# 2)%  Ambrozijeva eksegetska dela predstavljajo veèino njegovih del. Domala vsa so zapisi nje- govih pridig: kot bomo videli kasneje, tu ne gre za “surove” zapise, ampak jih je škof nak- nadno dodeloval in predeloval ter dodajal ne- katere poudarke, ki so bili za pridigarsko ob- liko posredovanja morda manj primerni. Ambrozija je v cerkvene vede uvajal izku- šeni duhovnik Simplicijan. Ambrozij je zaèel goreèe prebirati Sveto pismo, ki je v èasu nje- gove pastirske slu`be postalo temeljni vir nje- govega pouèevanja. Zelo dobro je obvladal gršèino, kar mu je omogoèilo, da si je z lah- koto prisvojil teologijo in eksegezo grških oèe- tov, predvsem Origena in Bazilija. Origen ima tako velik vpliv na njegovo razlago; vèasih se zdi, da ga samo parafrazira, tako je Ambrozij blizu svojemu vzoru. Ka- kor aleksandrijski uèitelj se tudi on trudi pre- seèi dobesedni pomen, da bi prišel do duhov- nega, ki je skrit pod èrko. Njegova najpomembnejša eksegetska dela so: Heksameron — opis šestdnevnega Bo`je- ga stvarjenja; sledi izrazito alegorièna razlaga O raju, kot nadaljevanje te pa razprava O Kaj- nu in Abelu. Njegovo naslednje delo O Noetu (in barki) je zelo naslonjeno na Filona Alek- sandrijskega in deloma celo dobesedno pov- zeto po njem. Temu sledita dve knjigi O Abrahamu; prva je bila namenjena katehu- menom, druga pa `e kršèenim. Traktat O Izaku ali o duši je spet izrazito alegorièna in- terpretacija nekakšne zakonske zveze Kristusa s èloveško dušo; kot veliko njegovih del je tudi to moèno prepleteno z odlomki iz Vi- soke pesmi. Dve knjigi O Jakobu in o bla`e- nem `ivljenju prinašata najprej globoko ek- segetsko razpravo o oèaku Jakobu in njego- vem svetem `ivljenju, druga knjiga pa to raz- pravo razširi še z drugimi praktiènimi sve- topisemskimi primeri, ki govorijo zlasti o re- snièni svobodi in o bla`enosti. V Jakobovem sinu Jo`efu gleda Amborzij typos Kristusa in predpodobo prave èistosti; o tem govori po- sebej v delu O oèaku Jo`efu. Delo O Eliju in o postu prinaša Ambrozijeve pridige ob za- èetku postnega èasa; v njih ob razlagi Elije- vega `ivljenja ostro obsoja nezmernost in is- kanje u`itkov. V delu O Tobiju pa eksege- zo aplicira proti odreuškim obrestim, zlasti med verniki. Pod skupnim naslovom O Jo- bovi in Davidovi to`bi se nahajajo štiri pri- dige, ki razmišljajo o èlovekovi duševni in moralni revšèini. To eksegetsko delo ima `e znaèaj teodiceje, ko skuša odgovoriti na vpra- šanje, ki se èloveku pojavlja, ko opazuje sreèo brezbo`nih in hkrati nesreèo vernikov. Raz- laga k dvanajstim Davidovim psalmom pri- naša eksegezo psalmov 1; 35-40; 43; 45; 47; 48; 61. Povsem samostojno delo pa predstav- lja Razlaga 118. psalma, ki je spet izrazito na- slonjena na Origenovo razlago in potopljena v lepoto Visoke pesmi. Èe pogledamo na razlièna mesta njego- vih komentarjev, najdemo povsod zelo vzvi- šene besede, ko je govor o psalmih. Ambrozij jih posebej ljubi: Iz vsega Svetega pisma kar diha Bo`ja milost, vendar je knjiga psalmov v tem pogledu posebna. Zgodovina vzgaja, po- stava uèi, prerokbe napovedujejo, nauki pa va- bijo h kreposti: Knjiga psalmov obsega vse to. Psalmist napoveduje Jezusovo rojstvo, zvelièavno trpljenje, smrt, vstajenje, vnebohod in slavo na Oèetovi desnici. Èesar nihèe ni vedel povedati, je prerokoval psalmist, za njim pa v evange- liju ponovil Gospod sam. Kaj je torej psalm? ' 2)% # *    2)%  Harfa Svetega Duha. Kakor hitro se Sveti Duh dotakne strun svoje harfe, mrtva glasbila za- `ivijo. Na njih zadoni nebeški napev in zazveni pesem bo`je hvale.1 Izredno pri srcu je Ambroziju tudi Visoka pesem. Kot smo `e videli, jo vpleta v ekse- gezo razliènih del. In eksegeza je na razliè- nih mestih raznolika; `enin in nevesta sta tako vèasih Kristus in Cerkev: Ko se prebudiš, ga nagovori; izpolnil boš, kar si dol`an. Glej, Kri- stus te prebuja! Tvoja duša naj reèe: Glas mo- jega ljubega, ki trka. Kristus odgovarja: Od- pri mi, moja sestra, prijateljica moja. Drugiè sta to Kristus in Cerkev: Skozi ta vrata vstopa Kristus. Zato pravi Cerkev v Visoki pesmi: Glas mojega brata trka na vrata. Za Ambrozija so starozavezni dogodki predpodobe novozaveznih. Najpajaj se iz Stare in Nove zaveze, v eni in drugi boš pil Kristu- sa. Tako je, recimo, prehod Izraelcev èez Rdeèe morje podoba svetega krsta; oblak, ki je Izrael- ce šèitil, je podoba Svetega Duha, ki je obsenèil Marijo in kasneje vse apostole. @e Noetov go- lob je podoba Svetega Duha, ki se je v podobi goloba spustil nad Jezusa ob krstu. Oglejmo si Ambrozijev eksegetski pristop na konkretnem primeru iz Razlage 118. psal- ma, kjer bomo tudi sreèali nekatere od na- štetih znaèilnosti: Razširi svoje srce, pojdi na- proti soncu veène luèi, ki razsvetljuje vsake- ga èloveka. Ta prava luè sicer sveti vsem, èe pa kdo zapre svoja okna, je sam kriv, èe bo brez veène svetlobe. Tudi Kristusa izkljuèiš, èe zapreš vrata svojega duha. Èeprav bi lahko vstopil, noèe brezobzirno vdreti, noèe siliti ti- stih, ki ga ne marajo. (...) Sreèen, komur trka na vrata Kristus. Naša vrata, naš vhod je vera. Èe so vrata èvrsta, utrdijo vso hišo. Skozi ta vrata vstopa Kristus. Zato pravi Cerkev v Vi- soki pesmi: Glas mojega brata trka na vrata. Poslušaj, kako trka, usliši ga, saj `eli vstopiti: Odpri mi, moja sestra, prijateljica moja, moja golobica, moja brezmade`na! Duša ima to- rej vhod, ima vrata. K temu vhodu pride Kri- stus in trka, trka na vrata. Odpri mu, vsto- piti hoèe in najti nevesto, ki bedi. Najobse`nejše Ambrozijevo eksegetsko delo je Komentar k Lukovemu evangeliju, ki je najobse`nejši komentar tega evangelija med cerkvenimi oèeti nasploh. V tem delu zlasti opazimo, da ni preprost neposreden zapis Ambrozijevih pridig, ampak da so bili na pr- votnem zapisu hitropiscev opravljeni obse`ni redaktorski in naknadni eksegetski “posegi”. Tako recimo celotna 3. knjiga, ki govori o Kristusovem rodovniku pri Mateju in Luku nikakor ne temelji na pridigi, saj ima zna- èaj pravega literarnega eseja, ki je bil naknad- no vgrajen v razlago. Njegova eksegeza v tem delu skuša odvijati nit kronološkega sosledja: sledi torej dogodkom, kakor so se odvijali, ne pa toliko èrki oz. sosledju besedila. Oglejmo si še primer, kako široko apli- kacijo Ambrozij naredi iz kratkega odlom- ka Lk 1,1-4. Najprej na široko poka`e na so- rodna mesta v Stari in Novi zavezi — danes bi rekli, da navaja reference. Moèno se je za- vedal, da je mogoèe besedilo tem bolje ra- zumeti, èim širše gledamo nanj. Besedilo po- ve`e z izjavami starozaveznih prerokov, kot kontrast navaja tudi izjave la`nih prerokov. Navaja celo apokrifne evangelije. Potem še vedno v okviru istega poglavja spregovori o uèinkovitosti milosti Bo`jega navdiha svetim pisateljem, pa o tem, da je beseda in ne èude` središèe oznanjevanja vere. Pouèi še poslu- šalce, da sta stvar kreposti tako namen kot dejanje; mimogrede opravi še z nekaterimi herezijami in konèa z moralnim poukom, da je greh za dušo kakor rja za `elezo, ki naèenja in unièuje. Vsako od teh podroèij tudi na ši- roko in nazorno obdela. Najmanj èasa posveèa Ambrozij v svoji ek- segezi dobesednemu pomenu in ga, kolikor mogoèe hitro, preide. Raje ima marveè mo- ralne aplikacije besedila, najraje pa vkljuèuje alegorièno-mistiène ekskurze. V `e omenjeni Razlagi Lukovega evangelija govori tudi o bla-  # 2)%  grih, ki jih Luka našteva èetvero, Matej pa kar osem. Tako pravi, da je v Lukovih štirih povzetih Matejevih osem blagrov in obrat- no. O številu osem pri Mateju pa pravi Am- brozij, da je evangelist uporabil to število, ker ima mistièni pomen. To število najdemo na- mreè pred nekaterimi psalmi, ne vemo pa, kaj natanko pomeni. Kot uèenec aleksandrij- ske šole vsekakor vidi v številu osem skriv- nostno, mistièno število in tako v osmem bla- gru vidi višek našega upanja in najvišjo kre- post, ki vodi v popolnost. Kljub svojim mistiènim tendencam pa skuša svojo razlago narediti vsekakor razum- ljivo vsem ljudem in zato skuša biti zelo lo- gièen povsod, kjer je to mogoèe. Tako recimo razlaga pomen skupne molitve: Èe moliš le zase, moliš sicer zase, toda sam. Èe pa moliš za vse, bodo molili zate vsi, ker si ti v vseh. Po- vraèilo bo torej veliko, ker prošnje vseh dose- `ejo za vsakega vse, kar prosi vse ljudstvo. Èe ne bi vedeli, da je ta razlaga del Ambrozijeve eksegeze, bi jo èisto lahko pripisali kakemu srednjeveškemu sholastiku. Za Ambrozija je tudi znaèilno, da vèasih obide vrstice in daljše perikope, ali pa se jih le malo dotakne. Njegova metoda je torej tak- šna, da si vzame za cilj le nekatere izjemne toèke, nekatere visoke vrhove in se pri tem ravna po naèelu: “Kdor je preskoèil gore, je preskoèil tudi vmesne grièe.” Vsaj nekoliko smo zaèutili, da se nam v svoji eksegezi Ambrozij predstavlja kot izjem- no `iv in vedno `uboreè vir, ki je sicer pri- vrel na dan ob zgledu aleksandrijske ekseget- ske šole, ki pa v svojem poletu presega vse okvire in prinaša novo sve`ino. Bil je goreè pastir in je v strahu za vsako ovco skušal na- rediti èim veè, da bi se ne odvrnila od ère- de. Da je bil Ambrozij za odrešenje ljudi pri- pravljen `rtvovati vse, je vidno tudi iz nje- gove eksegeze, saj le-ta vsekakor izvira iz dol- gotrajnega študija razliènih oèetov, predvsem pa iz prebiranja Svetega pisma ter vztrajne in goreèe molitve. 1. Uporabljeni navedki so povzeti po: Molitveno bogoslu`je. Bogoslu`no branje 1-5, Ljubljana 1976, oz. iz navedene uporabljene literature. Uporabljena literatura: J. Ev. Niederhuber (prev. in uvod), Ambrosius von Miland. Lukaskommentar, Kempten — München 1914; A. G. Hamman, Korenine naše vere. Kateheza cerkvenih oèetov, Ljubljana 1993; B. Altaner, Patrologie, Freiburg im Breisgau 1938; J. Paviæ — T. Z. Tenšek, Patrologija, Zagreb 1993; F. K. Lukman, Sv. Ambrozija razlaga Lk 6,17-23, v: BV 12 (1992); J. Ev. Niederhuber, Exameron. Nebst einer allgemeinen Einleitung über des hl. Ambrosius Leben, Schriften und Theologie, Kempten — München, 1914.