Hieronim je `ivljenjepis Pavla, prvega her- mita, napisal v letu 374 ali 375, medtem ko se je mudil v sirijski pušèavi. Latinski spis, ki naj bi temeljil na grški predlogi, je edini vir za podrobnosti iz `ivljenja tega svetnika. 1. Mnogi so bili pogosto v negotovosti, kateri izmed menihov je pred vsemi zaèel pre- bivati v pušèavi. Nekateri so se vraèali zelo daleè nazaj in zaèetke iskali pri svetem Eli- ju in Janezu. Zdi se, da je bil med njima Elija veè kot menih; Janez pa je s svojim preroš- tvom zaèel, še preden se je sploh rodil. Drugi pa, in njihovo mnenje je splošno priznano, trdijo, da je zaèetnik takšnega naèina `ivljenja Antonij, kar je delno res. Samo delno namreè zato, ker ni bil sam pred vsemi, temveè so od njega prišle spodbude za vse. Amatas in Makarij, Antonijeva uèenca, prvi od njiju je uèitelja tudi pokopal, še zdaj trdita, da je bil neki Pavel iz Teb na èelu tega gibanja, èeprav ne prvi, ki je nosil to ime. S tem mnenjem se strinjam tudi sam. Nekateri, ki se jim zdi primerno, so širili takšne in temu podobne zgodbe, da je na- mreè `ivel v podzemni votlini in imel lase pa- dajoèe do tal; izmišljajo si mnoge neverjet- ne zgodbe, ki bi jih bilo odveè obravnava- ti. Niti se ne zdi vredno zavraèati mnenja ti- stih, ki so lagali brez vsakega sramu, Torej, ker so bile zgodbe o Antoniju tako pri Grkih kot pri Rimljanih `e skrbno pre- dane spominu, sem se odloèil zapisati kratko zgodbo o Pavlu, o njegovem zaèetku in kon- cu. Bolj zato, ker so ga spregledali, kakor za- radi tega, ker bi zaupal v svoje sposobnosti. Kako je `ivel v srednjih letih ali katere Sa- tanove zasede je prestal, pa se verjame, da ni izvedel še nihèe. 0 # ) * +  2. V èasu preganjanj Decija in Valerija- na, ko so v Rimu prelili bla`eno kri Kornelija in v Kartagini Ciprijana, je mnoge cerkve v Egiptu in Tebaidi oplenila divja nevihta. Kristjani so tedaj molili zato, da bi bili za- radi svojega imena prebodeni z meèem. Zviti sovra`nik pa je `elel pobiti duše, ne teles. In kakor pravi sam Ciprijan, ki je trpel pod nje- govimi rokami: “Tistim, ki so `eleli umre- ti, niso dovolili, da bi bili pokonèani.” Da bi postala okrutnost sovra`nika še bolj oèitna, bom predstavil dva primera, ki sta še pose- bej vredna spomina. 3. Muèenca, stanovitnega v veri, zmago- valca tudi nad muèilnim konjièem in vroèimi plošèami, je ukazal namazati z medom in ga polo`iti na `goèe sonce z rokami zvezanimi na hrbtu. Kakor da bi se tisti, ki je `e pre- stal ognjen kotel, vdal pod `eli muh. Drugega, ki je bil v cvetu mladosti, je ukazal odpeljati v vrtove u`itkov. Tam, med svetlo belimi lilijami in rdeèimi vrtnicami, kjer se mimo z ne`nim `uborenjem vije po- tok in se veter z blagim šelestenjem dotakne listja dreves, so ga prevrnili na iz puha na- rejeno posteljo, da pa se od tam ne bi mogel izviti, je ostal ujet z miènimi vozli vencev. Ko se je od njega umaknilo vse (hudo), je prišla izredno lepa vlaèuga. S pohotnimi ob- jemi se je zaèela dotikati njegovega vratu, in, kar je `e povedati greh, z rokami sega- ti po njem, da bi med tem, ko je telo vzbu- rila v naslado, lahko neèista zmagovalka do- segla svoj namen. Kaj naj bi naredil Kristusov vojak, kam naj bi se obrnil? Muèenje ga ni premagalo, naslada ga je. Naposled je s pomoèjo navdiha od zgoraj odgriznil košèek jezika in ji ga plju- +   # nil v obraz, medtem ko ga je poljubljala. Tako je neznosna boleèina, ki je sledila, po- teptala obèutek po`elenja. 4. Medtem ko so se takšne reèi godile v spodnjem delu Tebaide, sta Pavel in njegova omo`ena sestra ostala brez obeh staršev. Star okoli šestnajst let je Pavel nasledil bogato de- dišèino. Bil je zelo izobra`en tako v grških kakor tudi egipèanskih vedah, blagega znaèaja in z veliko ljubezni do Boga. In ko je zagr- mela nevihta preganjanj, je bil v zelo odroèni hiši na samotnem. Toda k èemu ne spodbudi èloveških src sveta lakota po zlatu? Sestrin mo` si je za`elel izdati tistega, ki bi ga moral skrivati. Od zlo- èina ga niso odvrnile niti `enine solze niti krv- na vez niti Bog, ki od zgoraj vidi vse. Prišel je, vztrajal, deloval je kruto, a pod pretvezo praviènosti. 5. Ko je izredno razumen mladeniè to spoznal, se je zatekel v pustinje gora, da bi poèakal na konec preganjanj in s tem obr- nil nujo v voljo. Napredoval je polagoma, pogosto se je ustavljal, naposled pa je našel skalnato goro, ob vzno`ju katere je bila manj- ša votlina, ki jo je zapiral kamen. Kamen je odstranil (tolikšna je namreè èloveška `elja spoznati skrito), znotraj pa opazil veliko avlo, ki je bila sicer odprta k nebu, a zastrta s staro palmo, ki je imela ši- roko razprostrte veje. Zagledal je tudi zelo bister izvir; njegovo vodo je zunaj takoj po- goltnila ista zemlja, ki jo je rodila. Poleg tega je bilo v gorah, ki so polne votlin, mnogo mest, kjer je bilo mogoèe prebivati. Na teh mestih so bila vidna `e oguljena nakovala in kladiva za kovanje denarja. Egipèanska dela poroèajo, da je bila na tem mestu skriv- na kovnica denarja in to v èasu, ko je bil An- tonij povezan s Kleopatro. 6. In kot da bi bilo prebivališèe dar od Boga, se je vanj zaljubil in tam prebil vse svoje `ivljenje v molitvi in samoti. Hrano in ob- laèila mu je nudila palma. Da se ne bi komu zdelo nemogoèe, klièem za prièo Jezusa in njegove svete angele. V tistem delu pušèave, ki povezuje Sirijo s Saraceni, sem videl in še vedno vidim menihe, med katerimi je bil eden trideset let zaprt, `ivel pa je od jeème- novega kruha in blatne vode. Drugi se je v stari cisterni (ki jo v ljudskem jeziku Sirije imenujejo ‘gubba’) pri `ivljenju ohranjal s pe- timi suhimi figami na dan. To se bo zdelo neverjetno tistim, ki ne verjamejo v besede, da je vse mogoèe tistim, ki verujejo. 7. Toda naj se vrnem k tistemu, od èesar sem se oddaljil. Ko je bla`eni Pavel na zemlji `ivel `e sto trinajst let nebeškega `ivljenja, je Antonij star devetdeset samoto pre`ivljal drugje (kot je sam imel navado dodati). Pre- šinilo ga je, da se poleg njega noben menih ni naselil v pušèavi. Ponoèi pa, ko je poèi- val, se mu je razodelo, da je v notranjosti puš- èave še drug mo`, mnogo boljši od njega sa- mega, in k njemu bi moral pohiteti na obisk. Takoj ko se je zdanilo je èastitljivi starèek, ki je slabotne ude opiral na palico in jih z njo tudi vodil, zaèel hoditi, ni pa vedel, katero smer izbrati. In je `e opoldne od zgoraj `galo `areèe sonce, pa vendar ga ni odtegnilo od zaèete poti. Dejal je: “Verujem v svojega Boga, ki mi bo prej ali slej pokazal svojega slu`abnika, kakor je obljubil.” Rekel ni ni- èesar veè. Zagledal je bitje mešane oblike, pol èlovek pol konj, ki so mu pesniki nadeli ime hipokentaver. Ob tem pogledu se je oboro`il na ta naèin, da je na èelo naredil odrešilno znamenje in zaklical: “Hej ti, kje v teh krajih prebiva Bo`ji slu`abnik?” Ono bitje je po škripanju izdavilo nekaj tujega, besede so bile bolj polomljene kot iz- govorjene, skozi drgetajoèe ustnice pa je is- kalo precej prijazen nagovor. Z iztegnjeno desnico je pokazal `eljeno pot, nato pa s hi- trim letom preèkal razprostirajoèe se ravnine in izginil izpred oèi strmeèega obèudovalca. Ne vemo pa natanèno, ali je hudiè prevzel to obliko, da bi ga prestrašil, ali je (kot ima +       navado) divja pušèava polna pošastnih `ivali povzroèila nastanek te zveri. 8. Antonij je osupel pri sebi premleval o tem, kar je videl, in nadaljeval pot. Ne dol- go zatem je v skalnati kotlini zagledal èloveèka z zakrivljenimi nosnicami, èelo je bilo nabru- šeno z rogovjem, zadnji del telesa pa se je kon- èal s kozjimi nogami. Prevzet od pogleda je Antonij kakor dober bojevnik pograbil šèit vere in èelado upanja. Pri vsem tem pa mu je `e omenjeno bitje ponujalo sade`e palm za na pot kot poroštvo miru. Ko je Antonij to uvi- del, je zadr`al korak in ga vprašal, kdo je. Do- bil pa je tak odgovor: “Smrtnik sem in eden tistih prebivalcev pušèave, ki ga je poganstvo prevaralo z zmotnimi oblikami èašèenja fav- nov, satirov in inkubov.1 Sem predstavnik svo- jega plemena. Molimo, da bi za nas od skup- +   # nega Gospoda izprosil odpušèanje; vemo, da je nekoè prišel kot rešenik sveta in glas o njem se je razširil po vsej Zemlji.” Ko je to govoril, je Antonij, prileten po- potnik, obilno moèil lica s solzami, kot zna- menje svojih globokih èustev, ki jih je pre- lival v polnosti veselja. Veselil se je Kristu- sove slave, Satanove pogube, obenem se je èudil, ker je lahko razumel satirov jezik. Med- tem ko je s palico udarjal ob tla, je govoril: “Gorje tebi, Aleksandrija, ki namesto Boga èastiš pošasti, gorje tebi, mesto vlaèuga, v ka- tero se stekajo demoni vsega sveta. Kaj boš povedala zdaj? Zveri govorijo o Kristusu, ti pa namesto Boga èastiš pošasti.” Ni še konèal z govorjenjem, ko je, kakor da bi bilo krilato, razposajeno bitje odletelo. Naj nima nihèe pomisleka k tej neveri, potrjuje ga dogodek iz èasa cesarja Konstancija, ki mu je bil prièa cel svet. Takšnega mo`a so namreè `ivega pri- vedli v Aleksandrijo in ljudstvu je nudil èu- dovit prizor. Kasneje pa so njegovo mrtvo truplo, da ne bi razpadlo zaradi poletne vro- èine, natrli s soljo in ga odnesli v Antiohi- jo, da bi ga videl imperator. 9. A naj nadaljujem zaèeto zgodbo ... An- tonij je nadaljeval pot po pokrajini, v katero je bil vstopil. Opazoval je samo sledi zveri in širne pušèavske pustinje. Kaj naj naredi, kam naj usmeri korak? @e se je iztekel drugi dan. Preostalo mu je samo še zaupanje, da ga Kristus ni mogel zapustiti. Temo druge noèi je pre`ivel v mo- litvi. Še v mraku je nedaleè stran zagledal vol- kuljo, ki je sopla zaradi suhe `eje in se vle- kla k vzno`ju gore. Sledil ji je z oèmi in ko je `ival izginila blizu votline, je pristopil in zaèel opazovati notranjost. Z radovednost- jo ni niè napredoval, saj je tema zastirala po- gled. Toda kakor pravi Sveto pismo: “Popol- na ljubezen pre`ene strah.2” Z omahujoèim korakom in zadr`anim dihom je izkušen og- lednik vstopil, napredoval je polagoma, po- gosto se je ustavljal in poslušal šume. Napo- sled je v grozi slepe noèi v daljavi zagledal luè. Medtem ko je v `elji pohitel, je s stopa- lom zadel ob kamen in s tem povzroèil hrup. Po tem zvoku je sveti Pavel zaprl odprta vrata in jih utrdil z zapahom. Tedaj se je Antonij zgrudil pred vhodom in vse do šeste ure ali celo dlje prosil, da bi mu bilo dovoljeno vsto- piti, rekoè: “Veš, kdo sem, od kod in zakaj sem prišel. Vem, nisem vreden, da bi te gledal; pa vendar ne bom odšel, èe te ne vidim. Ti, ki sprejemaš `ivali, zakaj odganjaš èloveka? Is- kal sem in našel, trkam, da bi se odprlo. Toda, èe ne bom uspel, bom umrl tukaj, tukaj, pred tvojimi durmi. Gotovo me boš pokopal, ko bom mrtev.” Takšne je pripovedoval in vztra- jal, ostal nepremièen. Odliènik mu je tako na- menil kratek odgovor: “Nihèe ne prosi, tako kot da bi grozil, nihèe s solzami ne dela spletk. Èudiš se, da te ne sprejmem, èe pa si prišel sem umret?” Smeje je Pavel odstrl vhod. Ko so se vrata odprla, sta se vrgla drug drugemu v objem in se pozdravljala po imenu; skup- no sta se zahvaljevala Bogu. 10. Po svetem poljubu se je Pavel usedel in tako nagovoril Antonija: “Glej mo`a, ki si ga s tolikšnim naporom iskal, od starosti uveli udi, pokrivajo ga zanemarjeni sivi lasje. Vidiš èloveka, ki bo kmalu postal prah. Pa vendar, ker ljubezen vse prenese, pripoveduj mi, prosim, kako se ima èloveški rod. Se v starodavnih mestih dvigajo nova bivališèa? Katera oblast vodi svet? Ali so še kateri, ki so zaradi zablode plen za demone?” Med pogovorom sta zagledala krokarja, ki se je usedel na vejo drevesa. Od tam se je mirno spustil in pred njima, ki sta se èudi- la, odlo`il cel kos kruha. Ko je izginil, je Pavel dejal: “Glej, Gospod, ki je zares ljubezniv in usmiljen, nama je poslal zajtrk. Šestdeset let je `e, odkar dobivam vedno pol kosa kruha, ob tvojem prihodu pa je Kristus podvojil pris- pevek svojim vojakom.” 11. Po opravljeni zahvali Bogu sta sedla na rob kristalno èistega izvira. Tukaj pa je +       vzniknil spor, kdo naj lomi kruh, ki je tra- jal skoraj ves dan do veèera. Pavel se je skli- ceval na obièaje gostoljubja, Antonij je od- klanjal zaradi zakonov starosti. Naposled sta se odloèila, da vsak prime kruh s svoje strani, in ko ga bo povlekel k sebi, mu bo v rokah ostal njegov del. Zatem sta z oblièjem obr- njenim proti tlom spila malo vode iz izvira, Gospodu darovala hvalnice in v èujeènosti prebila noè. Ko se je dan `e vraèal na zemljo, je bla- `eni Pavel tako nagovoril Antonija: “Nekoè, brat, sem vedel, da `iviš v teh krajih, nekoè mi je Bog obljubil sosu`nja. A `e prihaja èas, ko bom zaspal; vedno sem si `elel biti odrešen ter biti s Kristusom, moja pot je konèana, preostaja pa mi venec praviènosti. Gospod te je poslal, da bi s prstjo pokril bedno telo, še veè, da bi zemljo vrnil zemlji.” 12. Ko je Antonij to slišal, je med solza- mi in jeèanjem molil, naj ga ne zapusti, tem- veè naj ga sprejme za tovariša na tem popo- tovanju. On pa mu je odvrnil: “Ne smeš te`iti za svojim, temveè za dobrim drugih. Kori- sti ti, da odlo`iš breme mesa in slediš Jagnje- tu. Toda tudi drugim bratom je koristno, da bi se uèili iz tvojega zgleda. Zato pojdi, pro- sim, èe ti ni nadle`no, in prinesi plašè, ki ti ga je dal škof Atamarij, da boš vanj zavil moje drobno telo.” Bla`eni Pavel pa ga tega ni prosil, ker bi ga tako zelo skrbelo, ali bo njegovo telo troh- nelo pokrito ali golo (zakaj bi ga pa naj, èe je `e toliko èasa obleèen v spletene liste palm), temveè zato, da bi odhajajoèemu lajšal `alost zaradi svoje smrti. Antonij je obnemel, ker je Pavel slišal o Atamariju in njegovem plašèu; in kakor da bi v Pavlu videl samega Kristusa, je v svojem srcu èastil Boga, ne da bi si drznil dodati še kaj. V tišini je jokal, poljubil njegove oèi in roke, ter se podal na pot nazaj k samostanu, ki so ga kasneje zavzeli Saraceni. Njegovi ko- raki niso zares sledili duhu, toda telo, ki se je izèrpano od posta šibilo pod te`o let, je s srènostjo premagalo leta. 13. Konèno pa je oslabel in zadihan zaklju- èil svojo pot in prispel do svojega bivališèa. Nasproti sta mu prihitela uèenca, ki sta mu priletnemu `e zaèela pomagati. Rekla sta: “Oèe, kje si se tako dolgo zadr`al?” Odgo- voril jima je: “Gorje meni, grešniku, ki se po krivici imam za meniha. Videl sem Elija, vi- del Janeza v pušèavi in prav zares sem videl Pavla v raju.” Nato je stisnil ustnice, se z roko bil po prsih in iz celice prinesel plašè. Ko sta ga uèenca prosila, naj stvar obširneje razlo`i, je dejal: “Je èas za molk in èas za govorjenje.” 14. Tedaj je šel ven in se, ne da bi vzel gri`- ljaj hrane, vrnil na pot, po kateri je bil pri- šel. @ejalo ga je po njem, `elel ga je videti, objemal ga je z oèmi in duhom. Bal se je na- mreè, in strah se je tudi uresnièil, da se ne bi v njegovi odsotnosti duh vrnil h Kristu- su, k tistemu, ki mu pripada. In ko je napoèil `e nov dan in so preostale še tri ure poti, je med trumami angelov, med zbori prerokov in apostolov zagledal Pavla, ki je `arel v sne`no beli obleki in se vzpenjal v nebo. Nemudoma je padel na obraz, si na glavo metal pesek, jokal in jadikoval: “Pa- vel, zakaj me zapušèaš? Zakaj odhajaš brez pozdrava? Tako pozno sem te spoznal, a tako hitro se umikaš?” 15. Kasneje je bla`eni Antonij poroèal, da je preostanek poti premeril s tolikšno hitrost- jo, kot da bi ga preletela ptica. In ni bilo za- man: ko je namreè vstopil v votlino, je vi- del mrtvo telo na kolenih, z dvignjeno gla- vo in v višino iztegnjenima rokama. Najprej, ko je mislil, da je `iv, je molil skupaj z njim. Potem pa, ko ni slišal nobenih obièajnih vzdi- hov molilca, se je zgrudil v oto`en poljub. Uvidel je, da celo truplo svetnika z dol`no dr`o moli Boga, v katerem vse `ivi. 16. Telo je Antonij zavil in odnesel ven, zraven je v skladu s kršèanskim izroèilom pel psalme, zaèel pa je ob`alovati, da nima mo- +   # tike, s katero bi kopal zemljo. V valovanju morja misli je sam pri sebi mnogo tehtal: èe se vrnem v samostan, me èaka štiri dni dolga pot; èe ostanem tukaj, od mene ne bo veè no- bene koristi. Umrl bom tukaj, kakor se spo- dobi, poleg tvojega bojevnika, Kristus, hi- tro bom izdihnil zadnji vzdihljaj. Ko je pri sebi tako premišljeval, glej, dva leva, ki sta pritekla iz notranjosti pušèave s vihrajoèo grivo na vratovih. Ob pogledu nanju se je najprej zgrozil, nato pa ponovno obrnil svoje misli k Bogu. Kakor da bi vi- del dva goloba, tako je ostal miren. Leva pa sta prišla naravnost do trupla bla`enega star- ca, se postavila predenj in se s prihuljeni- mi repi zleknila pri njegovih nogah. Z rjo- venjem sta ustvarjala neznanski hrup, ka- kor da bi `elela povedati, da `alujeta na edini zanju mo`en naèin. Nato sta nedaleè stran zaèela s šapami grebsti zemljo, pesek sta kot za stavo izna- šala, da bi izkopala za èloveka dovolj velik prostor. Naenkrat pa, kakor da imata namen zahtevati nagrado za opravljeno delo, sta s stri`enjem ušes in povešenima glavama prišla k Antoniju. Zaèela sta mu lizati roke in noge, kar je razumel, kot da ga prosita za blago- slov. Brez obotavljanja je izbruhnil v hval- nici Kristusu, ker tudi neme `ivali èutijo, da Bog je: “Gospod, brez tvoje volje niti list ne odpade z drevesa niti vrabec ne pade na zem- ljo, daj jima, kakor ti veš.” Z roko jima je pomignil in jima s tem ukazal, naj odideta. Ko sta se umaknila, je usloèil postarana ramena pod te`o svetega te- lesa. Polo`il ga je v grob, ga pokril z izkopano zemljo, ter mu zgoraj postavil spomenik, kot je bilo v navadi. Ko pa se je zaèenjal nov dan, si je pobo`- ni dediè prilastil Pavlovo tuniko, da ne bil brez èesa, kar je pripadalo umrlemu, ki ni +  napisal oporoke. Tuniko si je spletel sam zase na naèin pletenja košar iz palmovih li- stov. Tako se je vrnil v samostan in o vsem poroèal uèencem iz reda. Na prazniène dne- ve velike noèi ali binkošti je bil vedno ob- leèen v Pavlovo tuniko. 17. Naj mi bo na koncu tega kratkega dela dovoljeno vprašati tiste, ki niti ne poznajo obsega svojega premo`enja, ki svoje domove odevajo v marmor, ki nizajo bogastvo vil: kaj je kdaj manjkalo temu golemu starcu? Vi pi- jete iz èaš, ki so izdelane iz dragih kamnov, on je svojo `ejo tešil s pitjem iz svojih dla- ni. Vi si tunike tkete iz zlata, on ni imel niti oblaèila vaših najbolj navadnih su`njev. Toda v nasprotju z vami je njemu, reve- `u, raj odprt, vas, okitene z zlatom, pa bo sprejela gehena. Èeprav gol, je ohranil Kri- stusovo obleko, vi pa, odeti v svilo, ste iz- gubili njegovo oblaèilo. Pavel le`i pokrit z najbolj navadnim prahom, a bo ponovno vstal v slavi; vas pokrivajo umetelne skal- nate grobnice, vi in vaše premo`enje pa sta na tem, da zgorita. Varujte, prosim, varujte vsaj bogastvo, ki ga ljubite. Zakaj celo va- še umrle krasite z zlatimi oblaèili? Zakaj se pohlep ne umakne niti med `alovanjem in solzami? Ali ne vedo, da trupla bogatašev preperevajo, tudi èe niso v svili? 18. Rotim te, bralec, kdorkoli `e si, da si zapomniš Hieronima, grešnika. Èe bi mu Gospod dal mo`nost, bi veliko raje izbral Pa- vlovo tuniko z njegovimi dobrimi deli kot škrlat kraljev z njihovimi kraljestvi.  !$, '#. 1# 1. Inkubi – demoni, ki bi naj v skladu z verovanjem ponoèi posiljevali `ene, še posebej device. 2. Prim. 1 Jan 4,18.