela stvar, v dobro, in vendar pravimo, daj tem je vse zapopadeno. In da
nje, da je prememba imena ne obhodno potrebna.
Enega moža, kateri je v takih stvareh gotovo najzanesljivejši, sem pB naprosil, da naj mi napiše svoje misli o tem. in sicer popolnoma z nepristranskega stališča, kaj on sodi in vidi v našem sedanjem imenu, in naj on pove, jeli potrebno, da se zamenja "Kranjsko" za "Ameriško." V tega moža imamo mi Slovenci veliko zaupanje. On nam je čast in ponos. In njegova beseda v tem bo veljala, kajti on je znan ameriški slovenski pesnik, ki je spisal in izdal že tri knjige svojih poezij, in ta jc Mr. Ivan Zorman V Clevelandu. Citajte, kaj on misli o tej zadeli;
"Slavni K. S. K. Jednoti!
"Gospod Anton Grdina, zaslužni vrhovni predsednik K. S. K. Jednote, me je naprosil, da bi izrazil svoje nepristransko mnenje glede premembe imena Jednote. Prav rad. Zadeva se mi zdi dovolj važna za naše bodoče Slovenstvo v Ameriki.
Naj takoj odkrito jx)vem. da se meni zdi to debatiranje in argumentiranje o premembi imena K. S. K. Jedndte nekaj čudnega da se kar najmileje izrazim. Kako je vendar mogoče zagovarjati ime, o katerem so že pri ustanovitvi inteligentnejši naši možje čutili, da je neokusna spaka! No, pa če so ti vrli slovenski možje dopustili, da se je ta spaka obdržala zaradi ljubega miru in pa zato, da so sploh uresničili idejo Jednote, vendar ne bo mogoče, da bi Jednota še v bodoče trpela radi pogrešenega imena. Beseda "kranjsko" sploh ni naša, ampak so jo nam obesili na vrat naši nemški tlačitelji, ki so vedno skrbeli zato, da se slovenska in sploh slovanska zavest ni preveč razširjala in utrjevala. Beseda "Kranjec" je še danes v preprostem govoru v rabi kot skrajno žaljiva in poniževalna psovka. Saj čutite kaj zamorejo izrazi "zabiti Kranjec," "zarukani Kranjec" itd. Se bolj žalostna in poniževalna pa je stvar, kadar "kranjsko" razlagamo in prestavljamo v angleščini. Se danes nosimo med Amerikanci strašno breme; Krainers, Kreiners, Grain-ners in Greiners, in to po svoji lastni krivdi, ker smo se tako silili s kmetavzarsko zastarelo besedo "kranjsko." Uradno smo se sicer te spake zadnje čase otresli, drugače smo pa še vedno prepogosto "Greiners/ Koliko poniževanja je naš na rod v Ameriki že pretrpel zaradi tega nesrečnega imena!
Poglavitno pri vsem tem pa se mi zdi to le: —Odkar se je izseljevanje tako oomejilo, je treba uporabiti vse mogoče pripomočke, da se ohranijo slovenske organizacije, slovenski duh,
Otroški se mi zdi izgovor, Češ, da bi s premembo imena (ene besede) nastali velikanski stroški. Jaz ne vem, koliko bi stalo. A naj bi stalo tudi tisoče, bi moralo to ime (beseda "kranjsko") izginiti ko kafra.
Pa kaj bi še nadalje razlagali. Sedaj nismo Več v starih patriarhalnih razmerah, in Jednota se mora razvijati z duhom časa. Jednota je napredovala vkljub pogrešenemu imenu, a s pravim, lepim imenom bo napredovala toliko lažje. Obenem bo pa tudi z lepim, prikladnim imenom povzdigovala čast vsem Slovencem.
Prepričan sem, da bo članstvo z ogromno večino odpravilo besedo Kranjska «<in jo nadomestilo z besedo Ameriška. Ali ni ime: Ameriška Slovenska Katoliška Jednota blagoglasno in vsebinsko popolno?
Iskreno pozdravljam članstvo K. S. K. Jednote in želim, da bi z novim, prikladnejšim imenom kmalu razveselilo vso slovensko javnost. Bodimo vredni vznesenih besed, ki nam jih je poklonil pesnik:
"Vesel ko jasna je planina, ognjen ko naših brd so vina, mehak ko sveta lipa v vasi, krepak ko stari hrast na Krasi, iskrenočist ko bistra Sava, vsestanovit ko sklad Triglava in vrl ko Belšice jeklenec. Tak bil. tak jc in bo Slovenec.
Ivan Zorman." To so nepristranske besede moža, ki ve kaj da je zapisal, ki pozna naše in pa ameriško stališče, ki biva na ameriških tleh že od sedmega leta svoje starosti, in bi dal vse, da bi mogel slovenski narod dvigniti in mu pridobiti bolje ime in vpliv med Amerikanci. Pesmi, katere je on zložil, nekatere tudi vglazbil in potem prestavil v angleščino, se danes pojejo tukaj v Ameriki, da nas po istih še Amerikanci spoznajo. In kje je več prilike, da se seznanimo ameriško javnostjo, nego je ravno v slovenski pesmi? Radi tega zasluži Mr. Ivan Zorman vse spoštovanje. Jaz ga visoko čislam in spoštujem, in vsaka njegova beseda je globoko premišljena. Vi pa sodite!
Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. J. -o
CLEVELANDSKE NOVICE.
Razvitje nove zastave.
Eno izmed najstarejših slovenskih podpornih društev v Clevelandu, društvo sv. Vida. št, 25 K. S. K. Jednote bo obha jalo četrto nedeljo tekočega meseca (23. maja) veliko slavnost povodom razvitja nove društvene zastave. Tozadevni priprav ljalni odbor je marljivo na delu. Slavnost se prične ob 2 popoldne z veliko parado v cer-jkev sv. Vida v svrho blagoslov-
ljenja zastave, od tam pa v avditorij Slovenskega Narodnega Doma, kjer bodo nastopili razni govorniki od blizu in daleč; zvečer se vrši v Slovenskem Narodnem Domu sijajen ples. Na to slavnost že danes opozarjamo vse članstvo označega društva, kakor tudi ostala cenjena katoliška društva iz naše slovenske metrtfpole. Obširen in natančen spored bo priobčen pravočasno.
I. Konvencija H. B. Z. Naša St. Clair Ave. je te dni vsa v zastavah v počast številnim delegatom I. konvencije Hrvatske Bratske Zajednice, ki se je pričela včeraj v Slovenskem Narodnem Domu. V nedeljo popoldne se je vršil slavnosten sprejem in pozdrav delegatom, kojih je došlo 386. TakO velike in pomembne konvencije še ne pomnimo v zgodovini jugoslovanskih podpornih organizacij v Ameriki. Najbolj važno vprašanje te konvencije bo določitev glavnega stana ali urada, kajti vsled združenja bivše Narodne Hrvatske Zajednice, Hrvatske Zajednice iz Illinoisa in društva sv. Josipa iz Kansa City, se bo izbralo novo mesto za glavni urad. Naj brž e bo pri tem zma galo mesto JChkago. Konvenci-cija bo trajala najmanj dva tedna. Na to glavno zborovanje došlo dosti naših starih znancev (delegatov) iz raznih naselbin ,ki so tudi člani naše K. S. K. Jednote.
Cenjenim zborovaleem želimo največ uspeha, da bi složno in lepem bratstvu in pravem ameriškem duhu dovršili svoje težavno delo. Iskreno nam pozdravljeni.
Obisk.
V	našem uredništvu se je zglasil sobrat John Butkovič, glavni odbornik K. S.^ K. Jednote, živeč v Pueblo, Colo., odkoder nam je prinesel iskrene pozdrave. Brat Butkovič je odbornik H. B. Z., mudeč se tukaj na konvenciji. Iz Pitts-brugha. Pa., nam je prinesel pozdrave od Brozeničevega društva (društva sv. Mihaela, št 168, K. S. K. Jednote) brat Anton Paur, drugi tajnik označenega društva. Včeraj se j* mudil v naši pisarni Mr. Ivan Volek, glavni poslovodja Francoske parobrodne družbe tako-zvane French Line. potniškega oddelka za III. razred. Naš« mesto si je prišel ogledat službenim potom. Na to važno mesto je bil Mr. Volek imenovan šele pred nodavn!m časom.
Smrtna kosa.
V	Charity bolnici je umr! zadnji torek po kratki bolezni rojak Frank Ponikvar, star 48 let, stanujoč na 15806 Waterloo Rd. Doma je bil iz Cerknice pri Rakeku. V Ameriki je živel 13 let. Tu zapušča žalujočo soprogo in več prijateljev, v starem, kraju pa mater in brata. Naj v miru počiva!
Pozor Collinwoodčani!
Vsi voditelji raznih društev v Collinwoodu ste prijazno vabljeni na sejo ob 8. uri zvečer, dne 5. maja v sobi št. 133 Col linwood višje šole (High School) v svrho izvršitve načrtov i% ustanovitev Zdravstvenega ravoda v Collinwoodu. Ta zavod bo velikega pomena in
vrednosti za vse občinstvo. Program bo trajal štiri dni. Dne 11., 12., 13. in 14. maja ob 2. uri popoldne bo v Sloven- • skem Domu na Holmes Ave. poduk za ženske o zdravstvu; poduk bo trajal eno uro. Vabljene so osobito gospodinje, matere in tudi dekleta, kjer bodo dobile brezplačno navodilo in nasvete, kako ravnati doma. da se ohrani pri družini zdravje. Poduk je brezplačen.
Že danes se ahko vpišete za ta poduk in sicer pri sledečih rojakinjah: Mrs. John Zullar, Mrs. J. Novosel. Mrs. Mary Mihelič, Mrs, Mary Ivančič, Miss Marv Anzlin. Mrs. Frances Zallar in Mrs. Ani Koželj.
Vse gorioznečene dni se bodo zvečer ob 8. vršila predavanja za moške in ženske v telovadnici višje šole. Na sporedu bodo govori in predavanja raznih zdravnikov strokovnjakov za razne bolezni. Na programu bodo tudi razne igre, godba in petje. „ Vstopnina prosta. Ne zamudite te lepe prilike, kjer jse lahko seznanite, kako skrbeti za zdravje, ki je največje bogastvo na svetu.
--O-!-
ŽUPAN DEVER POZDRAVLJA EVHARISTIČNI KONGRES.
Župan mesta Chicago, W. E. De ver. ki je pokazal globoko zanimanje za načrte priprav ev-harističnega kongresa, je podal naslednjo izjavo:	^
"Osemindvajseti mednarodni evharistični kongres bo brez dvomno privabil v Chicago milijone ljudstva iz vseh delov Združenih Držav in večine vseh narodov zemlje. Prišli edino z namenom, da proslavijo in se poglobijo v počeščenju velikega duhovnega ideala.
Po vsem našem mestu, po vsej naši deželi, po vsem svetu bo pozornost ljudstva, brez ozira na njih pokolenje ali veroizpoved, obrnjena na ta izredni dogodek.
Kot župan Chicaga. pozdray-ljam evharistični kongres. Pozdravljam ga, ker je bil Chicago izbran kot prvo mesto v Združenih Državah, ki naj sprejme to zborovanje, katero se je poprej že vršilo v Rimu. Londonu, Dunaju, Parizu, Madridu, Brusselu in drugih glavnih mestih sveta. Pozdravljam ga, ker bo privabil v Chicago milijone obiskovalcev, ft-med katerih večina dozdaj še ni osebno poznala našega mesta in bo dobila jasno sliko o njega velikosti šele, ko ga bo videla. Predvsem pa ga pozdravljam, ker bo osredotočil pozornost vseh. državljanov, kakor tudi obiskovalcev, na duhovni ideal — bistveni pogoj veličine vsakega mesta ali naroda.
"Osemindvajsetemu mednarodnemu evharističnemu kongresu želim popolni uspeh. Siguren sem, da bo v državljanskem smislu. rodil veliko dobrega za vse tiste, ki se ga bodo vdeležili in ki bodo prav pojmovali njega pomen, in sicer v tem, da bodo bolj cenili lepšo, duševno stran življenja, in da bo to poglobilo njih spoštovanje in pokorščino do postav in povedano z drugimi besedami: napravilo iz njih boljfce državljane."
Naznanilo.
Vsem članom društva Vitezi sv. Jurija št. 3 Joliet, I]i. se naznanja, da se je naš dosedanji in večletni tajnik sobrat Josip Panian odpovedal tajništvu zaradi bolezni.
Vsi člani omenjenega društva, kateri niste bili navzoči na iz-vanredni seji dne 25. aprila ko sem bil jaz izvoljen za tajnika, naj izvolijo to premembo v tajniškem uradu vpoštevati. V bodoče se obrnite v vseh zadevah tika joči h se tajništva, na zdolej podpisanega. Dalje opozarjam člane na potnih listih, da pošljite prispevke za društvo in Jednoto na novega tajnika.
Sobrat je, ki še niste oddali svojih spovednih listkov, izvolite to storiti do 30. maja, ker takrat bo zahteval č. g. duhovni vodja od vsakegu spričevalo. . Cenjeni sobrat je! Oa vas je odvisen napredek društva; če boste bolj mino prihajali na seje, več zanimanja boste imeli za društvo in Jednoto; jkjsc-bno bi apeliral na mlade člane, da bi se bolj udeleževal sej, ker čas prihaja, ko boste morali vi prevzeti vodstvo društva.
S sobratskim pozdravom Peter Music h, sedajni tajnik dr. št. 3 1207 N. Center St.
Joliet. III.
Zato je potreba, da je više članov i članic prisutni na sjednici. Bratski vam pozdrav,
Matt Brozenie, tajnik, v
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo Marije Čistega Spočetja. št. 80, South Chicago, m., bo priredilo veselico v korist : svoje blagajne v nedeljo, dne 9. maja v cerkveni dvorani na 96. :in Ewing Ave. Začetek ob 7:30 zveččr.
Na to veselico uljudno vabi-jmo vse cenjene rojake in roja-kinje v naselbini ter iz bližnjih . naselbin.
Za obilen po.set se toplo pri-
i	JlltLJJ
obem društvom, ker so njih člani čuli dve noči ob krsti pokojnika. Prisrčna hvala bratu Josip Jagušiču, ki je vse tako lepo uredfl pri pogrebu, hvala tudi številnim Članom obeh društev, sosedom in prijateljem za tako lepo in veliko vdelefbo pri pogrebu. Dalje hvala s bratu John Skoffu, tajniku društva št. 64 K. S. K. Jednote, ker je vse potrebne stvari in mrliške listine uredil ter odposlal na Jednotin urad. Hvala tudi dič-ni K. S. K. Jednoti za tako točno izplačano posmrtnino. Naj pokojniku sveti večna luč, lahka mu bodi ameriška žemljica!
Žalujoči ostali: Kata Frkc-tič, soproga; Gavo, Mijo, Petar, sinovi; Ana, Bara, hčere.
poroča,
Odbor.
Naznanilo.
Iz urada dr .sv. Cirila in Metoda št. 59 Eveleth, Minn, se s tem uljudno naznanja vsem članom omenjenega društva. d:i smo redno mesečno sejo preme-nili, in sicer: ker se je seja dosedaj vršila ob drugi urv-popofT; dne vsako drugo nedeljo^v mesecu, se bo v prihodnje vršila že dopoldne po prvi sv. maši drugo nedeljo v mesecu. Vzrok je ta, ker nas je neko žensko društvo naprosilo, da bi jim odstopili dvorano v tem času in da bi naše moško društvo zborovalo kadar bodo one končale; to pomeni, da bi bile ženske prvp, moški pa zadnji. Ker smo pa izprevideli, da tako šc ne sme biti, zatorej smo jim eno željo spolnili, da smo jim prostor odstopili, ampak da bi potem mi zboorvali kadar bodo one končale, tega pa ne; zato smo čas zborovanja odločili po prvi sv. maši dopoldne; na ta način bodo: men first, ladies second.
. Vse člane našega društva uljudno prosim, da vpoštevatc sklep seje.
, Frank Petcrlin, tajnik.
YABII.rO NA VESELICO.
To pot zopet uljudno vabimo i na veselico, katero priredi naše ! društvo sv. Ane št. 173 KSKJ Milwaukee. Wis. v nedeljo dne j 9. maja v "Harmonie" dvorani. Pred vsem vabimo in pričakujemo udeležbe od društev naše Jednote iz Milwaukee in i West Allisa, kajti ravno s tem imamo priliko pokazati javnosti, da so naša društva res bratska in sestrska društva in da delu-i jemo složno ter vzajemno.
Dasiravno je bilo ravno .sedaj i>red kratkim že več veselic, j vendar upamo, da vas to ne bo oviralo, kajti lahko vas zagotavljamo, da ne bo prav nobe-| nemu žal. ki sc bo udeležil ve-jselice društva sv. Ane. Kakor [vedno popred, tako boste tudi to pot najboljše postreženi z dobrim lunehem in še boljšo pijačo. Na programu bo tudi krasno petje naše mladine in kakor upamo tudi naših dičnih pevskih klubov iz,Milwaukee in West Allisa. katerim gre vsa čast za njih požrtvovalno sodelovanje v prid društvom. Tudi članice društva sv. Ane same bodo zapele i>ar pesmi, kajti naša želja je. da kolikor mogoče naredimo zabavo prijetnejšo in užitek veselice lepši v tem krasnem mesecu maju.
Torej M enkrat sobrat je, m Jsosestre: Jako nas bo veselilo, da vas zamoremo na naš! vesc-lici pozdraviti v čim večjem številu, kajti na ta način bo za nas vse zabava tem lepša in uspeh popolnejši. Torej vam iskreno kličemo: Na veselo svidenje omenjenega dne!
. Pripravljalni odbor.
Naznanilo.
Iz urada društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., se poživlja vse člane, da se'* prihodnje društvene seje, dne 9. maja ob 1. uri popoldne zanesljivo vsi vdeleže. Na tej seji bodo prečitana nova društvena pravila. Od vas. člani je odvisno, kakšna pravila boste imeli; zdaj jc čas, da se točke v pravilih izboljšajo ali pa prenare-de; torej le vsi na sejo!
S sobratskim pozdravom, Anton Kordan. tajnik.
POZIV NA SJteffrNfcT društva sv. Mthalja, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Javljam tem put cm članom i članicam zgora imenovanog društva, da če sc obdržavati dojduča sjednica 9. maja točno u 2 sata p. m. na običnoj 'prostori jama. Bračo i sestre! Na ovu sjednicu se uljudno moli/ da ste prisutni u obilnem broju da ne bi nitko ovega dana zaostal bez bolezni i važnega posla, 3er ce jo biti vrlo zanimive točke na dnevnem redu. Biti če isto veliko dogovora za naš banket i proslavu 30. maja.
fz urada tajnika dr. sv. Štefana št. 187, Johnstown, Pa.
Stem poživljam in prosim vse člane in članicc našega društva, da se vdeleže prihodnje rrdne seje dne 16. maja v polnem številu na domu našega sobrata Andrej Tomca, 295 Bo-yer St.
Na tej seji bo treba nekaj ukreniti v korist društva, tako tudi glede pečata in drugih potrebnih listin, kajti meni je nemogoče društvo z vsem zalagati. Prosim da cenj. članstvo vpošteva to naznanilo.
Bratski pozdrav
Frank Požun, tajnik.
Etna, Pa. — Jaz, podpisana Kata Frketič, vdova in mati peterih otrok naznanjam s tem žalostno vest, da me je dne 19. marca zadela velika nesreča, ker mi je smrt odvzela ljubljenega soproga John Frketlča in dobrega očeta svojim otrokom, tako da smo zdaj brez hrani te-Ija naše družine. Pokojnik jc bil star 48 let, umrl jc za pljučnico in spadal je več let k društvu sv. Petra in Pavla, št. 6-1 K. S. K. Jednote. Lahko si predstavljate, da jc moja žalost nepopisna in ta izguba nenadomestljiva. Pokojnik je spadal tudi k Illinoiški Zajedni-ci.
Iskreno zahvalo izrekam
West Park, O. — Igra "Čarovnica," katero je vprizorilo i društVo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 K. S. K. Jednote, dne 11. aprila je izpadla izborno. Na željo mnogih rojakov je društvo igro ponovilo dne 25. aprila. Nismo pričakovali tolike vdeležbe, zlasti drugi pot. Igralci so bili kar iznena-deni ob taki vdeležbi v drugič. Dosti ljudi je prišlo, ker prvič niso imeli prilike videti to igro, ali so pa morda mislili, da ne bo tako izborno izpadla, oziroma da ni tako zanimiva. Dosti jih je pa 'prišlo vsled tega, da si igro še enkrat ogledajo, tako se jim je ista prvič dopadla. Mnogim so tekle solze ob ganljivih prizorih. Zanimanje od strani občinstva je torej javno pokazalo, da so igralci izborno pogodili svoje uloge in tako člani in članicc društva št. 172 K. S. K. Jednote pokazali, da se znajo tudi na odru zasukati.
Pri tej igri je bik) treba dosti misliti in sc truditi, da izpade čim lepše, kajti tridejan-ka "Carovnka" ni kaka navadna burka, ampak resna igra, ki zahteva dosti pozornosti • od igralcev. Upamo,—da se bodo naši vrli igralci zopet kaj oko-rajžili, ko priložnost nanese Največ izmed igralcev je bilo tu rojenih; nekateri izmed njih niso nikdar od znotraj videli kake slovenske šole, pa so sedaj sami od svoje proste volje slovenskega čitanja navadili; ali ni to lepo? Cemu našo mladino siliti vedno z angleščino; to itak znajo in nc bodo nič slabši Amerikanci, če se jih seznani s šegami in 'navadami njih starišev in domovine, kjer so bili stariši rojeni. To se zamore doseči samo v dramatiki, zlasti v igrah naših znanih slovenskih pisateljev. S tem dobi mladina več spoštovanja in ljubezni do materinega jezika. Cast torej vsem igralcem društva št. 172 K. S. K. Jednote (na West Parku.
Res, da nimamo tukaj za večje igre še vseh priprav, radi česar je bilo treba dosti stvari drugod preskrbeti in si izposoditi: kulise, obleke itd. To so nam dali na razpolago naši dobri sosedje in sicer dramatično i društvo Lilija v Collinwoodu ter | slovensko katoliško izobraževalno društvo "Orel" v Clevelandu. Vsa hvala igrovodji društva "Orel," Mr. Fr. Sodnikarju, (društvu "Lilija" in društvu I "Orel" ter Rev. J. B. Ponikvar-ju. Ti so nam priskočili na pomoč, da smo velik oder v cerkveni dvorani opremili kakor jc bilo potreba. Hvala tudi ro-
Rojake pa prosim, kadar zopet kaj priredimo, da nas zopet tako obiščejo kot zadnjič.
Josip Grdina.
Lorain, O. — Ker je nastopila težko zaželjena vigred z vsem svojim kr&aom, so članice "Gospodinjskega kluba Slovenskega Narodnega Doma" sklenile dvorano označenega doma vse v cvetju pretvoriti; zato.so določile dan 8. maja, ko se vrši njih veselica, na katero vabijo vse domačine in druge prijatelje lepih rož, da se bo lahko vsakdo z dišečim nagelnom ta večer v Slovenskem Narodnem Domu postavil, če bo _ hotel. Rožo bo lahko nosil še drugi dan "Materin dan," da se bo pri tej priliki lahko spominjal svoje ljubljene matere. Enkrat na leto se lahko vsakdo postavi z lepo duhtečo cvetlico.
Pri tej prireditvi bo igral znan Tomažinov orkester; za dobro postrežbo in fina okrep-čila bo skrbel odbor Gospodinjskega kluba.
Naj še omenim, da je dne 17. aprila družina J. Jere dobila hčerko novorejenko, ki ji bo enkrat pomagala pri gospodinj stvu. Mislim, da bo moral ata še čakati, da mu prinese šolne. Tudi rojak G. Klinar si jc želel gospodinjo, dobil *je pa sina, ki mu bo pomagal gospodariti. Dne 20. aprila je umrl rojak J. Vidic, član društva sv. Alojzija, št. 6 J. S. K. Jednote; zapušča ženo in enega sina. Jeretovi in Klinarjevi družini izražam častitke, Mrs. Vidicevi pa iskreno sožalje.
Naj glede razmotrivanja omenim, da se meni zdi bolj primerno ime Amerikanska Slovenska Katoliška Jednota, nego pa Kranjska, ker spadajo zraven Slovenci iz raznih drugih dežel in ne samo iz Kranjske; s tem sc bo zadostilo vsem članom in ne samo enim; dalje, oziroma v obče se bo zadostilo vsem članom K. S. K. Jednote, ki niso veČf Kranjci, ampak so sedaj amerikanski državljani Meni se to ime že od nekdaj ni dopadlo, ker znači samo pokrajino, oziroma zemljo, ne pa narodnosti. V Ameriki so Ohijčo-ni, Illinoičani, Minnesotčani itd. pa vsi so pravzaprav Amerikanci. Ne gojite torej več starega duha v sebi, ampak držite se tega, kar ste*v resnici: Amerikanci. Torej naj bo vsem geslo: America first!
Vida Kumše. članica dr. št. 80 in kluba SND.
Cleveland (Collinwod), O. — "Iz malega zraste veliko." Kako lep je ta izrek, pa tudi resničen. Nekako tako se godi sedaj tudi na našem društvenem in kulturnem polju. Iz nekaj majhnih društev so postale sedaj velike Jednote in Zveze; danes imamo že skoraj v vsaki naselbini več raznih društev te ali one Jednote.
Tudi v naši collinwoodski naselbini se je pred petimi leti tihoma in mirno rodilo društvo sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote; za to društvo je bilo sprva bolj malo zanimanja, ker zanj šc ni vedel vsak rojak naše naselbine. Po mojem prihodu v Colli n wood so mi bila kmalu vsa društva znana, le za društvo sv. Jožefa sem zvedel šele pred tremi leti.
Ko se je vršila XV. konvencija K. S. K. Jednote v Cleve-jaku Mr. Jos. Koželju, ki nam landu, so bili delegatje in dcle.-
Pristopi še ti h katoliškem ^ruitvu sv. _ Jožefa; ti se kažeš, da si tudi katoličan; torej pristopi v katoliško Jednoto.''
Res, pri prvi priložnosti sem zatem postal član društva sv. Jožefa.
Oglejmo si nekoliko bolj podrobno to * društvo. Meseca maja, 1924 si je označeno društvo nabavilo krasno novo zastavo. Tem povodom se je vršila po naselbini velika parada; tedaj je to društvo javno pokazalo, da obstoja v Collinwoodu, o katerem morda nekateri še niso nič vedeli.
Takoj po tej slavnosti sc je ljudstvo začelo zanimati za katoliška društva, da je bilo vedno več novih članov. Seveda zato gre priznanje vsemu članstvu, osobito pa tedanjemu odboru in pa tudi našemu ljubljenemu glavnemu predsedniku bratu Anton Grdina. ki se je vdeležil skoraj vsakega društvenega zborovanja, bodreč in spodbujajoč članstvo k napredku in za procvit organizacije. Njegove besede in agilnost članstva so obrodile stoteren sad. Dokaz temu je, da šteje sedaj to mlado društvo približno 350 članstva samo v aktivnem oddelku, ko je bilo pred dobrimi tremi leti in pol skoraj še nepoznano.
Pa to se ni vse. Vedno šc pristopajo novi člani in članice, tako da kar sami ljudje povprašujejo in se priporočajo za kandidate rekoč: "Tudi jaz hočem postati član tega uglednega društva!"
Danes nam jasno kažejo dejstva, kako potrebna so nam ka-tol. društva j zanje smo se nekoč bolj malo brigali, ker nismo o njih dosti znali. Ko sem prišel jaz v Ameriko, so me drugi na zvit način zvabili v brez-versko S. N! P. Jednoto, češ, K. S. K. Jednota ne bo dolgo obstajala, dasiravno je najstarejša, ker ne dobiva nič novih članov, stari bodo pa sčasoma pomrli. To prevaro sem kmalu uvide! in ono svobodomiselno (brezversko) Jednoto pustil.
Da, pred leti se je govorilo o propadu K. S. K. Jednote. Poglejmo pa danes, kako ponosno stopa naprej vkljub vsem napadom ; bližamo se že številu 30,000. Oklic brata glavnega predsednika naj nas opominja; da gremo naprej — do zmage! Vse mora v katoliška društva, kar je katoliškega! Osobito naj velja to za našo ameriško slovensko mladino. Stariši! Bolje ne morete Nikjer drugje zavarovati svojih otrok, kakor v katoliškem društvu in Jednoti. Ako bodo vaši otroci pri dobrih društvih, bodo ostali tudi dobri, ne pa slabi, kar vidimo v mnogih slučajih; priče so nam j vsakdanje novice. Vaši otroci;
nosti svojega prepričanja. Cu-vajmo nauke svojih stariiev vedno in povsod; ob vsaki prilir ki bodimo pripravljeni postaviti se v bran našim nasprotnikom. Kako neizprosen boj so napovedal! vsem. kar ni njih prepričanja. Kako ljuto napadajo katoliško Cerkev, vero in duhovnike; verno ljudstvo jim je v posmeh. Naša K. S. K. Jednota jim je na poti, ker je naj^, starejša; ker postaja vedno bolj močna, to jih boli. Zato feto-pimo skupaj in pokažimo, da smo nepremagljivi, da se ne bojimo njih napadanja v časopisih. Naše geslo naj bo: Naprej za vedno večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto!
S sobratskim pozdravom. Frank Kovačič. član dr. sv. Jožefa, št. 169.
bodo postali tudi dobri člani j človeške družbe, če bodo spolnjevali dolžnosti in pravila katoliških društev. Mladina jc naša bodočnost in up.
Našim nasprotnikom ni dosti, da so odpadli sami, ampak še na šo mladino nam hočejo spraviti na kriva pota, kjer se nahajajo sami. Stariši, čuvajte torej svoj najdražji zaklad in skrbite, da sc vaš sin ali hči nc j>ogrez-ne v nevero in ne pogubi v zmoti.
Kranjska Slovenska Katoliška Jednota je bila prva učite
Bridgeport, O. — Žal, da moram iz naše naselbine poročali le bolj slabe vesti glede delavskih razmer; razun enega pre-mogorova, ki obratuje le polovico časa, vse delo počiva; na stotine delavcev išče zaslužka, pa ga ne more dobiti. Starejši naseljenci se ne pomnijo tako slabih časov v tem kraju; vse kaže, da kakega zboljšanja letos nc bo. Vsled tega so delavci hudo prizadeti, ker je poleg brezposelnosti tudi velika draginja. Umevno je, da so s tem tudi naša društva prizadeta, osobito naš žogometni klub K. Sj. K. Jednote, ker so člani prisiljeni iti drugam za kruhom. Kakor razmere kažejo, letos ne bomo imeli z igranjem našega športa, take vspehe kot pretočeno leto, ker kapitalisti so prekrižali naše načrte.
Dne 10. aprila so opravila društva sv. Barbare, št. 23 in sv. Ane, št. 123 svojo velikonočno versko dolžnost. V ta namen so nas obiskali naš priljubljeni duhovni vodja Rev. J. J. Oman, ki so nam dali zopet mnogo lepih naukov y cerkvi in v društveni dvorani, kjer so v angleškem jeziku jedrnato po-vdarjali pomen in korist naše slavne Jednote. kar je na številne vdeležence napravilo dober vtis, ki bo gotovo pripomogel k lepšemu napredku naših društev. V slovenskem jeziku so nam pa povedali iz potovanja po stari domovini, ki smo jih z največjim zanimanjem poslušali. saj so obudili v nas mili spomin na našo rojstno domovino, ki se je čloVek rad spominja. čeravno so bili časi. ki smo jih tam imeli, posuti bolj s trnjem kot rožami. C. g. Omanu se tem potom iz srca zahvaljujemo za vse, kar so za nas storili in želimo, da bi nas blagi gospod drugo leto zopet j zdravi in čvrsti obiskali. Z uljudnim pozdravom.
Mihae. Hochevar.
Novice iz Springfield, 111.
Bolezni. Mnogo naših ljudi letoenjo spomlad boleha za in, fluenco. Nekateri zbolijo precej nevarno, vendar k sreči smrtnih slučajev ni bilo vsled te nalezljivke. Mrs. Ana Kuž-nik jc že teden dni v bolnišnici. Imela je pljučnico, a je še pravočasno šla v bolnišnico, kjer jc ob dobri in skrbni postrežbi- kmalu bila izven nevarnosti. Tudi Mrs. Fany Zaubi je
bila precej bolana doma. Pred ljica mladine in postaja vedno par dnevi je bil operiran v nosu bolj in bolj aktfvna. Njena naš rojak Stefan Lach, trgovec društva ustanavljajo razne in blagajnik društva sv. Bar-wRe tc stvari pripeljal, od-' gatinje tudi v CoTlinwoodu, da športne, šivalne in zabavne klu- bare, št. 74, K. S. K. Jednote. peljal in dal še druge potreb- si ogledajo in vidijo kako na- be, kjer se naša mladina počuti Upamo, da ne bo komplikacij iščinc zastonj na razpolago, preduje ta naselbina. Pa me zadovoljna, obenem se pa tudi in da bo "Steve" kmalu spet ' Hvala tudi Mrs. Frances Koželj jc vprašal odličen rojak: "Kdo izobražuje. Nikakega zaflržka doma. Lepo pomladansko vre-in Mrs. Mary Hosta za finp ve- je pa povabil tc delegate sem- ni, da bi vaš otrok ne bil član rac bo našim bolnikom zdravje 1 čerjo, katero sta brezplačno pri- kaj?" Nekdo izmed navzočih katoliškega društva in Jednote; nagjoma zboljšalo. Letos je pravili igralcem. Dalje se tudi mu je odgovoril: "Društvo sv.jtoriij vpišite jih v K. S. K. Jed- narava za tri tre tedne zaostala, zahvaljujemo uredniku "Glasi- Jožefa." "Ali jc kako društvo noto in zadovoljni boste vi in Po dnevu je lepo, po noči pa še
la" bratu Ivan Zupanu, ker nam tukaj v Collinwoodu, spadajo-je pri ^predstavi kot šepetalec če h K. S. K. Jednoti?" pomagal. Končno lepa hvala I "Seveda jc, namreč društvo vsemu cenjenemu občinstvu za!sv. Jožefa."
tako veliko vdeležbo; s tem ste navdušili igralce in jim dali priznanje. Igralci bodo to skušali povrniti s kako zopetno
Med tem razgovorom sem tu«
vaši otroci.	včasih precej zabrije. Vendar
Bratje in sestre V Bliža se so drevesa in grmičje že zelena, nam 16. redna-konvencija; to- Tudi tulipani že odpirajo ra-rej na noge! Agitirajmo za no-,dovedne glave, ve članstvo, da nas bo do tedaj I Grmičje In trate. Naši Slo-di jaz prvič slišal o označenem že nad 30,000. Kar smo sprva venci ljubijo cvetlicc. Sloven-društvu. r	j zamudili, popravimo zdaj. Pri- ski domovi so po veliki veči-
Kmtlu zatem mc pri neki pri-'stopajte v katoliška društva in ni lepši od drugih. Vendar bi
igro, ko nastopi sezona za to.,liki nagovori oni rojak:	,se ne sramujte pokazati v jav- se še dalo marsikaj olepšati z,
malo trudom. Le poglejte prostor okoli naše cerkve, župni-šča, iole, dvorane itd. Vse je v zelenju in kmalu bo vse v cvetu. Grmičje je v najlepšem redu, trate so zelene in čedne. Zadnje dni so naši šolarji pomagali g. župnika Mažirja pri presajanju grmičja k naši novi dvorani Slovenija. V zadnjih letih se je grmičje okoli cerkve in župnišča tako namnožilo, da nam ga ni treba več kupovati za nove nasade okoli dvorane. V kratkem času pridejo na vrsto cvetlične grede. Najbolj. hvaležne cvetlice za grede na prostem so rdeče "cannas." Te rastejo visoko in imajo veliki cvet, ki se že od daleč vidi. Najboljše je, ako se rabi le ena vrsta, namreč ali vse rdeče ali vse žolte, tako da je cvetje vse ene barve. Za rob ali okvir se lahko nasadi "special grass," to je posebna trava, ki zraste do tri čevlje visoka in ima veliki čopasti cvet skozi celo poletje. Grede naj ne bodo tako visoke kakor v starem kraju, kjer tukaj vročina bolj pritiska in se voda in dež kmalo vsah-neta ob naši amerikanski vročini. Greda pol čevlja nad zemljo je dovolj. Grmičevje, na primer "bridal wreath" ali "spiria" je najbolj hvaležno. Ima krasen beli cvet v spomladi in gosto zeleno listje do pozne jeseni. Toda ne vsajajte preblizu k hiši. Dva in pol do tri čevlje od podzidja je najboljše. Ljudje, ki imajo zidane hiše. lahko posade tudi brš-ljan "Boston ive" tik ob zidu. Ta se v par letih steza po zi-dovju. Nekateri ljudje pravijo, da bršljan sili mokroto v zid. Jaz imam ravno nasprotno izkušnjo. Bršljan se ravno živi od mokrote, ki je v zidu. Pač pa ta bršljan brani hram pred neznosno našo vročino. Slovenskim župnijam bi osobito rad svetoval, da letos že začnejo krasiti prostore pred cerkvami, župnišči, šolami, dvoranami itd.
Za par dolarjev grmičja zadostuje, da se okrasi prostor ob vhodu v cerkev, na vsaki strani vrat ter tudi par grmov ob strani cerkve. Cesto vidimo ob vhodu cerkve gromade kamenja,. opeke, peska in druge ropotije še od dobe, ko je cerkev bila postavljena. Sedaj jc čas. da sc ti prostori očistijo. Drugi narodi in drugovcrci z zadoščenjem in radostjo opazujejo našo skrb za olepšavo naših hiš Božjih. Naj zeleno grmičje in cvetlicc dajejo čast Bogu noč in dan okoli naših cerkva. Letaš pride mnogo odličnih gostov iz stare domovine k cvha-rističnem kongresu. Mnogo jih lxi obiskovalo tudi slovenske naselbine. Kako se lx>do vzra-dostili. ako l>odo našli vse v lepem redu in okrašeno z našimi naravnimi lepotami. Mladi fantje in možje, pomagajte vašim g. župnikom olepšati vaše cerkvene prostore žc to spomlad. Ako je cerkev uboga in revna, kakor jc to ze navadno v naši bogati Ameriki, pa naj vsak izmed vas daruje par grmov in jih pomaga nasaditi. Pri nas naš g. župulk s šolarji vse opravi.
Ples. V torek, 18. maja zvečer bodo naša dekleta priredila prvi svoj ples v prid društveno blagajne. Ples se bo vršil v naši dvorani Slovenija. Godba bo izborna. Margaret Fuller's orkester bo plesalcem sviral. Vstopnina bo pol dolarja za osebo. Slovenci in Slovenke ste najuljedneje povabljeni.
Prvo sv. obhajilo. Dan za prvo sv. obhajilo sc je moral preložjti na binkostno nedeljo, dne 23. maja. in sicer ker otroci, ki pohajajo v javne šole, nc morejo dovršiti svojega pouka v katekizmu in zgodbah sv. pisma le v par tednih.
Poročevalec.
-o--
Popravek.
V zadnji številki ::Glasila" priobčeni zahvali za rajnim < Dalj« aa 3. strani»
Štefanom Marolt je bilo pomo- podobo sicer že poznate, v ven-toma izpuščeno sledeče:	cu rož se blesti na pročelni stra-
"Jaz se zahvaljujem vsem ni vsake številke "Ave Marije," trem društvom," ne samo dru- pa vendar mi srce ne da miru, štvu sv. Frančiška Šaleškega,1 da bi tudi na tem mestu ne pošt. 29 K. S. K. Jednote, "ampak' svetil posebnega poglavja Njej, tudi društvu sv. Petra in Pavla ki jo kličemo — Pomoč Kristjaza lep venec in društvo sv. Dru-' nov. Tu se pač uresničuje sta-žine za lep venec in naročeno roveljavno pravilo: Cim lepša sv. mašo zadušnico. Vsem skupaj še enkrat: Bog plačaj!"
Žalujoča vdova.
Mrs. Ivana Marolt, 52* Ruby St.,	Joliet, III.
-o-
je stvar, tem raji slišimo o njej. In kdo je lepši, kakor Marija Pomagaj?!
Na Otočah smo prvikrat izstopili na dan sv. Aleša, dne 17. julija, 1925. Na postaji je čakalo več fijakarjev in omnibus
PRIPOROČILO.	. _
Naznanja se vsem Slovencem toda mi smo jo ubrali peš, ka-in Hrvatom po državi Pennsyl-1 kor se spodobi za prave romar-vania, da se bodo vršile dne 18.'je. Sicer veseli razgovori so za maja t. 1. primarne volitve za nekaj časa utihnili, naša mala državnega guvernerja. Naša1 karavana se je pomikala dalje društva v Steelton, Pa., toplo počasi in nekam zamišljeno, da priporočajo za guvernerskega zbere v duhu in vklene v moli-kandidata Mr. Edward E. Bei-'tev vse tiste, ki so nam naro-delman-a. Mr. Beidelman je tali, naj jih ne pozabimo pri sin revnih in poštenih starišev. MarTji Pomagaj. In pozabili Bil-je rojen v Harrisburg, Pa. nismo na nobenega, advokat (Lawyer) je postal 26. j Po pol uri pešhoje — delo-
1915 do 11)17 je bil načelnik senatne zbornice v Pennsylvaniji. Leta 1918 je bil izvoljen za pod-
januarja. 1898. Od novembra, ma po ravnem, deloma navkre 1904 do 1907 je bil član držav- ber — smo že na prijazni plane zakonodaje (Member of Leg-Jnjavi, na kateri leži vas Brezje islature); novembra 1912 je bil j z romarsko cerkvijo Marije Po-izvoljen za senatorja in od močnice. Hiše so skoro popolnoma skrite v zelenem drevju le mogočni zvonik je videti daleč na okoli
Na mestu, kjer se danes dviga prekrasno Marijino sveti šče. je stala pred dobrimi štiridesetimi leti majhna cerkvica, posvečena sv. Vidu. Imela je dv<? stranski kapelici: v levi je bil'sv. Anton Puščavnik, v desni pa Marija Pomočnica.
V Marijini kapelici se je ljud stvo iz domače in bližnje okolice kaj rado zbiralo k skupni molitvi. Večkrat med tednom se je tamkaj brala sv. maša, in že tedaj so se okoličani v raznih zadevah z azupanjem obračali do "Marije Pomagaj." Morda je k temu veliko pripomogla mila podoba Marije z Jezuš-čkom, ki je bila nad malim ol-guvernerja (Lieutenant Cover- tarjem. Kakor se še dandanes nor) Pennsylvanije in v tem bere v kapelici na notranji lo-času je pokazal vso ljubezen do ko. i strani, je izvršil sliko Leo-delaveev, kajti on je bil" ph i pold Layer. leta 1*814. O njem senator, 1« je izdelal in predložil pripovedujejo, da so ga Fran odškodninsko postavo za delav- cozi, ki so tedaj gospodarili na ce "Workmen's Compensation Kranjskem, zaradi ponarejanja Law," ta postava je bila potr- bankovcev obsodili v večletno jena po njegovem navdušenem ječo. V zaporu pa je slikar govoru, tako da so sedaj delav-' vzdihnil in prosil Marijo reši d v starosti, nesreči in onemo-'tve. Z verigami na rokah je glosti preskrbljeni. Vsa ta začel slikati podobo Marije Po-čast in zahvala gre Mr. Ed. E. močnice za kapelico na Brezjah. Beidelmanu; on je v svojem de- Ko jo je dovršil, je bil nenado-lovanju kot senator spremenil ma od gosposke pomiloščen. 115 paragrafov'ki so bili vsi v| Prvi očitni čudeži so se jeli pomoč delavcem; s tem je po- dogajati leta 1863 in z njimi se kazal, da je on odkrit prijatelj je pričela božja pot. Ker je delavcev, vnet prijatelj kristja- število romarjev leto za letom nov; on je tudi velik prijatelj naraščalo, je stiya cerkev po-
Slovencev ter Hrvatov.
stala kmalu pretesna. Začeli
Ker je njemu že dobro znano so misliti
na novo cerkev, ki
poslovanje v tej važni državni so jo po desetih letih (leta službi, in krJ je on sposoben za 1900) tudi dovršili vsak najvišji urad v Združenih j ^erkev je 39 metrov dolga, državah, zatorej, Slovenci in 19 metrov široka in 17 metrov Hrvatje iz Pennsylvanije, ne visoka. Ima pet oltarjev. Naj-pozabite dan 18. maja. 1926. dragocenejši je veliki oltar, ki Pojdite vsi na volišče in oddaj- i'e posvečen sv. Vidu. Najime-te svoj glas za republikanskega nitnejši pa je stari oltar Mari
kandidata Mr. Edward E. Bei-dieman-a za guvernerja! Kampanjski odbor v Steelton, Pennsylvania. (Adv.) -o-
Iz spominov na Sloven-vensko zemljo.
Piše A. G.
j in, obdan še zdaj od zidovja prejšnje cerkve. Nova cerkev je namreč sprejela staro Marijino kapelico v svojo notrar^
ščino.
Tu torej o Marijini kapelici smo bili tisti petek kar pri treh sv. vnašaly ki so jih darovali na Marijmem oltarju naši gospodje Rev. J. J. Oman, Rev Kazimir in Rev. dr. Fr. Trdan. Ker je bil delaven dan, in ni bilo preveč romarjev, je bilo
Brezje.
Ni ga kmalu najti v naši stari domovini kraja, ki bi bil z
vernim slovenskim srcem tako	11 |Hj| JP I
tesno združen kot je "Marija mogoče klečati tik za duhovni-Pomagaj" na Brezjah. Bodi kom, v neposredni bližini Mari-kjerkoli, doma ali v tujini, po- jine podobe. Kolikokrat sem jo vsod gre s teboj z neko čarob- že videl, a vsakikrat se mi zdi no silo. 2e ime samo ti je v lepša. Tudi gospodje so mi za-duševno tolažbo in razvedrilo,: trjevali: če gledaš v to podobo, vzbuja ti neštete blagih čuv- ti je, kakor da si zamaknjen, stev in nepozablnih spominov Marija zre na te tako ljubezni-na trenotke, ko si klečal pred vo, da si nehote prevzet čuvstev "Čudodelno podobo," zrl skqj-o pobožnost in češčenja. Ali si nepremično vanjo in so ustni- je mislil slikar, da bo Marija ce drhtele od srčnih vzdihov: ravno ob njegovi podobi delila Marija, pomagaj!	(toliko milosti? Nešteto ber-
Zato se cenjeni čitatelj ne bo gelj, ki vise ob stenah, podob čudil, da je bila naša prva in in spominskih ploščic glasno zadnja pot tekom bivanja v sta- oznanuje, da je Marija Poma-rem kraju — k naši skupni Ma- gaj vedno milostljiva in dobra teri na Brezje. To čudodelno mati vsem, ki vanjo zaupajo,
kakor je nekje zapisano: In res mi dušo zdaj ogreva Device mile rajski žar. In srce moje ji prepeva hvaležno slavo v srčni dar. Izprva so oskrbovali božjo pot mošenjski duhovni pastirji, od leta -1898 pa jo vodijo oo. Frančiškani, kojih gostoljubje smo uživali tisti dan v polni meri. Hvala jim!
V drugo smo obiskali našo Mater na , Brezjah na • Veliki Šmaren, dne 15. avgusta. Ze teden prej je razglasilo časopisje, da bo na praznik Marijinega Vnebovzetja na Brezjah "Ameriški dan," na katerega so bili povabljeni ameriški rojaki in njih prijatelji. Rev. Kazimir, moja žena in jaz smo pohiteli gori že dan poprej, da uredimo vse potrebno za sprejem dragih gostov, ki so se odzvali našemu vabilu v izredno lepem številu. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, dasi sem prejšnji večer s skrbjo v srcu legel k počitku: Kapa Stola 2,238 metrov, je bila vsa v meglh
Nekam milo se mi je storilo drugi dan, ko sem gledal nešte te vrste pobožnih vernikov. Da si je cerkev velika, jih vendar ni mogla vseh vzeti pod svoj krov, več kot polovico jih je ostalo zunaj na obsežnem prostoru pod košatimo kostanji.
Ob deseti uri zapoje veliki zvon, na prižnico stopi Rev. Kazimir. Slišal sem ga že mnogokrat govoriti, toda tako navdušeno menda še ne! Saj pa tudi ni imel izlepa tako lepega števila poslušalcev. Tudi hva ležni so bili govorniku. Ko je slikal naše razmere v Ameriki, se je porosilo marsikatero oko.
Po pridigi je bila slovesna sv. maša. Obdan od številne asistence, je pristopil k glavnemu oltarju naš vrli Rev. J. J. Oman Na koru zabuče orgle plenissi mo, da se potrese vsa cerkev, in nato zopet pianissimo, kakor da prihaja vox coelistiš naravnost iz nebes. Svečanosti pA memo je bilo tudi petje, ki ga je oskrbelo pevsko društvo 'Ljubljana," broječe nad 40 iz vežbanih pevcev.
Po končani službi božji se je razvilo na prostoru pred cerkvijo kratko zborovanje, ki ga je otvoril in vodil Mr. F. Pire, bivši predsednik "Ljubljanskega Orla." Za pozdrav se je nato zahvalil pisec teh vrstic, ki je hkrati tudi povedal mnogoštevilni množici to, kar je nameraval povedati na Žalostni gori, pa so mu žandarmerijski bajoneti usta zaprli. Poštenega katoličana se ni% treba nikjer bati, ker je edino on tisti, ki ostane zvest veri, materinemu jeziku in domovini, pa naj bo doma ali v tujini.
Ko nas je v izbranih besedah pozdravljal Mr. Fr. Miklavčič, bivši konzularni tajnik v Novi Zelandiji, je prikipelo navdušenje do vrhunca; naš spremljevalec je namreč delil med navzoče ameriške znake, ki jih je prinesel s seboj Rev. J. J Oman. Mlado in staro, vse se je prerivalo, samo da pride v posest ameriške svilene zastavice, ki je v trenutku dičila prša neštetih rofnarjev.
Poldne nas je zbralo pri "Ga brijelčiču" v okusno okrašeni dvorani. Tu se je vršil skupen obed Amerikancev in njih, prijateljev, ki so ga sladili navdušeni govori in polnoštevilna godba z Jesenic. Z opoldan-šnjim vlakom nas je prišel pozdravit celo državni poslanec Smodej, ki je ostal v naši družbi do večernega vlaka.
Ob treh popoldne se ^e izno-va napolnila cerkev, v Slovo smo zapeli slovesne litanije, nakar se je na prostem ponovila prejšnja slika: godba, petje in govori: sklepali smo nove vezi in poživljali medsebojne stike za ,srečnejšo bodočnost. Neposredno pred odhodom je poprijel za besedo naš Mentor, ki je tisti lepi dan zaključil tako-le:
"Kadarkoli mislim na vas, ameriški rojaki, in mnoge poznam osebno, mi stopajo pred
oči starogrški naselniki in njih lepo razmerje do stare domovine. Čeprav so se naselili daleč od rojstne hiše, na domači krov niso nikdar pozabili. Domovinski čut jim je bil kakor prirojen. Ko so se poslavljali od svojih domačih, so vzeli s seboj tudi peščico grude iz vrta in templa kot najdražji spomin na očetov dom. In ta dragoceni spomin je dajal smernice vsemu njihovemu življenju in delovanju. Jezik in vera — peščica prsti iz domačega vrta in vaškega svetišča — sta jih osrečevala v veselih in otožnih dneh.
Vi, dragi rojaki, najbrž niste vzeli, ko ste odhajali od doma. v škatljici domače prsti, a gotovo ste jo prinesli s seboj v srcu. Duh navdušenja, ki ob spominu na staro domovino in njene prirodne lepote, prekipeva vaša srca, je najboljša glasnica za moje domnevanje. Ta duh pomlaja in dviga kvišku, ta duh druži, kar je ltilWk'a in
enako mislečega, ra domovina is
lja in kliče ob slovesu pot!"
-o-
Smrtonosni strupi.
Domačini v centralni Papui, Avstralija, imajo navado da vtikajo puščice in vojno kopje v kako nagnilo človeško telo. Samo mala praska na kožo iz tako zastrupljene puščice, pomeni gotovo smrt v treh minutah. Tudi živeče človeško J;elo je polno strupov. Ako se istih hitro ne iznebite, postanete bolni.:
ito vas sta-(eno pozdrav-
Srečno
BOŽJI MLINI.
Prebivalstvo srednje Sotei-ske doline stoji še sedaj pod vtisom božje kazni, ki je te dni zadela nekega mladega moža iz fare Sv. Ana na hrvatski strani Sotelske doline.
Nekako pred tremi leti se je vršil v omenjeni fari sv. misi-jon. Delo gospodov misijonarjev je imelo popolen uspeh, vsi farani so se vdeležili pridno cerkvenih opravil ter pristopili končno k spovedi \n obhajilu, azen enega mladega fanta, ki je znan po celi fari kot surov-človek, brez vere ter je pri vsaki priliki kar sipal najustudnej-še kletvice, tako da so se ga vsi ogibali. Ko so drugi farani hoteli v cerkev, poslušat misijonarje, se je on norčeval iz njihove vneme ter popival ta čas po krčmah. Enemu rjusiioqar-ju se je fant zasmilil, sklenil je osebno iti k njemu ter ga po možnosti spraviti na pravo pot.
Misijonarjev napor je bil brez uspeha. Letos se je zopet omenjeni fari vršil misijon. Prišli so zopet stari misijonarji, katere je ljudstvo poznalo še od zadnjega misijona in jih je sprejelo z ljubeznijo in spoštovanjem. Cerkev je bila zopet nabito polna vernih poslušalcev. Izpreobroili so se stari, najbolj zakrknjeni grešniki, razven navedenega fanta, ki je postal sedaj naravnost hudoben. Prihajal je k cerkvi ter nagovarjal ljudi, naj gredo raje ž njim v krčmo popivat, nego v cerkev. Onim, ki so šli ž njim, je dajal za vino ter preklinjal misijonarje, cerkev in Boga. Pa kazen za njegovo početje ni izostala.
Ko so misijonarji odhajali, je sklenil njihov odhod primerno pozdraviti. V svojem vinogradu je ravno rigolal ter streljal kamenje. V času, ko so misijonarji odhajali, je navrtal več strelov, da jih izstreli takrat, ko se bodo peljali pod vinogradom. Prižgal je vžigalne vrvice in vsi naboji razven enega so eksplodirali. Pristopil je k naboju, ki se ni vnel, v trenut ku pa, ko se je nagnil nad kamen, je nastala eksplozija, ko-je učinek je bil strašen. Od trgalo mu je glavo od telesa ter jo vrglo skupaj s kamenjem v velikanskem loku po zraku čez tri vinograde v dolino, kjer so jo komaj našli v grmovju.
Trinerjevo grenko vino izči-šča vaše črevesje; v par urah bo to zdravilo odpravilo vse strupene snovi iz vašega sistema. Dalje to vino povrača zdrav okus (tek) in utrjuje telo. Mrs. Frances Bures nam je pisala iz Kersey, Pa., dne 5. aprila sledeče pismo: "Svoje-časno so mi ljudje pravili, da ne bom več dolgo živela vsled pokvarjenega črevesja. Zatem mi je moj mož kupil Trinerje-vega grenkega vina, katero sem pričela jemati; čez eno leto sem zopet popolnoma okrevala; stara sem 51 let in imam Trinerjevo grenko vino vedno pri rokah." Če ne morete tega zdravila dobiti v bližnji lekarni, pišite naravnost na: Joseph Tri-ner Co., Chicago, 111. (Adv.)
/ Naprodaj
je še dobro ohranjen klavir, znanega Henry F. Miller' izdelka. Dobi se po ceni. Vprašajr te pri
Mrs. Krueger, 556 E. 120th St.. Cleveland, O.


Posestvo naprodaj.
# Proda se posestvo v vasi Lip-senj, po domaČe "Urbek" pri cerkniškem jezeru. Posestvo obstoji iz hiše, gospodarskih poslopij, njiv, gozda in senože-ti. Za ceno vprašajte ali pišite lastniku:	»
Anton Gerbec,
980 Melvin SL, Barberton, O.
(Adv. 18, 19, 20.)
Dne 23.
i
maja 1.1.
se vrši v Clevelandu
velika
SLAVNOST
dr. sv. Vida
ŠL 25 KSKJ.
NAZNANILO 1 ZAHVALA.
Globoko potrtega srca naznanjamo s tem vsem sorodnikom znancem in prilatellem. da je dne 18. marca t L umrl naš ljubljenj oče, ozir.. stari oče e.
' John Kumar
v visoki starosti 7« let. rojen 1. 1856 v Koiskem pri Gorici na Primorskem. Tukai v Chicagu *e živd neprestano 39 let. Pogreb se je vršil dne 22. marca iz cerkve sv. Štefana na katoL Resurrection pokopališče v Summit, 111.
S tem izrekamo zahvalo vsem onim. ki so nepozabnega nam očeta hodili obiskovat za časa njegove bolezni, osobito lepa hvala Father Leo-tu ker ga je hodil tolažit; hvala Father Zakrajftku za njegov krasen pogrebni govor v cerkvi, tako tudi Father Plevniku iz Jolieta za udeležitev pri pogrebu in ker je prišel našega očeta obiskat ravno en dan pred niegoto smrtjo.
Hvala lepa vsem udeležencem pogreba, hvala vsem darovalcem vencev, osobito cenj. druotvu sv. Štefana št. 1. KSKJ., dalje društvu sv. Jurija C. O. F. za darovani venec in naročeno sv. mašo zadušnico pri osmini. Hvala tem društvom in Jednotam za točno izplačilo posmrtni ne. Vsem skupaj Se enkrat iskrena hvala, naj bo vse ljubi Bog stoteren plačnik.
Dragi nam oče! Počivajte v miru bož:em skupaj z našo ljubo materjo. Na zopetno svidenje tamkai nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
MRS. EMMA MEGUN. MRS. FRANCES FERKULL. JOHN KUMAR JR. ALBIN K t MAR. MRS. ED. JUN1CK.
C hit aro. 111. dne 25. aprila 1926.
S
Joliet in okolica.
Velike priprave se vtš« za velikanski evharistični kongres vseh katoliških narode v iz celega sveta, vršeč se od 20. do 24. junija t. 1. v Chicagu. 111. Na U shod bo nrišlo tudi mnogo poznanih Slovencev iz starega kraja. Tudi mi vsi želimo se jim predstaviti kot joliefski Slovenci, saj smo samo 37 mil? oddal'eni id Chicaga. Vsled tega imamo prilcinost obiskati U shod in to veliko slavno«!, ki bo prva te vrste v tej deželi odkar je bila Amerika odkrita. Na tisoče katoliških društev se bo tega kongresa udeležilo. Glejte, da se ne boste prepozno amislili. «»a rabite novo obleko za to slamost. Zato se vam toplo priporočam in naznanjam. da sem zmožen vam narediU moško obleko iz volnaiega biaga po vašem okusu in meri. mer je 15 vrst. obleka bo narejena naravnost iz krojaških rok; prihranim vam najman« S16.25 pri vsaki obleki. To lahko storim vsled tega, ker pri tem odpade »16.25 raznih stroAkov pri vsaki moški obleki katere ima vsak prodajalec. Tukaj p« dobite obleko naravnost od krojača. Sukno je sveže, ne preležano kot morda drugje. Jaz vam to lahko dokažem. Vprašajte najmanj že 100 onih, katerim sem jaz obleko prodal: vsi ti so jako zadovoljni z moio postrežbo. Imam nr. razpolago čez 100 vzcrcev in 40 različnih najnovejših mod (fashions), vse volnasto; Cene so:
Z\ MOftfiE. NAJFINEJŠI SVfcTOVNI FRENCHBACK
BLUE SERGE 3 KOMADE .....................«..............$39.50
ZA MOŠKE VSE VOLANSTO BLAGO. 100 RAZLIČNIH
BARV. 3 KOMADE ............................................„....$23.75
ZA MOŠKE VSE VOLANSTO BLAGO. 100 RAZLIČNIH
BARV. DVOJNE HLAČE ...................................„....$31.50
RAVNO TAKO OBLEKE ZA DEČKE. CENE Z DVOJNIMI HLAČAMI OD $8.50 ......................................«21.75
Za dečke in mladeniče v starosti od 4-22 let garantirano vse volna in dobro priloženje k životu. Za narediti moško obleko vzame 14 dni čajja in potem pride blago po pošti iz kro.aške tovarne katero prinese pismoroša. in se njemu plača. Ako ne boste z
blagom zadovoljni, dobite denar nazaj......
Ravno tako vzamem mero ra dečke in mladeniče, obleka pnde že tekom enega tedna. Kdor ieli prihraniti si pri tem nekaj denarja, in dobiti frišno blago za obleko, naj se zglasi pri meni na domu; doma sem od 7.-8. zjutra;. opoldne in pa zvečer od 6 naprej. Lahko me pokličete tudi po telefonu: 2032 M
Pridite in si oglejte pri meni vzorce za obleko, da vam vzamem mero. Se toplo priporočam
JOSEPH STUKEL
1125 N. Hickory St. JOLIET, ILL.


anzxxzzzE
tgTTTTTTTTT1

Tega pisma ne morete kupiti za $25,000.00.
Na tisoče priznanj o uapeanoati Laxtana.
Vjak <u« dobi ramo nora uhv.ln. pi.m. oprim« «f ga «»»oti« ko* M taji £•»«•
Stal/VS »iS i,.5r>« w.b.ii w.i. »>,.
__ mm§m Rfeffwtf
išSSŠŠŠŠSSSSSŠSS
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE«
Izhaja vsak torek-
o«.«««*. Katoliške imeriikih
t4tnti«mib Irfsvet
•117 St C t«j. 4v»
)?Mi>4t«c » jpravoiSrvo
Telefon: Randolph 3012
CLIVBLAND, OHIO.
Za flane, na Me
Za neč^ne -
Za faozcmatvo _
Naretainaj
..$0.84
JI .60 -S3.00
--
>nnCIAL ORGAN o t the
GRAND CARNlOLlAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OP AMERICA taiatatoed by and in the intereet of the Or«®. __Issued every Tuesday_f__
OFFICE IIP C> Oe*» *ve
Telephone: Randolph 3012.
"I BVWLAWn OHIO
RAZMOTRIVANJE.
NASVETI IN PREDLOGI ZA XVI. KONVENCIJO KSKJ.
SuiijLinimiimimiiiui»»»ini»iiiHiHiiiiif
Pojasnila k nekaterim točkam lja samo v zakonodajnih zbor-
razmotri vanja.
(Piše urednik.)
Polovica časa za razmotriva-
nicah in v kongresu. Vse velike ameriške podporne in druge organizacije jih vpoštevajo; ;:ato traja njih konvencija samo
nje je že za nami. Zadnje tri par dni.	,
mesece (febr. marc in april) se II. Neko društvo zavrača naje v to svrho napolnilo že dosti svet glavnega odbora, da bi se kolon in strani, toda ne s takim kandidate za gl. uradnike na uspehom, kakoršnega je bilo konvenciji jayno nominiralo.
pričakovati, ali kakoršnega smo imeli tekom razmotrivanja pred zadnjo konvencijo. Cemu ne? Zato, ker eni pišejo preveč, drugi pa molčijo. Imamo slučaj ,da se je neko društvo že trikrat izjavilo proti premembi imena, kar bi enkrat pov3em zadostovalo. Dosti je tudi takih društev, ki pišejo svoje nasvete kar tja v en dan, nepremišljeno, neutemeljeno in brez predsodkov.
Za danes hočemo navesti nekaj pojasnil na taka razmotrivanja.
I. Neko društvo trdi, da naj bi zopet krajevna društva plačevala stroške delegatom na konvencijo, kajti v tem slučaju ne bodo konvencije trajale kar po 9 dni, kakor se je to vršilo na zadnji konvenciji v Cle-velandu, ko se je stroške plača-
lo iz Jednotine blagajne. Kdor je bil na tej konvenciji, lahko trdi, da tako veliko delegatov in delegatinj še ni bilo popred na nobeni konvenciji. Zborovalo se je v resnici 8 dni, nedelje ne vpoštevamo. Skoro dva dni se je pa po nepotrebnem porabilo zaradi afere neke naselbine, (par oseb) kar je stalo Jednoto nad $3000.
Ali je onemu društvu znano, koliko časa je trajala XI. konvencija v So. Chicagu, ko so še društva plačevala vožnjo in dnevnice svojim delegatom? Celih 12 dni; gornji izgovor je torej povsem neutemeljen, kajti stroške konvencije plača celokupno članstvo, bodisi že iz svojih društevnih blagajn ali pa iz Jednotine blagajne, v katero plačuje posebni konvenčni ases-ment; vse gre iz enega žepa (članov). Na konvenciji bi rad vsak delgat govoril in trdil da je 2x2 štiri, samo da pride njegovo ime v zapir:'.. kojega bodo čitali člani njegovega društva. Pri tem pa ne pomisli, da znaša samo zamuda časa na dan okrog $1600 ali ?2000, če zboruje 200 delegatov. Da je 2x2 štiri, je povedalo pred onim govornikom že več drugih ; toda dotičnik ravnoisto stvar ponovno predlaga, dasi bi bila že lahko davno odglasova-na in zaključena. Baš radi tega je gl. odbor svetoval, da bi sc na prihodnji konvenciji zborovalo po pristnem amerikan-skem načinu, oziroma po Ro-bcrtsovih pariamantarnih predpisih. Konvencija bi bila vsled tega lahko v 5 dneh zaključena.
Čudno, nekaterim društvom sc zdijo naše konvencije vse predolge, pa pri tem nusvete za skrajšanje istih pobijajo, češ:
volilo pa tajno z listki. Zopet vse po starem! Kako se pa določa kandidate za mestno vlado? Ali ste že kedaj čuli, da bi bil kak župan izvoljen, ne da bi javnost že popred vedela za njegovo ime. To velja tudi za mestne odbornike, kongresnike, senatorje, guvernerje in za predsednika Združenih držav Kandidat stopi v javnost, da ga volilci poznajo, da o njem sodijo če je vreden in zmožen voditi ta urad* ali ne. Tako naj bi bilo tudi na glavnem zborovanju kake podporne organizacije. Vse nam znane Jednote in podporne Zveze volijo svoje glavne odbornike na tak način, brez tajne nominacije kandidatov. Taka volitev stane tudi mnogo denarja. Na konvenciji v Evelethu je ista trajala ne prestano od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Za predsednika in druga glavna uradniška mesta je bilo potom tajnih nominacij kar po 20 kandidatov naenkrat. Dokler nc dobi kandidat potrebne nadpolovične večine, vzame mnogo časa in več glasovanj. Včasih se pojavi na ta način tudi tak kandidat na površje, ki sploh ni vreden ali zmožen voditi kako mesto glavnega uradnika. Za taka glacovanja se najbolj potegujejo delegatje iz onih naselbin, ki imajo novega glavnega uradnika iz svoje sredine že doma izvoljenega, in ki na konvenciji nastopajo v posebnih strankinih skupinah. Skušnje o tem smo imeli že dosti.
III.	Dosedaj sc je že dvoje društev izrazilo, da naj se pri naši Jednoti zopet vpelje mesto blagajnika neizplačanih posmrt-nin. O poslovanju in pomenu tega urada smo se že prepričali pred leti. Dotičnim društvom naj bo omenjeno, da niso neizplačani dediči nič prikrajšani na njih obrestih, kajti njih denar je obrestonosno naložen na varni banki na posebne knjižice ž njih imenom. Ko se dedič javi, dobi posmrtninski delež in narastle obresti. Br. gl. tajnik te stvari jako natan čno vodi in izvršuje. 0 tem bo dal gotovo kaj pojasnila v svojem poročilu pred konven cijo. Cemu torej trositi denar po nepotrebnem za blagajnika neizplačanih posmrtnin? Vse gre bolj točno in gladko naprej naravnost iz glavnega urada. 0 tem smo se že prepričali, ko smo imeli zaupnika ali takega blagajnika v drugi državi; koliko nepotrebnega dela in sitno-Bti je bilo vsled tega.
IV.	Točko glede izpraznjenih
vse naj se vrši in zboruje po mest glavnih odbornikov bo starem! Ono društvo se jako.treba preurediti toda kako? ali motj, ko trdi da sc Robertsovc pa pustiti po starem. Eni sve-
predpise za zborovanja v pora b-, tu jejo, naj bi izpraznjeno me-! naši dični organizaciji. Saj glavnih uradnikov)
sto zavzel oni, ki je dobil na zadnji konvenciji največ g|a-v. Vprašanj« pa nastane/ kako bi nastopil naslednik oho službo v slučaju, če je bil n. pr. pokojni ali odstopli glavni uradnik na zadnji konvenciji soglasno izvoljen da ni imel nobenega tekmeca? Taki slučaje se večkrat pripetijo na konvenciji.
V. Neko društvo predlaga, da naj konvencija izvoli poseben odbor, ki bi naredil načrt in proračun, koliko je treba prispevati v stroškovni sklad in druge sklade, da ne bo nepotrebnih posebnih assmentov od konvencije do konvencije. To točko je imel do sedaj rešiti gospodarski odbor, da priporoča znižanje ali zvišanje asesmen-ta. 0 Da bi pa kak odbor naredil natančen proračun (budget) za eno leto naprej, to je pa povsem nemogoče. Kdo ve, koliko članov bo poškodovanih in operiranih čez toliko in toliko mesecev? Asesment se lahko določa na podlagi skušnje in preteklih slučajev, ne pa bodočih. Podporna organizacija je vse kaj drugega kakor pa kako trgovsko podjetje,'mestna uprava ali državna. Tam imajo vse do centa izračun j eno, koliko se lahko izda za to in to, in ne več. Ce so v enem skladu morda prekratki, ne bo davčna oblast takoj razpisala posebne do-klade, ampak si bo mesto pomagalo s tem, odstavi nekaj uradnikov, da s tem skrči še večji deficit v mestni blagajni. Citali smo že slučaje, da je bilo to ali ono mesto nekaj časa br^ policije ali ognjegascev, ker je bil sklad za vzdrževanje tega oddelka izčrpan.
Skušnja nas uči, da s- sedanjim asesmentom in sedanjimi jKKlporami za poškodnino in operacije nc moremo izhajati; treba bo torej asesment zvišati, ali pa podporo znižati. "Malo novaca, malo muzike," se je nekoč izrazil nek delegat iz Jo-lieta. Naj bi. torej članstvo razmotrivalo o tem važnem vprašanju, kajti po sedanjem sistemu ne moremo več delovati, ker je poškodninski sklad skoraj vedno prekratek.
Pustite za enkrat premembo Jednotinega imena, pa razmo-trivajte rajši o drugih, bolj važnih točkah, ki morajo biti rešene na prihodnji konvenciji. S starim imenom bomo še lahko poslovali, toda poškodnin-skega asesmenta ne smemo puščati v nemar. Pri tem ponovno opozarjamo na važne nasvete glavnega odbora k premembi pravil, ki so bili priobčeni na prvi strani "Glasila," številka 9.
Sheboygan, Wis. — Ko prebiram razna razmotrivanja ra di premembe Jednotinega imena, sem prišla do prepričanja, da je večina v ofwziciji radi imena "Ameriška," ker so vsi oni, ki so proti premembi doma iz kranjske dežele, ali rojeni od kranjskih starišev. Gotovo jim narekuje domovinska ljubezen se postaviti za "Kranjsko" ime. Vsa čast jim! Vsak je ponosen na svojo domovino.
Ker se pa gre tukaj še za druge Slovence, ki so tudi člani K. S. K. Jednote, bi jaz mislila, da bi bili lahko bolj velikodušni.
V pravilih čitamo, da imamo vsi člani in članice jednakc pra vice. Kaj ko bi kakemu štajerskemu, koroškemu ali prekmurskemu Slovencu, članu padlo v glavo, da bi zahteval, naj se Jednota imenuje po njegovi domovini? Pravico za to ima zajamčeno po pravilih. Res je, da so bili ustanovniki naše organizacije kranjski Slovenci in so torej radi tega Jednoto na-zvali kot je sedaj. A tudi že takrat so mislili na drugo ime: "Jugoslovanska;" ako bi pa tedaj naši častitljivi ustanovniki mogli videti do danes, gotovo bi Jednota imela bolj prikladno ime. Ne bodite torej ozkosrč ni in dovolite nam, da srpo tudi mi, ostali Slovenci zapopadeni v
smo vondar tudi mi njeni zvesti, tudi mi delujemo za njo, jo ljubimo in spoštujemo kot našo dobro podporno mater. Ne odobravajte torej razlike, ki nas boli.
Jaz sem rodom štajerska Slovenka. Neizmerno sem ponosna na mojo krasno ljubo domovino. Ni imena, ki bi me bolj počastilo, kot Če me kdo nazo-ve "Stajerka." A vendar, v slučaju, da bi naša Jednota imela ime "Štajerska," namesto Kranjska," bi bila jaz prva, ki bi glasovala, da se ime premeni v tako, kjer bodo vključene vse slovenske panoge in ne samo ena. Pozdravljeni!
Marie Priaiand, članica glavnega odbora.
Društvo Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa.
Ker se je začelo razmotriva-nje za 16. konvencijo od strani glavnega odbora, Wakor tudi od strani krajevnih društev, se temu razmotrivanju pridružujemo tudi mi kot člani društva Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa.
Na redni seji, dne 11. aprila smo razmotrivali o vseh točkah, katere so glavni odborniki na polletni seji od 25. do 29. januarja t. 1. v Jolietu odobrili k premembi Jednotinih pravil, kakor tudi glede Jednotinega imena. Člani našega društva so se izrazili kakor sledi:
Prva točka je prememba Jednotinega imena. . Člani našega društva so se enoglasno izrazili, da naj ime ostane takšno, kakor je bjlo dosedaj. Mi nikakor ne vidimo v novem imenu boljšega napredka kakor ga imamo tudi pod starim imenom, odkar Jednota obstoja.
Clen I. točka 3. K isti naj se dostavi v drugi vrsti odzgo-raj: "v Združenih Državah in Kanadi."
K točki 4 naj se dostavi na koncu: "lyezplaČno."
Člen IV,, točka 12, naj bi se glasila, da se ima konvencija vršiti vsako četrto leto, ne pa na vsaka tri leta kakor dosedaj. S tem bi se dosti stroškov prihranilo v korist Jednote in vse-g ačlanstva.
Točka 13 in 14, naj ostane neizpremenjena.
Točka 15 in 15-a naj ostane po starem z dostavkom k 15-a kjer se čita: "v istem mestu," naj se doda še "ali pa v bližnjem mestu."
Točka 17 naj ostane po starem, ker mi smo mnenja, da vsa društva, spadajoča h K. S. K. Jednoti so katoliška društva, in kot taka si gotovo izberejo za „ delegate sposobne in tudi praktično katoliške može; torej ni potreba zraven še kakega ^upnikovega spričevala.
Točka 19 (Kvorum) naj se glasi namesto 12 — 51 odstotkov celokupnega števila delegatov.
Točka 20, odstavek 4 naj ostane v veljavi kakoršen je dosedaj.
Člani našega društva so se izrekli proti uvedbi Roberts Rules.
Namesto odstavka 8-16 naj se rabi samo: poročilo glavnih odbornikov in poročilo začasnih konvenčnih odborov.
Za odstavkom "Volitev uradnikov," naj sledi nov odstavek "Določitev prihodnje konvencije."
Predzadnji odstavek kon venčnega reda naj bi se glasil: Slovesna zaprisega novoizvoljenih uradnikov.	, „
Clcn V„ točka 22-a naj osta-np po starem. Odstavek b naj »p črta; torej *»e lahko vrši splošno glasovanje tudi v kon-
venčnem letu.
Točke 24, 25 in 26 naj ostanejo v veljavi tako kakor se glasijo sedaj.
, Clen VI. točka naj ostane po starem, ker zadostujejo trije porotni in trije pravni odborniki.
Točku 29. (Način volitve
iij. ii fj.i =s
čka naj odpade, nova se pa naj glasi:, "Nominacija kandidat* za glavni urad naj bo javna, volitev pa tajna i listki. Za izvolitev se zahteva nadpolovič-no večino oddanih glasov.
Točki 31 in 85 naj ostanejo po starem kakor so se glasile dosedaj.
Točka 36. K besedam "na Izpraznjeno mesto" naj se dostavi še "iz ravno iste države, iz katere je bil prejšnji uradnik."
Točke 37, 39, 40 naj ostanejo neizpremenjene.
Zgoraj označeno razmotriva-nje je bilo prečitano in odobreno na redni seji dne 11. aprila od večine navzočega članstva.
Odbor društva Marije Sedem Žalosti, št. 50: Mathias Ivanich, predsednik. Michael Bahor, tajnik. Joseph Dolmovich, blagajnik.
(Pečat)
Drattvo sv. Srca Marije, it. 86,
' Rock Springs, Wyo.
Tudi naše zgoraj označeno društvo se je pridružilo razmotrivanju na redni seji dne 11. aprila. Zaradi premembe imena se je društvo izreklo, naj ostane pri starem.
Priporočamo, da bi se kaj ukrenilo glede neizplačanih posmrtnin mladoletnih dedičev, da bi se jim denar saj nekaj obrestoval. V mnogih slučajih imajo sorodnike, ki se ne brigajo za njih koristi, ali so pa brez svojcev ter prepuščeni sebi, in si ne morejo pomagati. V interesu teh naše društvo priporoča, da bi se njih denar obrestoval, ter naj bi se na prihodnji konvenciji izvolil blagajnik neizplačanih posmrtnin.
Za društvo št. 86, Rock Springs, Wyo.
Joh&na Ferlic, predsednica.
Theresa Potochnik, tajnica. Johana Fortuna. blagajničarka.
(Pečat)
da bo ta vse bolj prikladno.
Toraj *e enkrat apeliram na vse Članstvo, da »topi na plan s koristnimi točkami v predalih rasmttrivanjti kajti čas do konvencije postaja vedno bolj kratek, še dobre tri mesece; delegate bo treba voliti že prihodnji mesec (junija). Nastopimo sedaj v lepi slogi in bratstvu, pa bo prihodnja konvencija gotovo uspešna.
France« De be ve, blagajničarka društva št. 162.
Cleveland, O. — Cenjeni so-brat urednik: Ker vam dela naše društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 bolj malo sitnosti glede razmotrivanja, dasiravno je zelo veliko in agilno, se oglašam jaz s temi skromnimi vrsticami.
Tudi jaz zasledujem z zanimanjem v "Glasilu" vsa razmotrivanja; le žal, da jih je bilo dosedaj bolj malo pri tako velikem številu članstva, kakoršnega ima naša dična Jednota. Res, to je vse nekako prezaspa-no in mlačno, kot je zadnjič omenil naš sobrat glavni predsednik. Člani in članice! Stopite z dobrimi predlogi na dan, saj imamo svoje glasilo za to na razpolago; ne čakajmo in ne odlašajmo vse na konvencijo t storimo raje prej, da se s tem prihrani stroške, katere moramo vsled predolge konvencijo vsi trpeti. Kar bomo storili sedaj, bo to velike važnosti za delegate in delegatinje, ki bodo prišli m» konvencijo z dobrimi predlogi na dan; na ta način bo konvencija bolj kratka m tudi uspešna.
Zelo se čudim, da v obče krajevna društva kar molčijo na razne nasvete in predloge, ki so bili po glavnem odboru priobčeni že pred devetimi tedni. Vse bol) važne nasvete se prezira in sc debatira samo o premembi Jednotinega imena. S tem sc članstvo preveč razburja. Ali sc bo konvencija vršila samo zaradi te premembe? S tem predlogom v obče še ni zapravljena Jednota; to vse je odvisno od članstva in od delegatov; dofbčala bo večina, kakor boste naročili delegatom in delegati-njam. Kakor bo konvenčna zbornic« odglasovala, tako bo veljalo. Prememba imena jednote sedaj tako razburja član. stvo, kakor jih je svoječaano feenska enakopravnost No, in sedaj ko smo zmagale, ali to škoduje Jednoti? Ali ni zdaj več napredka tn zanimanja za Jednoto od strani žensk kot ga je bilo popred? Tako bo tudi, Stara io- ako se ime Jednote prenaredl,
Bridgeport, O. — "Premalo zanimanja," nas opominja kot skrbni oče naš neumorni sobrat glavni predsednik; prosi, priporoča in svari, da se pripravimo na velike dneve, ki nas čakajo v letošnjem letu. Vse je gola resnica, kar je nam pojasnil -in priporočal, in mislim, da ga ni člana pri naši Jednoti, kateremu je blagor Jednote pri srcu, da bi tega ne pripoznal.
Cas hitro teče, konvencija bo kmalu pred durmi, pa nismo še nič drugega napravili, kot da smo si glede premembe imena v lase skočili, namesto da bi začeli z dobrim razmotrivanjem in poslušali nasvete glavnega odbora.
Društvo sv. Barbare, št. 23, je vse točke, ki jih je glavni odbor priporočal za spremembo pravil, odobril, ker nekatere je društvo že prej sklenilo priporočiti ravno v istem smislu. Članstvo je prepričano, da kakor pri vsakem društvu dobri uradniki najboljše vedo, kaj je bolj koristno in potrebno za napredek društva, tako v toliko večjem obsegu vedo naši glavni uradniki, kaj je potrebno za zboljšanje Jednotinih razmer. Dejstva govore, dokazi so jasni, da je sedanji glavni odbor z našim navdušenim glavnim predsednikom z vso vnemo in požrtvovalnostjo nesebično deloval za napredek Jednote in v korist članstva, zakaj bi potem mi ne zaupali njim? Ce so do sedaj delali za nas in vodili po pravi poti do napredka, gotovo niso kar čez noč postali izdajalci; sploh pa točke, ki jih je glavni odbor priporočal, dovolj jasno govore, da je njim blagor naše Jednote globoko pri srcu.
Zato je društvo sv. Barbare, št. 23 v prvi vrsti soglasno od dobrilo točko za premembo imena iz '^Kranjske" v "Ameriško, iz razlogov, ki so bili dovolj že pojasnjeni.
Naj omenim, da tudi druge organizacije isto delajo, če razmere časa zahtevajo. Podpisani spadam v nemško organizacijo Roman Catholic - German Knights of St. George, ki je stara že 45 let in letos tudi namerava premenjti svoje ime, da se bo glasilo: Knights of SL George, ker ime je postalo sedanjim razmeram neprikladno; torej ako je ta velika organiza cija sprevidela za potrebno, ime urediti razmeram primerno, ali ni naša Jednota ravno na istem potu, da mora z duhom časa na prej, če hočemo imeti dobre ugodnosti do napredka? ' V dokaz, kako deluje ta organizacija za napredek, naj naver 'dem, da ko sem pristopil pred osmimi,leti, so se seje obdrža-vale še v nemškem jeziku, gla silo je izhajalo še večjidcl v tem jeziku; danes se vrši vse poslovanje v angleškem jeziku, le uradna poročila v glasilu so poleg angleškega tudi v nemškem jeziku, sprejemajo se v organizacijo vse narodnosti člani, ako so dobri katoličani. Or-ganfsacija dobro napreduje in ima v tukajšnji bližini krasen ddm za stare člane, ki stane nad 200 tisoč dajarjav.
V zadnjem' čaau je iwjel glavT ni odbor vabila sa pristop v šv» stili različnih jezikih. Iz navp. denega je razvidno, da če so Nemci izprevideli za potrebo, organizacijo preuostrijiti po ameriškem sistemu, da tndi nam $k>vencem, ki smo majhni, nc bo kasalo drugega, če hočemo imeti obstanek naše Jednote zagotovljen. Cas jo prfiel in
prinesel seboj zahteve, ki j»h bomo mogli sprejeti prej ali ekj, zakaj torej odlašati, ker skulnja nas uči, da vaako odlašani« Je nam le v škodo.
Zatorej poslušaj mo dobre nasvete našega glavnega predsednika in ostalih glavnih uradnikov, ter pojdimo skupno na delo za blagor naše slavne Jednote. Prihodnjič še kaj o drugih priporočilih društva.
Z bratskim pozdravom za društvo sv. Barbare, št. 23, Mihad Hochevar, blagajnik.
Emporia, Kana. — Ameri-kansko Slovenska Katoliška Jednota je res lepo ime! Ko sera pred 22 leti pristopil v društvo sv. Petra in Pavla, št. 38 K. S. K. Jednote, nismo bili tako moderni kakor smo sedanji čas.
Vse tozadevno razmotri van je in pikanje po strani se meni nC dozdeva praktično, ker gotovo ni naši dragi mamici K. S. K. Jednoti v korist in blagor, da se njeni otroci med seboj po strani gledajo radi njenega imena.
Ne, cenjeni mi sobratje in so-sestre! Ali bo beseda Ameri-kanska v blagor Jednote? Pustimo ime Kranjska; saj je Kranjska itak izgubljena in je ni več na zemljevidu, a naš mili spomin pa ostane v naših srcih nam, ki smo hodili po nji; naša mila nekdaj kranjska.dežela je še naš dom in ostane za vedno, če bi jo tudi prekrstili v Carigrad.
Spominjam se še, ko smo peli: "Kranjski fantje, mi smo mi, po nafcih žilah teče kri . .
Dragi mi sobratje in sose-stre! Ni vredno, da bi se prepirali. Oba imena »ta nam v sorodu. Mila "kranjska" in draga "ameriška;" glavna stvar je, da nam je naša Jednota dobra podporna mati. Ne pustimo prepira v to Jednoto; jaz iz srca povem: da sem kranjski sin, ali Ameriko ljubim nad vse! Ce bi imel jaz pravico danes zapisati "Ameriška," bi takoj iz srca rad zapisal; želel bi pa, da naj to delegatje na konvenciji določijo tako, da bo nam vsem v blagor.
John BizaL
Barberton, O. — Kako in kaj je naše društvo sv. Jožefa, št. 110 na svoji zadnji seji sklenilo glede bodoče konvencije, je tajnik ucadno v "Glasilu" fte poročal. Ker imamo pa vsi člani pravico — kar je popolnoma pravilno — da izrazi vsak svoje lastno, nepristransko mišljenje in po svoji skromni zmožnosti svetuje glede ukrepov bodoče konvencije, sem se tudi jaz, kot večletni član Jeanote namenil l>odati par skromnih nasvetov v tej zadevi. Naj omenim, da je to moje lastno mišljenje, potem naj si vsak po svoje tol» mači.
Vzemimo naj prvo vprašanje splošne centralne bolniške podpore, kateri točki bi po mojem mnenju morala bodoča konvencija posvetiti posebno pozornost.
Ko sc jc na predzadnji konvenciji odobrilo centralno bolniško podporo, jc bilo naše društvo ev. Jožefa, št. 110 eno pr« vih. ki jc soglasno sklenilo, da se pridruži centralizaciji. To sc jc-ukrenilo ne radi tega, da ne bi imelo v blagajni denarja za morebitno bolniško podporo, ampak iz zgolj bratoljubja. Imeli smo par tisočakov in jih imamo hvala Bogu še dane*, dasiravno nam je pred leti -španska influence dosti denarja odvzela vsled plačanih podpor.
Nekoč spm govoril s tajni* kom nekega društva naše Jednote iz druge naselbine, temu njih društvo ne pristopi v centralizacijo? Rekel mi jc takole: "A, kaj,? Mi imamo še par svojih tisočakov, da lahko u naše blagajne plačujemo podporo!" Tako je torej mišljenje nekaterih naših sobratov, ki ni (Dalje na,S. strani)
Uaiaa*«l|«aa » Jeliatti, m dne 2. aprila 1804. Inkorportrenn v Jellete.
m avw. mbTU11^1* 5*ne '2- i»nuarja, 1808.
J^^JJ?**1*: 1004 N CHICAGO St., JOLIET, ILL. v,lw"flM'	-vldelka znaia 100.28%; Mi^nt^« wlarfinekacs nd
_	(lelka ma*- 124.1«'*
Od ustanovitve do 1. aprila, 1926, znaša skupna izplačana podpora 52,687,789.
__ ^ . glavni uradniki
glavni predsednik Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland Oln« . podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., PueMo C«u I. oodpredeednik. Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn
(II. podpredaed Mrs Mary Prisland, 1034 Dillingham	(hfk.«ia(l wi,
ulavrf tajnik; jMip Zalar. 1004 N. Chicago St., JoUet II) »omoin talmk Steve G Verttn, 1004 N. Chicago St.,	«
blagajnik: John Grahek, 1012 N Broadway, Joliet III lubovni vodj«: Rev j J. Oman, 3547 E. s6th St., Cleveland, Ohio, ^-hovni zdravnik- Or. los V. Grahek, R 303 Aw it,,.	hi*.
w Or,«« S. .. er*ft> Ave., Pittsburgh, Pa~ NADZORNI ODBOr -rana Opek*. M- tOth Si., North Chicago " John Jench. 1849 W 22nd St., Chicago, 111 !ohn Germ «17 East "C" St., Pueblo, Colo (ohm Znlich, J5301 Waterloo Rd., Cleveland, »>•• Martin Shnkle «t'	Eveleth, Minn
POROTNI ODBOR onn R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium. r* Martin Kremesec. 2004 Coulter St., Chicago II' -•nk Tremnnoh *?- 4*th St_ Pittsburgh, Pa PRAVNI On«o» ■>ni. ueenmin. Box 52« forest City, Pa. |ohn Mum 42 Halleck Ave., Brooklyn, N i U*. q».v <»• «<»h 1201 So. S- Fe Ave., Pueblo C«»o
UREDNIK "GLASILA K S K JEDNOTE": Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio Telefon: Randolph 3912 v*a pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiijaio na <iavnega tajnika JOSIP ZALAR. 1004 N Chicago St.. Joliet, 111., dopise, lruitvene veati, razna naznanila, oglase in naročnino pa i« 'GLASILO K S K JBDNOTB". 8117 St. Clair Ave. Cleveland Ohio
bratsko, ampak sebično. Naše imamo nebroj dokazov. Vzemi-društvo se je zato pridružilo mo na primer naša pevska dru centralizaciji, ker je videlo le v štva. Nobeno pevsko društvo združenju svojo bratsko pomoč, se ne imenuje Kranjsko pevsko Bodimo torej bratski, pravični društvo, ampak Slovensko, ker in nepristranski; samo v pra- vsako tako društvo tvorijo tudi vem združenju bomo združeni Štajerci, Primorci, ne pa samo sobratje in sestre.	Kranjci; mi se^skupno imenu-
Naša Jednota je v zadnjih jemo Amerikanski Slovenci, kampanjah kar čudežno nara- Tako imamo tudi pri naši Jed-ščala. Nemali vzrok je temu j >ti dosti Štajercev, Primorcev bila tudi centralna bolniška in Prekmurcev; celo v glavnem podpora; razume se, da vsako odboru imamo tri, tu v Ameri-novo društvo, ko bi takoj prišla ki rojene Slovence in ne kranj-bolezen, bi ne moglo plačevati ske; to število se bo kmalu po-podpore ali vsaj težko, če bi ne večalo. Ker smo enakopravni bilo v centralizaciji. Zato je glede pravic in dolžnosti pri dolžnost nas vseh, da takim so- Jednoti, bodimo še enakopravni bratom v nesreči pomagamo, j glede imena; enakopravnost ni Združimo se torej sami in ne pozna nobene prednosti.
čakajmo, da nas bodo k temu drugi primorali; prišel bo čas,
Se en primer. Naša konvencija se bo letos vršila v Kranj-
ko bodo državne oblasti to mor- sko-Slovenskem Domu v Pitts-da naravnost zhfctev^Ie,. &ko burghu, namesto v Slovenskem kakor solventnopt. Naj nam bo vedno pred očmi znano geslo: "V združenju je moč." Prihodnja konvencija naj bi posvetila vso svojo posebno pozornost temu, da bomo imeli splošno bolniško centralizacijo,
Narodnem Domu, kar bi bilo pravilno. Pred leti, ko so rojaki iz Pittsburgha gradili ta Dom, sem živel tudi jaz tamkaj. Vse je slo gladko, ko so pa prišli do imena, je pa nastal ogenj v strehi; vlekli so kar na tri
oziroma da se še za ta sklad vsi strani. Zmernejši so hoteli združimo, kakor smo združeni imeti "Slovenski Narodni Dom" za druge sklade.	druga stranka je bila za Kranj-
Zdaj pa še radi spremembe sko Slovenski, tretja pa celo za Jednotinega imena. Naše dru-j Avstrijsko Kranjski!? Zmaga-štvo se je izreklo, da naj osta- li so Kranjci, ker so bili močne ime po starem. Prepričan nejši. Vzemimo, da bi uspeli sem, ako bi bil sobrat, glavni prijatelji tedanje Avstrije. Ka-tajnik stvar popred pojasnil, da ko neprijetno bi danes to ime ne bo pri tem tako velikanskih na ušesa zvenelo! Ime bi bilo ?! stroškov, oziroma nobenih, {že med yojno gotovo predruga-bi bilo naše društvo drugače čeno, če ne bi ga bili pa s silo glasovalo. Moj nasvet je, da predrugačili Amerikanci. naj se naša organizacija v bo- To je moje skromno mišlje-doče imenuje "Amerikanska1 nje. Jaz sicer radi imena ne Slovenska Katoliška Jednota." j bom pustil Jednote, toda rad bi Da ime "Kranjska" ni lepo, ni umrl kot član A. S. K. Jednote. pravlino in je za nas ameriške	Jakob Sabec,
Slovence celo poniževalno, zato član društva sv. Jožefa, št. 110.
iz glvvnegaura^k7s.k. jednote
URADNO NAZNANILO.
Vsled mnogih poškodninskih in operacijskih slučajev, ki smo jih imeli tekom tekočega leta, nastal je v tem skladu velik primaftkljaj. Ker je nemogoče nastali primankljaj pokriti z rednim mesečnim asesmentom, zato je za mesec maj 1926 razpisan na vsakega člana in članico poseben asesment 50c., da se tako primankljaj poškodninskega sklada pokrije.
Izrednega asesmenta 50c. so prosti vsi člani in članice, nahajajoči se v zavodih za umobolne, kakor tudi vsi novo pristopili udje, ki bodo sprejeti v Jednoto tekom meseca maja 1.1.
Vsi ostali člani in članice plačajo izredni asesment z rednim asesmentom za mesec maj.
Cenjeno članstvo se prosi, da to vpoatevati blagovoli.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
iz urada porotnega odbora k, s. k. j.
Namuiio in odgovor na dopis "S pota," kateri jo bil ob* javljen v listu "Glas Naroda," št. 76 z dne 1. aprila in nosi podpis; Matija Pogorele.
G Matija Pogorele! S tem se vam naznanja v zadevi pritožbe, katera je bila vložena zoper vas, zaradi vašega dopisa, ki je bil objavljen v listu "Glas Naroda," št. 270 z dne 17. novembra, 1925.	* ■ . .
Omenjeni dopis je bil v mesecu januarju t. 1. pri zasedanju glavnega odbora v Jolietu na seji glavnih odbornikov predložen in nrečitan, in glavni odborniki so se enoglasno izrekli, da se	_ f
ne spodobi članu K. S. K. Jednote take dopise pošiljati v jav- da ste telo slabega spomina, ali njega Jednotinega poslopja in
objavljena z zapisnikom v "Glasilu K. S. K. Jednote," it. 5 z dne 5. februarja, 1926 in se glasi:
"Mi, tukaj shrani glavni uradniki K. S. K. Jednote odločno obsojamo žaljive dopise člana Math Pogorelca, v katerih blat glavne uradnike naše Jednote, katoliško vero in naše slovenske duhovnike. Kot Člana naše katoliške organizacije se ga s tem opozarja, da naj enkrat za vselej preneha s takimi žaljivimi dopisi v proti-katoliških listih, sicer se bo ž njim postopalo v takih slučajih kakor to določajo pravila K. S. K. Jednote."
G. Matija Pogorele! Kakor razvidno iz vašega dopisa pota," ki je bil objavljen v listu "Glas Naroda," št. 76, z dne 1. aprila, 1926, se vi ne ozirate na sklep glavnega odbora in tudi ne vpoštevate Jednotinih pravil; zatorej se vam naznanja potom "Glasila K. S. K. Jednote," da smo mi, podpisani člani porotnega odbora čitali vaš dopis "S pota" v listu "Glas Naroda, št. 76 z dne 1. aprila, 1926 in vam naznanjamo, da ste z onim dopisom v "Glas Naroda," št. 76 z dne 1. aprila 1926 kršili" Jed-notina pravila, zatorej vas na podlagi Jednotinih pravil člen XIV točka 119 in 121 kaznujemo s suspendacijo iz K. S. K. Jednote; suspendacija stopi v veljavo dne 1. maja, 1926, certifikat št. 2451 zavarovalnina $500, razred 47 John R. Sterbenz, I. porotnik; Martin Kremesec, II. porotnik;
Frank Trempus, III. porotnik Jaz, podpisani potrjujem s tem sklep in razsodbo glavnega porotnega odbora K. S. K. Jednote v zadevi obsodbe Matija Pogorelca, ter priznavam isto za pravoveljavno. Vrhovnemu porotnemu odboru dajem priznanje, da je to zadevo ukrenil in odredil popolnoma v soglasju Jednotinih pravil.
Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. J Cleveland, O., dne 1. maja, 1926.
4. MAJA, 1926._
nost. Zaradi tega je bila sestavljena resolucija, katera je bila'pa zidanja nove hiše, je bil takoj za menoj pozvan k besedi brat John Lozar, slovenski stavbenik. On je razložil zbranim društvenim uradnikom in uradnicam, koliko bi stalo popravilo sedanjega Jednotinega poslopja. Javno je izrekel, da je tudi on za to, da se zida nova hiša
Za bratom Lozarjem jc govoril brat Matt Buchar, tajnik društva sv. Cirila in Metoda, št. 8, ki je izjavil, da je proti popravilu sedanje Jednotine hiše Za bratom Buchar jem je prosil za besedo sobrat Nikolaj Vraničar, ki je istotako povedal, da jo za novo stavbo. Omenil je, da je zadovoljen s prostorom, ki ga je stavbinski odbor K. S. K. Jednote izbral
Nato ste bili šele vi vprašani, kaj mislite.
V vašem dopisu poročate, kako ste se izrazili, kar zopet ne odgovarja resnici. V resnici ste se izrazili takole: "Kakor bom rekel bom napačen. Prostor (kjer se namerava zidati nova hiša), se mi dopade, toda bojim se, da bo brez ]x>mena, kar mi tukaj sklenemo."
Pojasnjeno vam je bilo, da so bili odborniki jolietskih društev poklicani na posvetovanje, da sc vsak izrazi kaj misli, je li zato, da se prezida sedanje poslopje ali naj bi se zidala nova hiša.
Pripoznali ste, da so listine v resnici v nevarnosti, ter da je bilo že zdavnaj potreba urad popraviti. Omenili ste, da je bilo pri minuli konvenciji sklenjeno, da se naj urad popravi, toda zakaj se tega ni storilo. Nekaj je treba ukreniti, ste rekli, toda ako mi kaj določimo, se bo pri konvenciji po nas udrihalo.
Pojasnil sem vaffi, kje je iskati krivde, da se urad ni popravil, toda kakor navadno, vi nočete ničesar verjeti, kar kateri glavnih uradnikov reče.
Vi dalje pišete, da ste se izrazili, dH' sO vam zdi seja brez pomena, da zbrani društveni uradniki niso imeli kaj sklepati brez članstva.
Torej po vašem mnenju seja, ki sem jo sklical z dovoljenjem glavnega predsednika ni imela pomena. Toda sejo, ki ste jo vi s par uradniki sklicali 20. februarja, kamor ste poklicali društvene odbornike, brez dovoljenja in vednosti članstva društev, kjer se je sklenilo sklicati javen shod, da se protestira proti premembi imena K. S. K. Jednote, pa je imela pomen?! Pri dotični seji pa se niste ozirali na članstvo. Brez vednosti članstva ste določili shod, kjer se je brez vsakega vzroka napadalo glavne uradnike.
Vi pravite, da je bilo pri minuli konvenciji sklenjeno, da se glavni urad i>opravi. Ne spominjate sc {ki, da je bilo že pri več konvencijah določeno, da se naj hiša proda.
Vi pravite, zakaj se ni vpo-števal sklep konvencije? Pra-
moretc dopovedati, kaj je po- napadu precej prizadetega, pa
še je čas!
(Piše duhovni vodja K. S. K. Jednote.)
"Prijatelj, ne delam ti krivice," tako je rekel hišni gospodar svojemu hlapcu v evangeliju. Tako pa tudi smelo govori naša katoliška Jednota, ko zahteva od svojih članov in članic izpolnjevanje verskih dolžnosti. Jednota mora to zahtevati in ti nimaš nobene pritožbe. Ali nisi prisegel, da boš pravila spol-noval? Nekateri potem govoričijo, ko so vstopili in prisegli, da bodo spolnovali vsa Jednotina pravila, potem šele se spomnijo, da šo pristopili k Jednoti le radi "insurance." Tistim članom svetujem, naj še enkrat prečitajo Clen II., točka 7 in Člen 14, točka 119. Jednota ti ne dela nobene krivice, ako zahteva, da sprejmeš zakramente sv. pokore in sv. obhajila. Ti si se pogodil z Jednoto in sedaj drži svojo pogodbo.
Drugi zopet govoriči: "Prisiljena reč ni dobra." Gotovo, da ne. Toda če si že tako daleč; da greš edino le po« sili k sv. zakramentom, potem nisi več pravi član, tudi nisi več- pravi katolik, si katolik le še po imenu, kar pa ti ne koristi nič, in čim preje odstopiš od Jednote, tem boljše bo zato in "za Jednoto.
Je vse zastonj, prijatelj, Jednota ti ne dela nobene krivice. Vprašanje je le, ali živiš ti po tem, kar si prisegel ,da boš spolnjeval? It's all up to you!
Zato pa, člani in članice katoliške Jednote, skrbite, da vsak svojo dolžnost skrbno in dostojno opravi. Pomislite vi, kateri Ste postali tako, brezbrižni v spolnovanju verskih. dolžnosti, da ste postali brezbrižni zato, ker ste poslušali krive preroke, ne pa glas Dobrega Pastija vaših neumrjočih duš. Jezusa Kristusa, ki vam želi le dobro. On je tisti, kateri je rekel apostolom in njih naslednikom: "Prejmite sv. Duha. Komur boste grehe odpustili, so jim odpuščeni, komur jih boste zadržali, so jim zadržani."
Zgodovina sv. Cerkve nas tudi uči, da je bila spoved vseskozi sem od početka sv. Cerkve. Vi pa ste postali zato sovražni temu zakramentu, ker ste poslušali odpadnike sv. vere. Ali ni to nespametno? Ali ni Jezusova beseda bolj zanesljiva, kakor beseda naših janičarjev, kateri so Boga zapustili zato, da bi jim bilo dovoljeno delati vse, kar je prav in kar ni prav? Ali vas bodo oni zagovarjali in izgovorili na dan sodbe?
Jezus pravi: "Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje v sebi." Vaši voditelji, za katerim ste nastopili pot, pa pravijo: "To je farški b|znes." Kateremu je bolj varno slediti, Jezusu ali odpadnikom? Kdor je pameten, ta bo sledil klicu Dobrega Pastirja: "Pridite k meni vsi." Kdor ne 3prejme sv. Zakramentov, ne sledi Jezusu in se zveličati ne more) četudi veruje. Saj veruje tudi satan, pa mu ne koristi nič, ker se po veri ne ravna. Tako tudi tebi mrtva vera ne koristi nič.
Jezus pravi: "Ako hočeš iti v življenje, spolnuj zapovedi." Zapoved pa zahteva od nas vsaj enkratno sv. obhajilo in vsaj enkratno spoved na leto. Zato pa šc enkrat rečem onim članom in članicam naše katoliške Jednote, povrnite se nazaj v naročje matere sv. Cerkve. Z zanemarjeno velikonočno dolžnostjo ste se izključili iz nje sami. Popravite, dokler je še Čas. Jezus vas
še vedno ljubi in kliče nazaj. Odzovite se temu klicu, predno
ne pride drugi klic: "Daj odgovor od svojega hiševanja!" Tajite, da bi popravilo st b ne-klic bo prišel vsakemu, tudi tistim, kateri ne verujejo, ker s tem, da ne priznajo Boga, Boga vse eno ne bodo odpravili. Bog je bil, je in borne glede na to, koliko ljudi ga tukaj zanikuje in taji. Zato pa, brat! Sestra! Sedaj je čas, da se povrneš nazaj k Očetu!	' Rev. J. J. Oman.
■ o	-
pa ste toliko hudoben, da resnici v oči pogledati ne morete: Iz vašega dopisa sc razvidi, kakor da samo vi vse znate in resnico govorite, jaz pa poročam neresnico.
ODPRTO PISMO.
Odgovor sobratu Jakobu Sega, Joliet, IIL
V vašem dopisu "Malo odgovora, na pojasnilo glavnemu tajniku," v št. 15, "Glasila K. S.! Naj vam bo enkrat za vselej K. Jednote," ki je bilo priobče-1 povedano, da opravljam službo po minuli teden, ste celo stvar tajnika Jednote že 18. leto, in taHo zasukali, kakor je sploh j kar sem pisal, bila jo gola res-vaša navada.	niča. Tako so bili tudi podatki
Nisem imel namena z vami se Priobčeni v "Glasilu," št. 15, prerefcatj, toda ker vem. da me!resnični in brez pretiranja. bolj sovražite kakor vrag bU- V vašem dopisu pravite, da goslovljeno vodo, in ker vem, ker ni nobeden dal hitro odgo. da bi me najrajše v žlici vode vora na moje pojasnilo, sem vtopiji, če bi me mogli, zato j pozval vas, ter da sem vas sem se odločil vam javno odgo- vprašal, kaj vi misjite o tem ? voriti in dokazati, kaj je vaš To nikukor ne odgovarja resni-numen.	Ko sem pojasnil celo »ade-
Z vašim dopisom ste pokazali, | vo, kar sc tiče popravka seda
koliko čez štiri tisoč dolarjev.
Zakaj ne i>ovestc, koliko čez štiri tisoč dolarjev bi popravilo stalo? Stavbenik je glavnemu odboru povedal istotako, kakor je*povedal vam vpričo ostalih 28. marca zbranim društvenim uradnikom in uradnicam, da bi popravilo stalo $15,000. In ako bi se pri minuli konvenciji povedalo strošek popravila, bi gotovo konvpncija ne dovolila potrošiti omenjene svote. In ker pri konvenciji ni bilo navedene vsote, koliko bi popravilo stalo, zato sedanji glavni odbor ni hotel 915,000 potrošiti brez dovo, ljenja članstva ali konvencije.
Vi pravite, da jc dom do libn-venci j c dober, ko se pa bliža konvencija? je pa zanič, samo da je prepir zaradi njega.
Kadar bom jaz prišel v vašo mcsnico in vas bom hotel učiti, kako se prodaja meso in kosti ali s čemur trgujete v vaši prodajalni, potem mi lahko kaj svetujete; nikakor pa mi ne
trebno za Jednoto. Jaz nisem priporočal popravila glavnega urada zato, ker se bliža konven cija ali da bi se delal prepir. Popravilo urada sem priporočal, ker je popravilo neobhodno potrebno, kar ste tudi sami pri seji pripoznali.
Kar se pa prepira tiče, ste pa vi tisti, ki ga dela. * Odkar ste v Jolietu, delate zdražbe. Vi ste povzročili prepir pred minulo konvencijo. Vaša umazana politika je bila vzrok, da se je pri minuli konvenciji potrošilo okrog $4,000 nepotrebnim potom. Vi ste bili krivi, da je bila delegacija jolietskih društev pri minuli konvenciji poražena. Vi ste bili krivi, da je pri minu li konvenciji eden izmed dele gatov priporočal, da naj v bodoče Jolictčani umazano perilo doma operejo in ga ni treba nositi na konvencijo. Vi ste kri vi, da se zopet sedaj od tedna do tedna v "Glasilu" napada članstvo jolietskih društev.
Vi pravite, da bivate v Jolietu že več let, toda da ne slišite nobene tako hude želje za novi Jednotin dom, da bi se za to prepirali, kakor je razvidno i i "Glasila."
Ako moje pojasnilo šc enkrat prečitate, boste videli, da nisem tako pisal, kakor vi zavijate. Mogoče ste pri seji 28. marca sedeli na ušesih, da niste slišali, ko so sc vsi zbrani društveni odborniki in odbornice izrekli za zidanje nove Jedtine hiše. Ne vem, kje ste imeli ušefca, da niste slišali, ko se je od strani uradnikov povdarjalo, da čc sc zida nova hiša na za-padni strani mesta Joliet, se bo tem ustreglo želji članstva. Kje ste bili, ko se je povdarjalo, da bo s tem zavladal mir med članstvom, ter da se bo odstranil strah, o selitvi urada iz Jolieta. Kje ste bili, ko se je eden izmed uradnikov izrazil, da imamo prepir že 18 let na konvencijah in izven konvencij samo zaradi sedanje Jednotine hiše, ter da je že čas, da se pride do kakega zaključka v tem oziru. Kje ste bili, ko se je zopet drugi društveni uradnik izrazil, da če se zida nova hiša na prostoru, ki ga je odbor Jednote določil, da ne bo niti enega člana, ki bi temu nasprotoval.
Vi ste bili edini, ki ste se izrazili, če bo šlo vse po pravi treki."
Jaz sem priporočal popravo glavnega urada, glavni odbor je pa sklenil, da bi bilo nespametno zabiti v sedanje poslopje $15,000 ter jc določil, da se zida nova hiša, pod pogojem, če se članstvo Jednote zato izreče.
Vas kakor tudi ostale uradnike in uradnice jolietskih društev sem poklical z dovoljenjem glavnega predsednika k seji, da se izve mnenje, kaj uradniki društev mislijo. Odbor Jednote ve, da ako se zadosti želji članstva jolietskih društev, bo s tem zadovoljno tudi članstvo izven Jolieta. Zato jc bila seja sklicana in za nič drugega.
Vi pa kljub vsemu temu živite še vedno v dvomu in nekaj iščete. Vaš pravi namen je Članstvo razburjati in v kalnem ribarili. Ako mislite, da se bo zopet na prihodnji konvenciji zaradi vaše politike potrošilo tisočake, sc motite. Ce vas ni spametovala minula konvencija, vas bo mogoče prihodnja. Ako je vaš namen na prihodnji konvenciji jolietsko delegacijo zopet pahniti v blato, kakor ste to z vašimi pristaši storili na minuli konvepciji, le nadaljujte svojo politiko.
Toliko v odgovor, da se boste znali ravnati in da ne boste potvarjali resnice, ter direktno ali indirektno pisali, da poijp-čam neresnico.
Josip Zalar, glavni tajnik.
K odprtemu pismu »obrata glavnega tajnika dodajam tudi jaz nekaj vrstic; to pa radi tega, ker se čutim pri Se govern u
ne zaradi tega, da je sobrat Sega mogoče povedal nekaj resnice, ki bi morda nas zadela, marveč radi tega, ker je ravno narobe, ker resaice ni povedal. Kar je povedal in napisal, je storil le na videz, da se je slišalo samo tako, da bi vzbudilo sum.
Brat Sega se dela nevednega in povprašuje, kdo je ustavil delo poprave Jednotinega doma. Skoraj na štirih mestih navaja v svojem dopisu to vprašanje. Brat Sega se dela nevednega, dasi ve to v Jolietu že vsak poedini član in članica. Sedaj pa tudi jaz nočem njemu tega povedati; naj ostane tajno.
Brat Sega se zelo zanima za Jednotine stvari v Jolietu; bojim se, da se še malo preveč zanima za našo Jednoto; ako bi sc malo manj zanimal, bi bilo bolje. Brat Sega se kaže precej v ospredju v Jolietu, pa bi bilo mnogo bolje za vse Joliet-čane, ako bi brat Sega ostal malo bolj zadej. Ako bi se on držal malo bolj nazaj od svoje navade, bi ne bilo danes te bu-ne, ki jo imamo. En človek lahko vso naselbino spravi iz reda in kredita. Ako je brat Sega tako dober in naklonjen Jednoti, bi mu jaz svetoval, da bi naj on vporabil svoje zanimanje za druga, boljša sredstva in namene kako/ jih ima v svojih muhah sedaj. Kranjska Slovenska Katoliška Jednota ima svoj glavni odbor; naj se brat Sega nikar preveč ne zanima za uradne stvari naše Jednote. Jaz ne vidim ničesar tako opasnega pri Jednoti, da bi bilo potreba ponoči klicati članstvo na izvanredne seje in hru-liti. Tudi jaz nosim odgovornost za Jednoto in sem pod $10,000 varščine za moje poslovanje in gospodarstvo; torej je vse brez skrbi. Manj ko se bo brat Sega zanimal na ta način, bolje bo za Jednoto. Ne rečem, da brat Sega ni zmožen, da nekaj lahko naredi; to je dokazal v pretečenih letih; ali žalibože, da to ni bilo v korist Jednote.
Ako bi brat Sega hotel vpo-rabiti vse svoje moči za dobrobit Jednote, kakor jih vporabi v nasprotnem smislu, bi bil lahko odlikovan s kako nagrado. Do-sedaj ni še ničesar dokazal, radi tega se mu tudi ni treba preveč v ospredje tlačiti; bo že šlo tudi brez njegove muje in nadzorstva vse gladko naprej.
Ce je sobratu Šegi vseeno kaj za blagor Jednote, potem naj gre na to-le Jednotino delo: Ker se bliža konvencija, se bližajo tudi velika dela za reševanje važnih stvari, mnogo bolj važnih, nego je Dom Jednote. Največja potreba jc, da se temeljito pogovorimo, kaj da bo z našo centralizacijo bolniške !>odpore. Morda bi hotel brat Sega sklicati v Jolietu eno iz-vanredno skupno sejo ali shod vseh tamošnjih društev, tako kakor jih je sklical za protest proti novemu imenu Jednote. Ako bi brat Šega to naredil, in nam pridobil le par jolietskih društev za našo centralno podporo, bi dobil na konvenciji (ako bo prišel?), lepo pohvalo in jaz bi mu v priznanje kupil fino smodko. Poleg tega pa pa imamo še druge važne točke, ki so večjega pomena, da naj bi se jih brat Sega lotil, ne pa Jednotine hiše. Treba je ukrepati o dolgotrajni bolniški podpori, operacijskem skladu in skladu za onemogle, o denarju, ki bo moral biti naložen na večje obresti itd. itd. Brat Sega ima torej dosti vzroka, da lahko pokale, da mu je blagor Jednote v resuici pri srcu, kajti na način, kakoršnega kaže sedaj, ne bo šlo. Mi mu ne verujemo, ker se ž njim dobro poznamo.
Le drugo pot ukrenite brat Sega, ako hočete, da vas bomo vpoštevali; za enkrat ste sc zmotili. Pisal sem vam že, da je vaša dolžnost, da popravite,
(Dalje na 6. strani t
kar ste zakrivili z neopraviče- pojem: stariši — oče, mati — nimi vašimi sejami in shodi, j sveta stvar tudi sivi glavi. Bodite le prepričani, da dokler Mati — nevidna zlata, vidna tr-
šem jaz predsednik, bo pri Jednoti vse O. K. Lahko malo pogledate okoli vogalov, to sicer ne škoduje, samo ne vtikajte se preveč v stvari, katerih prav dobro ne razumete, ali jih pa razumeti nočete.
V prihodnji številki "Glasila" vam bom predstavil krasno sliko (obris) nameravane nove Jednotine stavbe. Nič se bati, da bi iste brez vašega dovoljenja ne mogli postaviti; vse bo temeljitim potom pretreseno in potrjeno. Tudi v odbor vas bomo pozvali, ako se bo o tem go-
njevn krona se ovija okoli svetega imena.
Ne smemo morda misliti, da stariši bogvekaj pričakujejo od svojih otrok. Hvaležnost pač, spoštovanje tudi — toda predvsem nekaj, kar sploh ni mogoče zahtevati, ker sicer takoj zgubi sleherno vrednost. To so malenkosti, tiste male pozornosti, ki jih narekuje srce dan za dnem. Molče čaka mati drobnih rož na večer življenja. Kakor polje poslednjih solnčnih žarkov, da se oveseli zapoznelih jesenskih cvetic, tako oče tako
vorilo, še predno poteče naš mati.
uradni termin. Morda se še vidimo ?!
S pozdravom, vaš sobrat,
Anton Grdina.
glavni predsednik K. S. K. J.
-o-
MATERIN DAN. I>r. I'. Koinr.n "Foinineo, O.K.M.
Manj sloveča kot priljubljena pisateljica. Marija Herbert (Keiter Terezija, rojena 1859. umrla v marcu, 1925 v Regens-burgu), pripoveduje v svojem romanu "Zivljenska izpoved," kako zrel mož premišlja svoje življenje in gleda nazaj v preteklost. Pri t^m se spomni tudi svoje matere, ki jo je našel, vrnivši se iz vseučiliškega mesta. kjer je preživel par prijet-no-veselih semestrov, umirajočo.
Povsem iznenada se je tedaj domislil, da bo v nekaj dneh — sirota — brez matere in šele v tem hipu mu je postalo jasno, kaj pomeni mati za vse njegovo življenje. Do tega dne. tako pripoveduje, še nisem nikdar premišljal o njej, res niti od daleč ne. Bila mi je kot soln-ce, kot zrak. kot voda. Nekaj, kar je pač že pred nami tu, dar božji, nekaj samoposebi umevnega, brez česar sploh ni mogoče živeti. Bila je nekdo, ki je za vse skrbela, ker je to tako rekoč del njenega bistva; nekdo, ki je skrbel za zajtrk, kosilo in večerjo, nekdo, ki že mesece naprej ve. česar vsega potrebujemo in res tudi vse oskrbi o pravem času. Ko sem bil bolan, mi je stregla, vsaka malenkost o meni jo je zanimala in bolj je skrbela za moj'da ena sama beseda, niti trdo napredek kot jaz sam. Ko sem mišljena, rani mehko srce.
Se posebej težko pa je često razmerje med doraslo hčerko in materjo. Dve ženi — ena v pomladi, druga v poznem poletju. Ena v jutro hrepeneča, druga v večni mir stopajoča. Ena odhaja v življenje, druga se na-pravlja k slovesu.
Kako je z menoj? Odgovori si na to vprašanje na tihem. Nimam pravice segati v tajne tvojega srca, v poslednjo skrivno kamrico. Samo bodi odkritosrčna sama sebi in pravična materi!
Mi mladi, hrepenimo po drugih zvezdah, iščemo drugih potov. kot so po njih hodile naše matere, naši očetje. Zanje je naše početje tuj svet, tuja učenost; nehote primerjajo in težko je s trudnimi očmi zreti v žarko solnce. Trudne oči ljubijo večerno zarjo.
Ali boš zamerila materi, da ljubi, spomine svoje mladftsti? Ali ni morda tebi lažje prilagoditi se'njenemu svetu, spoštovati v njenih spominih staro dobo, ki se poslavlja, da napravi prostor novi. Ti si mlada, tvoj um. tvoja domišljija je še prožna. Ti moraš z ljubeznivo pozornostjo prihajati in posegati v ta svet, ki je tebi tuj. Saj ni brez lepot!
"Moja mama me ne razume več." Se ni dolgo, kar sem čul to tožbo. Bila je odkritosrčna žalost v nji.
Umevna je ta žalost. Rada bi, a ne gre. Tudi ona hoče. pa ne more. Ti si hodila v šole. Nova obzorja so se ti odprla. Mati ne more s teboj. In mor-
se pripravljal za izpite, je pre-čula noč v molitvi.
Skrajna nežnost in pozornost v tem oziru mnogo ran zaceli,
To bitje, ki nikoli ni tožilo, mnogo neumevanja premosti.
sedaj umira. Toda, ali ni često prav to srce ihtelo v nočeh brez spanja, ker ni našlo vsaj tihega umevanja globoke zveste ljubezni?
Nič ni bolj grenkega kot prepozno kesa nje. Nič bolj bridkega kot prepozne solze na grobu umrle matere, umrlega očeta. "Materin dan" naj bi nekako priklical v spomin sleheme-
Vedi. da mati drugače zre na šolanje sina, kot na hčer.
V hiši so tudi spomini; slike, cenen porcelan, vaze, ki se zde nam skrajno neokusne, krase police. Tu in tam uide beseda. Sladak spomin je navezan zanjo na to ali ono stvar. Tebi je stvar, ki žali tvoj izobraženi okus. Toda oprosti, ali nimaš tudi ti par drobnih pisem, ki jih
mu otroku, da ima, da je imel ^ hraniš zvesto in čuvaš kot za-nekoč mater, ki je zanj dolga klad. Za druge: popisan papir
leta skrbela v nesebični ljubezni.
(Op. ured. Materin dan "Mather's Day" se bo letos obhajalo dne 9. maja. prihodnjo nedeljo.)
Ko smo bili še otroci, je bilo naše razmerje do matere, do starišev vse bolj lahko, brez j važna in spoštovanja vredna — te žav, brez zapletljajev. Na življenska modrost. Samo, boji.
— ti si morda te liste že po-lubljala. Naprej misli sama!
Resnična omika je vedno globoka in vedno pozorna. Prav tako kot je resnična učenost vedno skromna. In prav visoka in globoka znanost ve, da je neka druga veda se vse bolj
eni strani ljubezen, na drugi
grenkosti in nekaj redkih hipov
zaupanje — oboje brez pomiš- nekaljenega veselja vodijo do ljan.ia, brez preudarjanja. Z vrelca življenske, modrosti. Na leti se stvar spremeni, ista lju- tej poti pa postanejo še tako bežen — morda le še bolj vda- rožnata lica vela, še tako belo na. kot v nežnih otroških letih in gladko čelo nagubano, samo — nam postane neznosna, na-1 oči dobe nek poseben, neskon-šim letom, naši zrelosti, našim čno dobrohoten sijaj, izkušnjam neprimerna.	i In v tej vednosti je sleherna
Neka stena se dviga nevidno mati, sleherni oče s bolj doma med našim in njenim preem. i kot sin ali hči. Knjige sO nam bolj ljube kot Morda par vrstic tolažbe njena beseda. In prijatelj, pri- onim, ki kljub vsej otroški lju-jateljica ima večjo moč do na-r bežni ne morejo brez grenkosti šega srca. V tuj svet stopa- misliti na svojo mater, na oče-mo in puščamo mater na oni ta.
strani praga spominov, trplje- 1 Ne vem, ali si že videla Bot-nja, prečutih noči, strganih ticellijevo sliko Matere božje, otroških kril, prvih hlačic že Od petih angelov obdana, drži davno zavrženih premajhnih v naročju božje Dete, z desni-čevijev.	|co piše: "VeKčaj duša moja
To je naravni razvoj. In Gospoda." Izraz obraza, rok, vendar bi morala biti beseda in prstov je tako plemenit, da si
je tak model, tako ženo, tako mater nemogoče misliti. Je več takih umetnin, vem. Vendar sem prav pri njegovih slikah, ki jih tako zelo ljubim, delj časa iskal, kje in kako jc našel umetnik toli plemenit izraz. Verjetno se mi zdi, da je pri vsem svojem zelo nerednem življenju ohranil globoko ljubezen do edino Ciste. In karkoli je videl lepega, dražestnega. ganljivega pri mladih ženah, materah, pri številnih svojih prijateljicah, je položil v sliko Madone. Kot simbol, kot molitev, v znak ljubezni.
Stori ti enako! Nelepo sliko matere poveličaj s svojo ljubeznijo. Slaboten* odsev Nje, Matere vseh mater — obseva tudi njo. In če ti je težko, spomni se blaženega Henrika Suzona, ki je v spominu Nanjo spoštljivo dajal prednost — javnim grešnicam.
Tako obhajamo "materin dan!" Menim, da bo na ta način "praznik četrte božje zapovedi" primerno proslavljen in bo naš delež drugi del iste postave . . .
Materina dobrota.
Iz knjige "Človeška dobrota" (A. Deuster*) Ali more mati pozabiti na svojega otroka? (Iz. 40,15)
Mati z otrokom! V tisoč iz-premembah izražena misel umetnikov vseh časov. Že čisto naravno je, da v teh umotvorih diha iz matere sama dobrota, iz otroka sama zaupnost in da celotno sliko obdaja nekaj tako lepega, tako prisrčnega, da prevzame vsakega človeka.
C« pa ožarja, kakor pri naših Madonah, nekaj nadnaravnega, • erskega, muter in otroka, nastane pravi praznik v umetniškem upodabljanju.
Kaj pa je prav za prav, kar nas pri materi tako globoko gane in tako nevzdržno privlačit-je?	j
Njena brezmejna ljubezen4 do otroka. Mati! (VWeta beseda, ki vzbuja v nas najhvalež-nejše spomine.
Mati! Bitje je bilo to, ki je pomenilo za nas najčistejšo dobroto, najmočnejšo pobudo za vse dobro in najmočnejšo oviro za vse slabo. Njena misel na nas je bila kakor skala v morju življenja; njena beseda in njen svet je pospeševal naše delo. Njena roka nas je vodila, dokler nismo zastavili in utrdili korenin v življenju. Kje je tesnejša zveza v življenju kakor med materjo in otrokom?
Kako so znali Grki prisluhniti naravi, ko nam v svojem ba-jeslovju kažejo Niobo, mater številnih otrok, okamenelo od bolesti nad izgubo vseh teh otrok. AH se ne ponavlja to pri tisočih in tisočih mater,, ki so izgubile svoje otroke in z njimi vsebino svojega življenja?
Materina dobrota do otroka! V prvi vrsti je to nekaj naravnega, kar je Bog položil v njeno srce. Nadaljevanje te božje dobrote do človeka; nekako po-nazorovanje in ponavljanje tega, kar dela Bog. Zato pa je tudi človek otrok, pravkar rojen, ko leži na materinih prsih, srečen, tako srečen, kakor, nikoli pozneje v življenju; kajti toliko resnične, zveste in požrtvovalne dobrote ne bo deležen nikoli v življenju, ker se oddaljuje .od matere. Najrevnejši pa je, kdor že kot otrok izgubi mater in najsi bi čakala nanj v življenju tudi zlata krona.
Zdi se, da je naravni zakon tak, ki materino skrb in dobroto zahteva za vsa živa bitja. Tako močan je ta zakon, da ve-ljfi celo za živalstvo in rastlinstvo. Zato doživljamo v pesimizmu, ki v vsakdanjih živ-ljenskih bojih tako rad govori o zlobi in hudobiji, prav za prav kos neresnice. Ce namreč govorimo o boju v naravi, je to boj dobrote in ne zlobe.1
In vsi, ki se bavijo z vzgojo mladine, so privzeli dobroto za
temeljni zakon. In vsa vzgojna sredstva tja dol do kazni je treba porabljati v principu dobrote.
Kdor ne zna vzgajati z dobrotnimi materinimi rokami in z njeno nesebično dobroto, ni vreden biti služabnik božje vsemogočnosti in ne materin namestnik.
Toda materina dobrota vrši čudeže, če jo ožarja nadnaravna moč.	^
Naravna dobrota skrbi za otrokovo telo. Nadnaravna pa gre korak dalje, ker ima otrokovo dušo pred očmi. Temu podredi tudi skrb za telo. Njeno temeljno pravilo je: "Kaj pomaga mojemu otroku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi?"
Danski kovertit (Joergensen) pripoveduje, da je nekoč pokazal materi zvezdnato nebo in vzkliknil: "Mati, glej, kako je lepo!" Mati mu je odgovorila: "Res je, a varuj, da svoje duše ne izgubiš!" (Temu neznatnemu prizoru izza mladih let pripisuje svoje izpreobrnjenje.) Zaradi duše svojega otroka premaguje mati svojo naravno dobroto. Iz nadnaravne dobrote rasto njene najplemenitejše misli; v njej dobi najresnejšo besedo, ko svari in opominja; iz nje 1» tudi zraste najtežje dejanje, če je treba. Iz nadnaravne dobrote postane "močna žena."
Na ta način razumemo maka-bejsko mater, katere slavo poje II. makabejska knjiga. Smrt svojih sedmerih sinov je morala gledati v enem dnevu in vzpodbujala je vsakega izmed njih, naj ostana .zvest božji zapovedi ir\ rajši umrje, kakor da bi zapustil Boga. In, ko je najmlajši in najljubši še ostal, mu je govorila:
"Ne boj se rablja in sprejmi smrt, da te v usmiljenju, ki ga vsi pričakujemo, najdem s tvojimi brati!"
Nazadnje je še sama dala življenje, polno; dobrote in ju naštva. Kakok krasno se je v tej- materi izpolnila naravna dobrota z nadnaravno!
Mojstersko je orisal boj med naravno in nadnaravno materini dobroto sv. Avguštin v svojih "Izpovedih." Občutil je pa tudi na lastnem življenju, kaj je dobra, pobožna mati: 19-let-ni molitvi svojo matere se ima zahvaliti za vefno blaženstvo.
Mati, kako dobra, kako moč na si, če nisi samo mati, ampak tudi svetnica! *
Materina dobrota je v prvi vrsti naravna moč in m<ye, kakor vse naravno, postati nevarna, če ne ostane v pravih mejah. Tisoči mater in otrok so se pogubili, ker jih je vezala zgolj vez naravne dobrote. V današnjih dneh je kaj zelo razširjena taka dobrota, ki otroku vse dovoli, vse pregleda, vse da, ničesar ne odreče. A dobro vemo, da tega niti živali ne delajo. Kam vodi taka napačna dobrota ?
Krščanska mati razume prav dobro, kako ji je treba naravno dobroto združiti z nadnaravno. Kadar se čuti preslabotno za vršitev svojih dolžnosti, išče pomoč tam, kjer jo najde: v molitvi. Dobra vzgoja zavisi mnogo bolj od pobožnosti kakor pa od materinega znanja. . Iz vsega je razvidno, da je materina dobrota ona opora, ki jo Bog da vsakemu človeku. Praviloma so materini nazori, zlasti pa njepa dobrota in po-božnost, glasni klicarji na pravo pot, ki pravočasno dosežejo marsikoga, ki je že na potu pogube.
Naloga materina,- z njenim' dobrotnim razumevanjem je zlasti za doraščajočo mladino posebno važna. Materine življenske izkušnje so za mladino najdragocenejši nasveti pri njenih odločilnih korakih. Naj bi si vsak mlad človek, ko se mu odpre vprašanje glede tajnih pojavov v Človeškem Življenju, z vsem zaupanjem poiskal razlage in sveta pri svoji materi!
Koliko mladih src in življenskih sreč bi se ne bilo razbilo, če bi jim bila ob odločilnem času, materina dobrota zavetje in opora! Moč ljubezni je v mladem srcu tako silna, dia brez materine dobrote le težko ostane v pravilnih mejah.
Ko je dekliški venec v nevarnosti, ga mati najlažje obvaruje s svojo dobroto; če hoče vihar zlomiti lilijo, jo materina dobrota opre, zavaruje pritrdi. Kadar vihar življenja žuga ladjico uničiti, je materina ddbro^ ta in ljubezen varni pristan.
Zato: blagor mu, ki raste v živijensko moč, pa ima še mater, njeno dobroto, ljubezen, to močno oporo!
Saj mati ne more pozabiti svojega otroka!
-o—i-
ŽELJA. Snežniška. Veš li, kje bi najrajši' prebivala? Pri bogatih ljudeh, ki imajo vsega izobilju? Ne. Morebiti pri učenjakih, ki bi mi znali in vedeli vse razložiti, me v vsem poučili? Ne. Bi li rada našla zavetja v borni siro-makovi koči? Tudi ne.
Ne želim bivati tam, kjer vlada izobilje, kakor tudi ne on-di, kjer sta doma pomanjkanje in revščina. One zadovoljne srednje poti želim, kjer bi ljubezen ogrevala mojo dušo, zvestoba čuvala moje srce, jasen človeški razum me obvaroval pred vsakim nepravilnim korakom in kjer bi mi temeljito delo sladilo življenje. Tam bi rada prebivala, kjer bi iskrena beseda, vesela pesem in tiha, prisrčna molitev zaključila dan.
In veš ti, kje je to? Tam, kjer bi ljubeče materino oko spremljalo moje korake, kjer bi mi mehka materina roka otira-la solze, kjer bi zlato materino srce čakalo name, kjer bi sveta materina ljubezen ožarjala moje življenje. O želja, o doslej neutešeno hrepenenje po združitvi z materjo — v večnosti!
—-o-
MATI. M. G.
Kakor korenina je mati. ki črpajo otroci iz nje telesne in duševne moči za svoj razvoj.
Mati ne pozna sebe; v njenem srcu ni prostora za samo-ljubje, v njem je le prostor za ljubezen.
Mati izgine v svoji osebnosti, umrje, da živi, pozabi nase in živi, da žive drugi ob njej.
Materina duša mora biti čista in plemenita in se mora čistiti dan za dnem.
Mati hodi s svojim otrokom skozi vse življenje, četudi je že mrtva.
Mati je ljubezen in njeno delo je delo ljubezni, tiste preproste ljubezni, ki vse ljubi, vse razume in vse odpušča.
-o- ,
MATI. Nadin Nevenko. Kakor božja svečenica, kakor tiha mučenica vsa se noč-in dan žrtvuje le za druge . . . Njej je tuje vse, kar druga srca mami s samoljubnimi željami. V boli kakor jagnje vdana ... Tako skromna in neznana, le trpljenju posvečena . . . vedno krotka in iskrena . . . A v radosti, sreči tiha — tisto sladko blagost diha vseokrog, ki na vsem sveti ni je možno več uzreti ... O vse sreče vir bogati — mati, da edina mati! —
-o-
Ljubezen enega edinega vdanega srca premaga vse in zaceli vse rane, ker je močnejša nego ves svet. Najmočnejša pa je ljubezen materina.	As. Mcsko.
ljubezen sama. že tvoj smehljaj je paradiž	Cankar.
In kljub otročji nehvaležno? t i jc materina ljubezen najstanovit-nejša ljubezen na svetu. Vse zemske ljubezni izginejo, izpuhtijo sčasoma: samo materina jc neupogljiva, nepremagljiva.'
' P. Pa j kova. --
Zdravniški nasveti.
Hi* Dr. Jn. V. Craheit
vrhovni id ravnik K. S. K. Jednota
Kaj naj jemo?
Poleti bo mati narava produ-cirala veliko stvari za človeška bitja in za živali. To dela narava vsled tega, da so lahko ljudje, )<i so živeli dannadan ob mesu, deležni izpremembe ter dajo raznim organom zaslužen počitek. Dandanes uživa 90 odstotkov ljudi preveč mesa ter premalo sadja in zelenjav. Preveč mesa povzroča želodčne, le-dične, jetrne in druge notranje bolezni, katere je treba v gotovih slučajih dolgo časa zdraviti; včasih je pa celo operacija potrebna. Da se temu izognete, morate jesti več sadja in zelenjave ter manj mesa. • Sedaj je doba zelenjave, špinače, paradižnikov (tomatoes), kumar itd. Imejte vsak dart na svoji mizi vsaj eno teh zelenjav. To vam bo dalo potrebno moč ter bo obenem služilo za odvajalno sredstvo. Namesto, da bi pili munšajn, kupite sadja in ga jejte. Sadna kislina je potrebna vašemu sistemu, dočim je munšajn strup za vas.
Ko str utrujeni delavci žejni, naj kupijo mleka namesto godlje, katero se prodaja preko bare kot pivo. , Par kozarcev maslenega mleka vsaki dan bo pomagalo • vaši prebavi, veliko boljše se boste počutili. Tekom vročih -mesecev naj otroci ne zavživajo nobene težke hrane. Za zajtrk naj ne jedo mesa, pač pa kako močnato jed in mleko naj uživajo poleg. Najboljša hrana za otroka je mle-
ko. Kave jim ni potreba dajati, tudi čaja ne, posebno tekom poletnih mesecev. Malo mesa. vsak dan enkrat je dobro, toda ne več kot enkrat. Dajte otrokom dosti sočivja in sadja. Veliko vode naj pijejo, toda ne med jedjo. Sladoled je dober, če dobite takega, v katerem je dosti maščobe. Ce imate par nikljev za "candy," ne kupite ga, pač pa sadje. Otrokom bo na ta način veliko bolj poma-gano in tudi zobe bodo imeli boljše. Ne pozabite na veliko redilno vrednost mleka. Dajte ga otrokom toliko, kolikor ga hočejo piti. Za poletne dni ga kupite kvart več, cenejše je in bolj zdravo.
Ce bodo imeli otroci dobro dijeto in če bodo na svežem zraku, bodo močni,in zdravi, ne samo telesno, pač pa tudi duševno.	.
Svojim otrokom prepove j te uživanje tobaka v tej ali oni obliki. .Zgodaj naj gredo spat ter naj zgodaj vstajajo. In tudi kopljejo naj se večkrat. To je dobro za hitro kroženje krvi in za zdravo kožo.
Ali vas srbi koža?
Brezpametno je če prestajate neprijetna srbečico ali dražitev na koži; za to se najde dobro in zanesljivo zdravilo, ki je bilo tekom časa že večkrat preskušeno. Idite samo v bližnjo lekarno, kjer zahtevajte Severov Esko. To je i zborno antiseptično mazilo, ki vam bo srbečico takoj pregnalo. Vneto kožo vam bo ohladilo in ustavilo bolečine, da boste lahko spali, če je žc drugim pomagalo, bo tudi vam. Kupite si že danes 1 škatljo zdravila, da ga imate vedno pri rokah. Cena 50c; dobi se v lekarni. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa.	(Adv.)

V mojem srett je materina podoba — lepota in blagost, kakor je nikoli in nikjer nisem videl in ki jo bodo ztvo ugledale šele moje umirajoče oči.	Cankar.
O mati! Tvoja duša je brez
madeža, kakor k»Ukc na poletnem
polju. O mati, otrok svojih otrok.
,' učenosti ni ljubezni, ti pa si t
Materinski dan, najlepši dan
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii
Dragi sin. Hubljena hčerka! Kolikokrat na leto se spominjata svoje drage matere! Mogoče je vaša mati daleč tam v domovini, preko morja ia dolin! Nfe se boste spominjali v mislih in srčnih željah, da bi bila zdrava in Krečna!
Ako je pa vaša mamica tu pri vas. če ste tako srečni, da jo imate še živo. tedni veate. da mati neprestano deluje za vas. misli na vas in vam pre si sreče v živllenju. Ali se še spominjate, ko ste šli v svet. ko ste zapustili rodno vas, kako milo je mamica gledala za vami in prelivala gorke solze nezapopadne materinske ljubezni.
In če ste nesrečni, da nimate matere, tedai gotovo vzdihujete po njej: Kje si mati? Kje ie tvoja skrbna roka. ki nam i« prva kazala pot v življenju, kje Je mati. ki je imela morje ljubezni za otroka7
Ameriški narod si je postani praznik posvečen našim materam. Ta praznik se obhaja v nedeWo. 9. maja. Sveta dolžnost otrok je spominjati se svotih mater zlasti ta dan in jih razveseliti s primernim iskrenim darom.
In kaj morete nudiU lepšega, bolj ljubezen razodevaiočega kot pa šopek svežih cvetk v sijajnih barvah došle spomladi! Sai je bila že stara slovenska navada, da so se pri hiši vedno gojile cvetlice. Narediti torei svoji materi veselje, razveselite jo na Materinski dan s cvetlicami.
Pri nas jih boste dobili ta teden na izbero, krasne, bujne in dišeče, po vaši izberi ia okusu, vse po zmernih cenah. VpraAa<te pri nas, oglejte si našo zalogo in vemo. da boste prav zadovoljni, ker boste zbrali nekak s čimur razveselite mamico. Se priporočam.
Jim Slapnik I
6120 St. Clair Ave.
6419 St. Clair Ave.
15300 Waterloo Rd.
CLEVELAND. OHIO
earn
7 to

On the same day the church at Minnesota mine was dedicated to Almighty God and named St. Mary's, to the great satisfaction and joy of the multitudes who had come there- .
"Thence I went to anothr mine, . called the Norwich, where also a small, neat chapel had been built this summer. On the 24th of August I dedicated this church to Almighty God under the name of St. Francis Xavier. On the same Sunday I confirmed 33 persons. After these visitations I returned to Sault Sie. Marie."
On the first of November of that year (1856) we find an entry in his journey, in which he complains of his weak stomach ;?nd poor digestion; and on the 30th of December he says that during the foregoing night he had been quite deaf. And this is not to be wondered at. It is almost certain that he niiidc the whole voyage, over 500 miles by the way he traveled, from Sault Ste. Marie to Superior, in a birch canoe or at least made a part of the journey in an open boat.
Moreover, at times he suffered great mental depression or sadness from various reasons, especially the bad conduct of some in his diocesc. Here is one of his entries:
"November 1, 1856. This, is • be - tiurtL..aaghTrnnn* trf-mr consecration; a very sad day. I might almost say: 'Dies ille vertatur in tenebras . . . ob-scurent eum tenebrae et umbrae mortis; occupet eum cali-go et involvatur amaritudine'.
"December 15. A very cold night. Today I put fresh relics in my Pectoral-Cross. Yesterday and today I have again thoughts of resigning. Could I but know the will of God in this regard,' I would soon be at ease and determined for one or the other side."
Thus we see that his elevation to the episcopacy increased his burdens. He had trials from without and trials from within. His deep sense of the awful responsibility resting on the episcopal ditrnity was a source of continual anxiety to him. It was this that gave him no rest, but urged him on to do all he possibly could for his people and his own soul's salvation. He felt indeed that the burden of the episcopacy is an "onus vel angelicis humeris for-midandum," (a burden formidable even to the shoulders of an angel.) > ' When at home he labored zealously and untiringly, performing all the duties of a simple priest, hearing confessions, attending sick-calls, instructing the little ones, and so forth. Thus on November 30th he made the following entry:
"Sunday; preached today in English, French and Indian. I began Indian catechism, Vhich I mean to continue all winter on Sundays. In the evening I was called across the river to Francois Grant, to whom Father — had been lately. OW Marie has received the last sacraments.
"December 1st. This morning Father — related to me that the brother of Francois Grant had comc to conduct him or me to his very sick brother; but Father — had said to him: 'Do you believe that the bishop will go to your brother's place
UFE AND LABORS
of
Rt Rev. FREDERIC BARAGA,
First Bishop of Marquette, Mich.
By
P. CHRYSOSTOMUS VERWYST.
O. F. M.
of Los Angeles, Cll.
at' midnight ?' And so the young man went away without calling me. As soon as I learned this I immediately carried the Blessed Sacrament to the sick man and gave him also Extreme Unction.
"December 18. I instruct daily two small Indian boys, Louis and Charley, whom I began to instruct the day before yesterday and whom I shall instruct all winter, .if they but come."	1
We have here the model bishop, a true pastor of souls. To him all are alike. The poor Indian boy is as dear to him as the son of a white millionaire. Like his divine Master, he regards in the child, not riches, earthly greatness and nobility, but the immortal soul redeemed with the Blood of Jesus.
CHAPTER XLVIII. Happenning during 1857. — Bishop Baraga makes his annual visit to the Principal Missions of his Diocese. Interesting Communication of Hon. C.
D. O'Brien.
As things were not going well at Mackinac and St. Ignace, Bishop Baraga determined to go there, although it was in the >dead of winter and dreadfully cold. As all old settlers of the Northwest will remember, the winter of 1857 was terribly long and cold and the snow un-wsuaJJx	Bjs
tardships
raga heeded not the hardshi of this winter's journey. It meant a hard voyage on snow-shoes in the bitter cold of January for six days going and returning. But duty called and in such • a case Bishop Baraga always obeyed. After three days traveling he arrived at his destination, where troubles and affronts were his portion. On Sunday, the 18th of January, he preached at Mackinac a sermon of reconciliation, whereby peace, at least for a time, was restored. Having accomplished his task he started, on the 20th, on his homeward journey.
One night he was obliged to stay in the woods, when the thermometer registered 40 degrees below zero, and when he was in danger, as he states in his journal, of frezing his face.
On the 7th of March we find the following entry in his journal: "How beautiful and true are these verses: "With peaceful mind thy race
of duty run . God nothing does, or suffers to
be done But what thou wouldst thyself,
if thou couldst see • Through all events of things as well as He."
On the 23rd of April, 1857, he received the Papal Bulls, in which his church is designated: "Ecclesfa Marianopolitana," — and hi himself is styled: "Epis-copus Marianopolitanus."
On the 26th of May he set oqt from Sault Ste. Marie to visit the missions of the south-em .part of his diocese. In Gyrden Island he preached againšt degraiding vice of drunkenness and prevailed upon all the men to sign the temperance pledge. One after another he visited the stations along the shores of Lake Michigan, everywhere performing all the duties of a zealous bishop.
He then went to Detroit tq look after the interests of hi« Indian schools. While there hf
assisted at the solemn dedication of St. Philipp's German church and the blessing of its bell. At the request of Bishop Lefevre, Bishop Baraga preached on this occasion in German and English, and on the following Sunday he delivered a German sermon at St. Joseph's church. He then returned home, where he arrived on the 15th of July. As usual, his •thy was short. On the 20th of the same month he left to visit the western mission stations of his diocese. On the 23rd he arrived at La Pointe, where he stayed four days with Father Van Paemel, and on Sunday confirmed 24 persons. It was on this trip that he brought Hon. Dilllon O'Brien and his family to La Pointe to take charge of the school on the island. The writer had the honor of once meeting with Mr. O'Brien at Hudson, when the latter was there selling his interesting work, "The Delays of Daleystown." His sons, who were able and much respected lawyers, residing in St. Paul, Minn.
(To be continued)
SPORTING CORNER
Edited by Stanley Zupan.
COLLINWOOD IS GOING TO TREAT Have a dance on the Sports
' Collinwood Sports are again going to entertain. This time they are holding a reception in honor of the Supreme Officers of the K. S. K. J. All those that witnessed the last dance of the Sports,, know what kind of a time the Collinwoodehani can show. This is a chance for those, that missed out last time. In fact, if you do not get your tickets early, there is doubt whether you Mill be able to get in the hall. Judging from the crowd that was there last time, there will be a line formed from the Collinwood Slovenian Hall to St. Clair Ave., and that's not maybe.
The reception will be held on Sunday, May 16th, at 6 p. m. at the Slovenian HalU (upper hall), 15810 Holmes Ave. The management of the hall has been very obliging and it seems has provided a new floor, brand new floor ready to be worn out as it was on the night of the last Sports' dance.
No need of eating .supper before you go up to the hall, as refreshments will be served free. On top of that, there will be dancing and for those that indulge in milder sports,' a chance to try their luck at crads. Mixed with dancing, eating, and playing cards, there will be entertainment galore. But here comes the big surprise — Ooopsala-Migosh! the admission will be FREE.. Can you imagine that? There is no excuse for anyone not being there. Tickets can be secured from members of the St. Joseph Sports. Get your tickets early as admission will be only by ticket.
BABBLES Sad, sad news — the boy with green gloves has left us. As a matter of fact, we are glad, fcince he was acting rather funny lately. Just the other day he came up to the office and drank a bottle of ink and then grabbed a broom and started to swing at the electric lights. I calmed him down, however. I yelled at the top of my voice: "A mouse! A mouse!" and the poor boy fainted. Now I read by the PWer that he hp* "beat" it.
A young lady tells me that he was seen going "goflooy" after he dropped a nickel in a gun slot machine and only got one stick of gum. I got a phone call from the west side, saying that the guy was last seen leaving a restaurant after finding a hair in his shnitzel soup. Wotta life, poor boy. This might be a clue. This little verse was found on his desk:
With niy friend 1 am car riding
On that street St. Clair, She gets peeved and feels like biting
Because I lost my fare.
The boy probably left town, because his friend had tg pay the fare. Who's the friend? Any information as to the whereabouts of the guy will be appreciated.
—Beračenje in prosjačenje pO ulicah mesta Jeruzalem so oblasti strogo prepovedale z ozi-rom na nadlegovanje številnih tujcev in romarjev.
ALI JIH POZNATE?
The Tating contest will have to tfe postponed, for an indefinite time. Hundreds are already entered. Those who wish can still enter.
A sure sign of nice weather. When I leave home in the morning with - my slicker. Whenever I leave it, never fails to rain.
--o-
ZAHVALA.
' Podpisana izrekam s tem javno zahvalo cenjenemu glavnemu odboru naše dične K. S. K. Jednote za tako nepričakovano hitro izplačano posmrtnino po mojem pokojnem možu Ignac Perkotu, članu društva sv. Vida, št. 25. Moj nepozabni soprog je bil pokopan dne 12. aprila t. 1., ček v izplačilo po^ smrtnflle sem pa prejela od Jednote že 27. aprila, torej v dobrih dve tednih. Označeno Jednoto (K. S. K. J.) priporočam torej vsem ameriškim Slovencem in Slovenkam, ki še niso njeni člani.
Dalje izrekam lepo zahvalo društvu 'sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote za točno izplačilo bolniške podpore mojemu pokojnemu možu ves čas njegove dolge bolezni. Hvala temu društvu tudi za darovani venec in vdeležbo pri pogrebu. Vsem iskreno hvaležna:
Ana Perko,
Cleveland, O., 1. maja, 1926.

cM!

M I»« I » M t 1 > » I» 11 M I 11111 HI I M » H I MM » » H M M I M I»'
Naše zveze s staro domovino
v vseh denarnih tadevab eo
neprekosljive. VI živita lahko kjerkoli tirom Združenih Držav In vendar )# vam mogoče poslati denar v stari kraj potom naie banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prtili sami osebno taa banko.
NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU podvržene spre membi, tods zmerne in poltene. Denar poiljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po staro-krajski pdkti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamošnjih bankah.
POSKUSITE NASO DENARNO POSOJATEV in prepričani bodite, da boste aadovoljnk Pišite nam ali pa pridite sami poizvedeti dnevne cene in jih potem primerjajte x onimi, ki jih dpbit« drugje. Naie po-šiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj lLti iive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajiem času mogoča. Vsi naSi bančni posli so podrVženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in recemti sklad naše banke presega svoto $740.000 kar J* znak varnosti za vai denar.	,
iiJOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON ST. :: JOLIET, ILL.
Wm.*Redmond, proda.	Chas. G. Pearce. kasir,
, Joseph Dunda, po mož. kasir.
■ \ '.■ -
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimimuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiM
K. S. K. J. Društvom:
|F. KERŽE,
I 1142 Dallas Rd., N. E.
I CLEVELAND, O.
Kadar naročate zastave, regalile in drugo, pazite na moje ime in naslov, če hočete dobiti aajbollte blago za najnižje cene.
Načrti la vsord ZASTONJ I
iuwi»iM»iiiii»nMi»tMiitiitMiiiuiuiiMiiiiui»ui»iiii>niii»iii»ii»iiniiuniinitiimunnn'
To je poznani
HOJER TRIO
ali podomače "Ribenčani". Igrali so že na več plošč, in sedaj pa imamo nekaj posebnega: dve novi Columbia plošči, igrane na špecialno harmoniko mojega izdelka, rekordane na nov način (Electrical recorded), zelo glasne, in kar je glavno: imajo čist glas.
VELIKOST 10 inch, 75c
25040-F	Hojer valček, Hojer Trio. Pečlarska polka, Hojer Trio.
25041-^	Vese^ rudarji, koračnica, Hojer Trio. Sladki spomini, valček, Hojer Trio.
25037-F Stoji stoji Ljubljanca, moški kvartet.
* Sinoči je pela, moški kvartet. 250S9-F Na poti v stari kraj, poje kvartet "Jadran"
1.	del.
Na poti v stari kraj, poje kvartet "Jadran"
2.	del.
Ta plošča je smešna in vam bo povedala kaj se godi na parniku kadar se človek poda v domovino. VELIKOST 12 inch, $1.25
68000-F	Županova polka, kmečka godba Posavska po^ka, kmečka godba x
68001-F	Polka čevljarskih vaj6'ncev, veteranska
kapela.
Ko krojač plesat gre, veteranska kapela
68002-F	Naprej na ples, kmečka godba Držimo se plesa, kmečka godba
68004-F Naprej zastava slava, s petjem Mladi vojaki, s petjem. Naročite takoj, ker take lepe plošče še niste imeli. Napišite natančen naslov in plačali boste blago pri sprejemu plošč.
Se priporočam — vaš rojak
anton MERVAR
6921 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
»itn n 11111111 m i ii 1111111 ii 111111 ii i: 111 ii m;: ex-
Ali greste v stari Kraj?
Ako ste nn polete namenjeni v domovino, bodisi na obisk ali za stalno, jc v Vašem interesu, da s*^ pridružite potnikom enega izmed naših poJaj navedenih skupnih potovanj. Naš zastopnik bb spremljal potni, kc prav do Ljubljane ter skrbel za čim vcejo udobnost potnikov in ekspedicijo njihove prtljage.
SKUPNO POTOVANJK NA 35. MAJA ČEZ TRST S PARNIKOM "PRESIDENT WILSON '.
Ta parnik je sedaj prenovljen in njegov lil. razred moderniziran.
Potniki III. razreda bodo nastanjeni v udobnih kabinah in hrana je serviran* v lepih obednicah. Ta parnik in linija jc priporočljiva zlasti za one, ki imajo velike družine ali pa veliko prtljage. Prtljaga sc čeka prav do Ljubljane in sc med potjo nič nc pregleduje. Tretji razred od New Yorka do Ljubljane staqp 396.06, II. razred do Trsta $135. Rctur-karta do Trsta zs III. razred $162. za II. razred pa $243.
SKUPNO POTOVANJE NA 12. JUNIJA ČEZ II VVRE S PARNIKOM "PARIS '. • ki jc med Slovenci najbolj priljubljen parnik sploh. Karta III. razreda »d Nc\\ Yorka do Ljubljane stane $111.77. returkarta pa $206. Kdor ni rad dolgo na morju, toniu priporočeino to potovanje.
SKUPNO POTOVANJE NA 3. JULIJA NA PARNIKU T.VRIS".
Vtc, kar jc bilo rečeno o i kupnem potovanju na 12, junija, velja tudi za to skupno potovanje.
Za one roiakc. ki se iz enega ali iz drugega vzroka nc morejo ude. Icžiti skupnih potovanj, navajamo odhode najboljših parnikov, ki pridejo za Slovcnec v poštev.
Parniki, ki vozijo na Havre: Francc, 15. maja—Pari«, 22. maja—France, 5. junija—Paris, 12. junija —France, 26. junija—Paris, .1. juliju—Francc, 17. julija—Paris, 24. jul-
Parnlfri. ki vezite n« Trst: President Wilson. 25. maja Martha Washington, 22. junija— President Wilson, G. julija- Martha Washington, IU. avgusta.
Parniki, M voaijo na Cherbourg (Francija);	^
Bcrengarla: 12. m*ja—2.iunija —33. junija—14. juliia. Maurctaniia: 19- maj? 9. junija-30. junija—21. julija. Aquitanlai 2y. tnsjs— JC. junija 7. julija—4. avgu^ts. Majestic; 15. mlia—5. junija-26. jumja—17. juliia. Olympic: 29. m4a —19. junlja—lo. juliia—31. julij«.
. Parniki. Wi volijo na Uherboorp in Bremen:	i
Columbus |8. maja—10. junija -6. julija—10. avgusta. Leviathan: 22- muia—12. junija—3. julija—L avgusta.
I*arnikl. M vpsijo ns Cherbourg in Hamburg: Deutscnluit0r27. maja-»8. julija—18. avgusta. Resolute: I. junija-29. junija—27. julija—24. avgusta.
Za vsa pojasnila glede potovanja v stari kraj ali od tam sem, dalje v zadevi pošiljanja denarja v stari kraj ali iz starega kraja v Ameriko,1 in'v vseh drugih surokrajtaclh zadevah,'sc vselej obrnite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠ£K & ČEŠARK
4*5 WEST 12nd STREET	NEW YORK, N. Y.
juiiiliimiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiimminiiininiiiiiiiiiui};
IZLET NA LUNO.
Predno se lotiva vratolomnega poizkusa, naj ti povem, kako dolga bo približno najina pot. .Mesec je oddaljen od središča naše zemlje kakih 60 zemeljskih polumerov; ker je ta po-himer 6,370 kilometrov dolg, zato loči nas Zemljane od lune razdalja kakih 384,000 kilometrov. Naše oko. ^ki nam kaže mesec precej zadaj za mimo ja-drajoximi oblaki, nas torej prav I»ošteno vara. V resnici leži trabant (spremljevalec) naše majke-zemlje daleč, daleč za oblačnim morjem. Da bi ga dosegli. bi morali naložiti 30 zemeljskih krogelj drugo na drugo. Vrvico s to dolžino bi ovil okoli zemeljskega ravnika de-ved do desetkrat. Topovska kroglja, ki bi brenčala z brzino 400 metrov na sekundo, bi potrebovala 11 dni, da bi dospela od zemlje do lune, brzovlak s hitrostjo 80 kilometrov na uro pa bi prisopihal tjakaj šele v šestih ali sedmih mesecih.
Ker je luna tako daleč od nas. mora biti tudi mnogo večja kakor se nam pa zdi. Preračunali so. da znaša mesečev premer 311 zemeljskega dija-metra. Tudi luna je torej orjaška kroglja, četudi manjša od % zemlje; njen premer meri 10.-800 kilometrov, iz česar sledi, da je njena prostornina 50krat manjša oil zemeljske.
Zdaj. ko sta nam znani oddaljenost in velikost našega trabanta se lahko lotimo po-tolaženi nameravanega potovanja proti mesecu. Res da je pot dolga, toda naše misli polete še hitreje tja.
Pekoča vznemirjenost in silna napetost se polasti človeka, ko stopa prvič v gondolo Zep-pelinovega balona. Ze čez malo sekund je podobna radovedna množica zbranih gledalcev le še razburjenemu, ubogemu mravljišču; največji newyorški nebotičniki postanejo smešno majčkeni: sedemmilijonsko mesto se ti kaže le še kot skupina majhnih, belih kock. fci bi je lahko zajel v prgišče ene same roke.
Toda glej! Oblak se nam bliža. Naš balon se pogrezne v njegovo soparo in izgine popolnoma v nji. Par trnutkov in že se dvigamo iz sivega paj-čolana nalik morski pošasti, ki je prišla na površje zavoljo dihanja. kvišku hitimo v samotne, večno jasne, solnčne višave. Pri kakih 11.000 metrih smo dosegli največjo višavo, do katere je dospel doslej leteči človek. Skozi posamezne vrzeli v oblakih ugledamo tu in tam še zemljo v megleni daljavi, ležečo pod nami v taki globočini, da se te loteva omotica. Ducat vrvi in pletena košara nas držijo nad tem brezdnom. Ko bi se nam zdajle prebmila nežna gondola, in bi se prekopiqnili mi orli iz višave 11,000 metrov! Kri nam zastaja po žilah, če se le zmislimo na to. V treh četrtinkah minute, s končno hitrostjo 465 metrov v sekundi, to je s hitrostjo topovske kroglje, bi zadeli nesrečneži ob zemljo, in obležali kot kupček brezlične mase.
In vendar hočemo še mnogo, mnogo višje navzgor, kajti naša pot, četudi samo v mislih, nas mora privesti do meseca!
Medpotoma si zapišimo še nekatera dejstva, ki jih opaža-t mo v ozračju. Oblake opazimo samo v spodnjih zračnih plasteh, do kakih osem kilometrov nad zemljo. Višje gori je zrak tako tenak, da se morejo le redkokdaj tvoriti megle. V še višjih sferah pa vlada večna jasnost. Tukaj nas ne more preplašiti nobena nevihta, ne blisek in ne grom.
Toplina z rastočo oddaljenostjo od zemlje zelo hitro pojema. Ze v višini nekaterih kilometrov smo pošteno čutili mraz, v vedno jasnih višjih legah pa je ob vsakem letnem času temperatura tako nizka, kot na zemlji tudi v najhujši zimi na Ruskem nikoli. Vedno tanjši
zrak kmalu ne zadostuje več našim pljučam. Nekateri drzni zrakoplovci so v višini 11,000 metrov izgubili zavest, postali trdi od mraza in se skoro zadušili vsled pomanjkanja zraka. 2e v višavi nad osem kilometrov smo torej v smrtni nevarnosti, edino-le peroti duha nas lahko poneso še višje nad zemljo.
Toda kaj je to? Pri belem dnevu se temni nebo na strahoten način. Proti prelepo modremu nebu smo bili odjadrali in zdaj se izpreminja ta modrina v globoko črnino; v prisotnosti solnca se dela noč. Vzroka te teme ni težko umeti. Ker ni okoli nas nikakih snovi, ki bi jih solnce obsevalo, zato se nam kažejo nebesni prostori v svoji naravni temačnosti.
Kmalu smo popolnoma v območju neskončnih nebesnih livad, kjer razliva solnce cele reke svojih žarkov, pa vendar ne vstvarja dnevne svetlobe. Do-čim gledamo osvetje v črni temini in zvezde v čarobnem blesku, nam jemlje solnce oči s svojo žarno lučjo. Noč je pri belem dnevu, tema sredi svetlobe. Noben zemeljski vrišč ne prodre do sem gori; eksplozija tako silovita, da bi zdrobila vso zemljo, bi nam prav nič ne motila miru, kajti v praznem prostoru je nemogoče vsako širjenje zvoka.
Krog nas vlada strahoten mraz, ki bi popolnoma zamoril zemljo, ko bi ne imela zračne pelerine, ki jo varuje mraza. Kjer ni nobenega predmeta, ki bi ga solnce ogrelo, tam ostaneta njegova svetloba in toplota brez učinka. Izračunali so, da imajo te oddaljene podnebne puščave temperaturo 270° 'pod ničlo. Jasno ti bo, da je v takih smrtonosnih razmerah vsako življenje popolnoma izključeno. Ali bova vkljub .te-1 mu nadaljevala izlet skozi to nevarno pokrajino? *Zakaj pa ne? Gospa fantazija se posmehuje vsaki nevarnosti in naju ponese, kamor le hočeva!--
Seveda se ne marava dolgo muditi v tej puščavi. Najin cilj je luna: zato ne izgubijaj-;va časa! Toda mimo enega kraja nočeva iti jnolče, ne da bi se pomudila tamkaj za treno-tek.^ To je neko mesto med zemljo in mesecem, kjer je nekaka meja med obema glede privlačne sile; ta točka je oddaljena od zemlje devet desetin cele razdalje obeh planetov. ' Tukaj nas ne vleče nase ne zemlja in ne mesec, smo torej prvikrat popolnoma neodvisni od sveta; teže telesa ne čutimo prav nič več.
Toda naprej moramo! Do-.slej smo pluli z glavo obrnjeni 1 proti mesecu, z nogami pa proti zemlji; sedaj pa, oprosti čud-dni zahtevi! se moraš postaviti na glavo, če hočeš priti na luno , /. nogami, ne pa prileteti nanjo j z glavo. To ti pove lastna pa-,met: ko smo prestopili ono mejo, ne spadamo več v območje zemlje, ampak se nas je polastila privlačnost lune. Za nas je zdaj jnesec spodaj, zemlja pa žgoraj. Odslej »e tudi ne dvi-damo ž njim na luno. Gola gamo več v balonu, ampak pais t ina je: iz višine 40,000 kilometrov padamo proti meseca; njegova privlačnost nas vleče z vedno rastočo brzino navzdol. Mraz nas je pretresal ob misli, da bi vtegnil ponesrečiti kak zrakoplovec v višjni 11,000 metrov ; a kaj je to proti našemu lastnemu skoku iz višine 40,-000 kilometrov? Kako prav je, da smo se lotili tega potovanja samo v mislih! Padec na luno, ki bi bil našemu telesu usoden, naj naše duše nikakor ne napolni s strahom in trepetom.
Toda kam smo prišli? Pod nogami čutimo trdna tla, pravo, resnično kamenje je to, toda kako strašnsko razmetano brez vsakega reda! Kakor vidiš je torej mesec nalik naši nekdanji domovini-zemlji tudi obla, ki ima skalnato jfovršino.
'Ali je kamenje tukaj ravno tako težko kakor je bilo na zem-
lji? Čudno 'vprašanje, si misliš, in nepotrebno. Toda preizkusiva raje stvar! Glej, tam-le leži velik kamen, ki bi po tvoji lastni cenitvi tehtal najmanj 100 kilogramov, s kakšno lahkoto ga vzdigneš. Na zemlji bi ne mogel niti enako velike jelove klade premakniti tako zlahka. Čudna dežela, kaj ne, kjer kamen j i ne tehtajo več, nego pri nas plutovina! Sicer pa, dragi moj sopotnik!
(Dalje prihodnjič)
—Sovjetska vlada na Ruskem .je nedavno podražila takso na potne liste v inozemstvo na $150.
miiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiim
SEMENA
V zalogi imam najbolJSa jugo-aloTMMka ia amerikanuka, poljska, vrtna in cvetlična semena.
Pičite tako} )>o brezplačni ae-merudri cenik. Blago pošiljam poAtalne prosto.
MATH PEZDIR
Box 772, City HaD Sta.
- New York, N. Y.
»Uarn«: «<»« Tttafoi IImotim: 114
JNO A. TEŽAK
SLOVENSKA CVETU-
ČARNA. *«Cal N. Chicago ia Indiana St
JOLIET, ILL.
V sslact l*n iTtl« rot*: Mili-Jm ?«m M mnU, lop k« a* H-r»k« ta M bolni*n(c«.
Narofila •• tprtjaufo todl »ta*-•ta. tatefoaitaias 1» bnojavata W teas.
^VI^mvoMi M laTria 9* —U »1«W1
Nkm ari mmJi
IMAM NA ZALOGI IMPORTIRANE
lubas-harmonike
nmške, kranjske in polno-vrstne ali chromatične; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov.
ALOIS SKULJ
^ S2S EPSILON PL. BROOKLYN. N. Y.
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 522 N. Broadway JOIJET, ILL. Telefon 2380-J.
Telrtoo orada: 74»	*
Tvicfoa ■uutovanja tttt-J.
Weese Printing Company
I JEfiiasON jIT. JOLIET, ILL.
S. aadjtrc]
pri mo.tu.
Julius C. Wnm, pomlovodj«
Tlakama In it(i.:».alaiea itampiltj U tavtuka. Tiskamo * riah jmikih.
[»HIL
NAD 20 LET
ia izdelujem
HARMONIKE
Id so mad vsemi dragimi izdelki priznane za aajboljia. V izdelovanja harmonik tem tore) dosegel najboljio skuinjo in prakso. Da ao moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo Številna
Eihvalna pisma is vseh krajev ram drfav.
V zalogi imam tad I nsjnovsj-8« aloveusk« ln draga
PIANO ROLE IN ' plošče za gramofone
Pilita pa cenik.
Pri mani boat« dobili vsak muzlkalični instrument, mali ali veliki, za nizko cono.
Blago razpošiljam pa eali Ameriki.
Sa uljudno priporočam rajskem
ANTON MERVAR
Music Iter*,
Stil BT. CLADt A VB. CLEVELAND. OHIO.
^MIllHIttltlTTTTTTTrTT
■ t** " NA PRODAJ
160 akrov zemlje oddaljeno približno pet milj severno od Chisholma, Minnesota. Cena 15,500.00. LAHKA ODPLAČILA.
160 akrov zemlje devet milj severno od Chisholma, Minn, cene enega akra $15.00.
Dve stanovanjske hiae v Chisholmu, Minn., ki donašajo $55.00 renta na mesec. Cena $5,500.00.
Prazna lota na Lake Str. v Chisholmu, Minn. Cena $3,500.00. Vprašajte za pojasnila pri:
CHISHOLM STATE BANK
CHISHOLM, MINNESOTA.

■ Ml) »A "'A	H^V

J. KLEPEC, javni notar.
insurance. Real Estate. LoAts,
Phone 5768 ali pa 1991-R, 107 N. Chicago St., Joliet, 111.
DVAJSET LETT je ie minilo, odkar izdelujem najbolj uspešna zdravila na rvetu za moške. žer.ske in otroke, kakor Alpen Tinkturo za rast in proti izpadanju las, Bruslin tinkturo zoper sive lase revmatičen), otekline in kosribol, rane, opekline i. t. d. In ie veliko dru-ih zdravil. V tem času sem si pridobil ad SO tisoč naročnikov, katere sem >cpolnoma zadovoljil, to pričajo lepa ahvaina pisma, katere sem dobil od iaSlh Slovcnoev. Hrvatov ra Srbov, '.ills po cenik, ga pošljem zastonj.
JACOB WAHtfC. (M E. Mth Bi. Cleveland. Ohio
STOP!
J. J. Wahcic, M36 E. 95th St. Cleveland, Ohio.
Sprejel sem vašo Alpen tinkturo za ase in Bruslin tinkturo za iive lase. /se sem porabil z najboljšim uspe* »om; prepričan sem. da so vaša zdra-/ila v resnici jako koristna, za kar se /am lepo zahvalim in vam želim veliko uspeha; vaš rojak
Peter Cavich. P. O. B®x 196,.
Hartford. III.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	aslagi imam Jedilne dišave, Itnajpovo ječmenovo kavo in Impor-Hrana zdravila, katera priporoča megr. Knsjp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK.
PfMte po brezplačni cenik, v katerem Je nskrstko popisana vsaka rastlina sa kaj se rabi.
V	ceniku boete nail i Se mnogo drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Bas 77* CHf HaB Sta.
New Yoti, N. Y.
ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE sa drnfttva ter člane K. S .K. J. izdeluje EMIL BACHMAN
HS7 8. Hamlin Ave. Chicago, m
~ 1
VAŽNO
is za vsakega rojaka, da vse svoje notarske posle poveri edinole izkušenemu notarju. Podpisani imam dolgoletno prakso "v izdeiovsnju kupnih pogodb, pooblaetil, vsakovrstnih pobotnic, oporok, dolžnih pisem, v preiskovanju stanja zemljišč in raznih drugih stvareh, bodisi tukaj sli v its-rem kraju, ia as rojakom toplo priporočam.
ANTON ZBAJNIK, slovenski Javni notar, ■ Butler Street, PtUefcaigk. Pa
NOVO ZA STARO POHIŠTVO!
No, kaj pa hočete se več! Vedno ste se izgovarjali, češ: Mi bi takoj kupili fino novo pohištvo, ali kam naj pa denemo seda jno pohištvo, ki je še v tako dobrem stanju Mi vam to uganko sedaj lahko rešimo: Mi smo pripravljeni vam sedaj zamenjati
in sicer:
Nji vam damo novo za /' staro pohištvo.
Mi smo ustanovili (najeli) še eno prodajalno, v kateri bomo obdržavali tako pohištvo, katero zamenjamo za novo. Kajti veliko je ljudi, kateri ne morejo kupiti novegft in modernega in kupijo radi kaj cenenega. In veliko je ljudi, kateri bi kupili radi fino moderno pohištvo, ako bi za-mogli za svoje pohištvo dobiti nekaj na račun. In tako bo na ta načii\ za oboje ustreženo. Mi damo priliko na dvojno stran: Kupite si lahko fino moderno pohištvo, in drugi si pa kupijo nekaj po vredni ceni, kajti pri blagu, katerega mi zamenjamo za novo, ne iščemo nikake procente ali zaslužka, kar bemo mi vzeli v račun, to bomo računali onim, kateri bodo kupili od nas že rabljeno blago. In da ne bo v prodajalni mešanja z novim in starim, smo v ta namen najeli posebno prodajalno, in sicer na: 6108 ST. CLAIR AVE., kjer je že bila nekdaj naša prodajalna.
Rojaki, kateri imate kaj za zamenjati, se takoj priglasite, naročila sprejemamo v vseh prodajalnah.* Javite nam vaš naslov, da pridemo pogledati vaše pohištvo, potem pa vas pripeljemo pogledati naše novo blago. Ali ste že obiskali našo novo prodajalno v Collinwoodu? Ne zamudite! To je najmodernejša daleč okoli. Kdor v prvič obišče to prodajalno, naj vpraša za darilo od odprtije, namreč za KROŽNIK.
Za naročila in obilen poset se uljudno priporočamo:
A. Grdina & Sinovi
6019 St. Clair Ave. 15301-7 Waterloo Rd. 6108 St Clair Ave.
Cleveland, 0.
PREVIDNO in PAMETNO
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij; ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnoat. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljerno ponud-benecirkularje.
V C. A! LYN & CO
67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
iTmmmunn»MinmMimnn»nniiinmnmiiiniwc
»<■> Hit H ! i < 1 :
t	28. EVHARISTIČNI KONGRES
t
T	je pred durmi. Iz starega kraja se pripravlja na ta kongres
Jfr	okrog 100 odličnih zastopnikov slovenskega naroda. Veliko
?	naših rojakov iz cele Amerike se bo zbralo v Chicagu. da osebro prisostuiejo tem izvanrednim slavnostim. kakršnih
•j*	najbrže nihče Izmed nas ne bo več doživel. Zastopniki ce-
X	lega sveta pridejo k tej veliki demonstraciji, kakršne svet še
^	ni videl. Več milijonov udeležencev se pričakuje.
I ALI SI ŽE MISLIL
X	na to, da boi želel dobrih, zanesljivih, hitrih poročil o vsem,
kar se bo godilo v tem velikem času, zlasti poročila o naših X	slovenskih kongrcsiilkih ?
ALI SI ŽE MISLIL
na to, da bodo tvoji dragi v starem kraju o vsem tem željno pričakovali novic?
Amerikanski Slovenec
je edini slovemki list v Ameriki, ki bo dnevno prinašal novice o celem gibanju, o pripravah, o naših potnikih iz starega kraia in delovanju tamošnjega kongresnega oddelka, čikaškega slovenskega kongresnega odbora, o dnevnih do-god k. h in sploh o vsem, kar bo zanimivega o kongresu.
ČE ŠE NISI
naročen na Amcrikanskega Slovenca, naroči ga takoj, da bož o vsem dobro poučen. Naroči ga svojim dragim V STARI KRAJ, brezmejno ti bodo hvaležni.
ČE TVOJ PRIJATELJ ALI ZNANEC
še nima Amerikanskega Slovenca, daj mu tale cirkular. da' ga čita in opozori ga. da si tudi on lii.t takoj naroči. Vsi ne moremo osebno na kongres, žal pa bo vsakemu, ki ne bo čital poročila v Amerikanskem Slovencu in v duhu preživljal vse dogodke.
NAROČNINA
za A. S. je $5.00 na leto, za pol leta 52.50 in se pošilja na upravništvo:
Amerikanski Slovenec I
w
1649 W. 22nd St. -H-K-
Chicago, I1L t
-X-K-H nit rtJ'
spomladansko veselico
veliko
katero priredi
društvo "Zvon" it. 70 J. S. K. J.
CHICAGO, ILL.
v soboto zvečer, dne 8. maja 1926.
v veliki dvorani S. N. P. J. 2657 So. Lawndale Ave.
Začetek ob 8. uri. — Vstopnina 50c za osebo. Ker je to zadnja spomladanska veselica, se pričakuje obilo udeležbe. — Za dobro postrežbo bo vse preskrbljeno.	ODBOR.
dr. "Zvon" št. 70 J. S. K. J.

4