<
>
h-
m
o
D
■»
■J
(A
<
u
O
Dokler
bodo oči in lepota, bo tudi ljubezen.
Nizozemski
pregovor
Tn	Številka 20 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra« 150,-SIT petek, 18. maja 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
	
	
CITAT TEDNA
Tisti,
ki me ne poznajo, me hvalijo, tisti, ki me poznajo, pa zame molijo.
Rektor tinjskega doma Jože Kopeinig
Charta: Avstrija sklenila minimalistično obvezo
Stran 2
Prišli so čestitat iz vseh koncev in krajev
Pretekli petek so bile Tinje v znamenju 60-letnice, ki jo je pretekli ponedeljek, 14. maja, obhajal rektor Jože Kopeinig. Pred slovesnostjo, na kateri je mdr. zastopnik Mohorjeve založbe mag. Han-zi Filipič predstavil slavnostni zbornik, je bilo svečano bogoslužje s slovenskim metropolitom dr. Francem Rodetom. Med številnimi gratulanti je bil tudi predsednik NSKS Bernard Sadovnik.
Foto: Gotthardt
POLITIKA
Razširjeni KOKS
Dogovor ob okrogli mizi je . razširjeni KOKS potrdil s pretežno večino.
'	Stran 5
IZ NAŠIH OBČIN
Žandarmerijske postaje
Od zapiranja bi bili v Rožu prizadeti tudi občini Bistrica/R. in Sele.
Stran 5
LITERATURA
Novo na knjižni polici
Predstavljamo šest zanimivih knjig, mdr. tudi slavnostni zbornik „Dialog”.
Strani 10/11
SPORT
Jagodič optimističen
Po zmagi proti St. Florianu vidi trener SAK zopet možnosti za svojo ekipo.
Stran 15
2
Politika
Politika
ZADNJA VEST
Vouk odstopil kot predsednik ZNP
Rudi Vouk je na seji razširjenega KOKS predlagal dopolnilo k dogovoru ob okrogli mizi, po katerem bi jasno določili roke za izpolnitev paketa, hkrati pa tudi poudarili, da o izpolnitvi zakonskih določil, ki so bila sklenjena že pred 25-imi leti, sploh ne more biti pogajanj oz. dialoga. Prav tako je predlagal, da KOKS odločno zavrne napade s strani Haiderja, ki je označil Vouka kot ostrostrelca. Za svoj predlog ni dobil večine - tudi ne na strani NSKS. Vouk: „Ker to politično razhajanje obema škoduje, sem se odločil, da odstopim kot predsednik zbora narodnih predstavnikov NSKS.”
Pričakujemo razrešitevpaketa do poletja 2001
Razširjeni KOKS potrdil dogovor ob okrogli mizi. Hkrati se izreka za konstruktivne razgovore s ciljem, da se „vsa vprašanja manjšinske zaščite rešijo v doglednem času”.
azširjeni koordinacijski od-I—< bor koroških Slovencev I l(KOKS) je na seji preteklo sredo zvečer v k&k centru v Šentjanžu s pretežno večino potrdil dogovor, ki je bil podpisan prejšnji teden ob okrogli mizi in sprejel v pojasnitev naslednje sklepe:
• Razširjeni KOKS podpira razrešitev t.i. paketa, dogovorjenega avgusta 2000, in pričakuje, da bodo vse točke paketa razrešene do poletja tega leta (sklad za vrtce, mediji vključno celodnevni radijski spored, Glasbe-
na šola, manjšinsko zastopstvo v deželnem zboru).
•	Razširjeni KOKS se izreka za konstruktivne in enakopravne razgovore z deželno in zvezno vlado s ciljem, da se vsa odprta vprašanja manjšinske zaščite razrešijo v doglednem času. Poleg tega podpira vse iniciative, ki bi privedle do izboljšanja sožitja v deželi.
•	Razširjeni KOKS zavrača vse napade na institucije pravne države. Ustavno sodišče je pomemben dejavnik pravne države in njegove odločitve je treba
spoštovati oz. uveljaviti. Razširjeni KOKS zagovarja pravno državo in inštitucije le-te ter pravico pripadnikov slovenske narodne skupnosti, da se poslužujejo poti do vrhovnih sodišč.
• Razširjeni KOKS zavrača vse poizkuse manipulacij ljudskega šteja. Pri ljudskem štetju se mdr. sprašuje po pogovornem jeziku, ne pa po narodni pripadnosti. Ker so nekatere organizacije pozivale k neresničnemu izpolnjevanju števnih pol, ostaja nevarnost, da tozadevni rezultati ne bodo ustrezali resnici.
„Minimalistična obveza Avstrije”
Avstrijski parlament je po skoraj desetih letih prejšnji teden (četrtek, 10. maja) z glasovi vseh strank ratificiral evropsko charto za manjšinske in regionalne jezike.
harto, ki predstavlja poleg I Okvirne konvencije drugi V</ pomembni dokument manjšinske zaščite na evropski ravni, je Svet Evrope sklenil že leta 1992. Vsebinsko zajema kulturne, jezikovne in predvsem tudi medijske pravice, ne pa političnih. Poleg tega je koncipirana tako, da omogoča posameznim državam, da same določijo raven manjšinske zaščite, za katero se pravno obvezujejo v okviru char-te. Po charti se lahko odločijo za zelo visoko raven (npr. za celodnevne radijske in televizijske oddaje in za manjšinski tednik), obstaja pa tudi možnost, da se posamezne države, ki so charto ratificirale, obvežejo za dokaj slabšo manjšinsko medijsko oskrbo, kot jo poznamo npr. v Avstriji.
Pri sprejemanju charte leta 1992 je Avstrija igrala zelo pozitivno vlogo - ko pa je šlo za to, da naj bi jo parlament ratificiral (šele z ratifikacijo postane Charta za državo pravno obvezujoča), pa je odlašala do preteklega petka, torej skoraj 10 let. Pa ne samo to: „Kar zadeva raven zaščite, se je odločila za minimalistično varianto," tako predsednik Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) Marjan Pipp. „V pravnem smislu jo je ratificirala samo za koroške Slovence, gra-
diščanske Hrvate in gradiščanske Madžare. Za te manjšine se je obvezala, da mora, kot to predvideva Charta, izpolniti 35 konkretnih točk v korist posamezne manjšine -vendar se je pri tem omejila samo na že veljavno notranjo zakonodajo. Tako bi se lahko obvezala npr. za celodnevni radijski spored in s tem položila temelj novemu zakonu o ORF, vendar tega ni storila,” pou-
darja predsednik CAN.
Nadaljnja odločitev, ki jo kritizirajo manjšinske organizacije, združene v dunajskem CAN: Avstrija v charti ne omenja dunajskih Hrvatov in dunajskih Romov. Razveseljivo pa je, da omenja štajerske Slovence, kar pomeni, da jih je dejansko priznala kot narodno skupnost. Glede njih kakor glede dunajskih Madžarov, Čehov, Slo-
46-LETNICA DRŽAVNE POGODBE
„Odprta vprašanja rešiti v dialogu”
Izjava predsednika NSKS Sadovnika za medije
15. maja je minilo 46 let, ko so na Dunaju slavnostno podpisali Avstrijsko državno pogodbo. Za koroške in štajerske Slovence ter za gradiščanske Hrvate je ta pogodba še posebej pomembna, saj vsebuje tudi 7. člen, ki predstavlja za imenovane narodne skupnosti magno charto.
Ob 46. obletnici državne pogodbe je predsednik NSKS Sadovnik posredoval medijem izjavo, v kateri še posebej opozarja na „pomembni prispevek koroških Slovencev v obliki
upora proti nacionalsocialistični tiraniji." Predsednik NSKS izpostavlja 7. člen in poudarja: „Sedaj gre za to, da se vprašanja, ki so še odprta, rešijo v duhu podpisnic in sopodpisnic državne pogodbe na poti dialoga. Kulturno in jezikovno raznolikost bo mogoče ohraniti samo, če bodo vsi prizadeti resno delali na tem, da se zagotovi obstoj manjšine, ki je v svoji eksistenci zelo ogrožena - in da si v medsebojnem sporazumu prizadevajo za uresničitev določil v zaščito manjšin.”
vakov in gradiščanskih Romov pa se ni hotela v okviru charte obvezati, da bo izpolnila 35 točk, temveč se je odločila, da hoče sama, z notranjo zakonodajo, sprejeti 35 ukrepov v zaščito teh manjšin.
Ta samoobveza Avstrije pa ima pomanjkljivost, ki je ne gre nikakor podcenjevati: za te manjšine ne velja določilo charte, da mora avstrijska vlada v določenih presledkih posredovati Svetu Evrope poročilo, iz katerega je razvidno, v kateri meri sploh uresničuje zahteve charte. K temu pa še pride, da imajo možnost takega poročila tudi narodne skupnosti same, v našem primeru torej samo koroški Slovenci, gradiščanski Hrvati in gradiščanski Madžari. Predsednik CAN Pipp: „Njihova poročila morajo pristojne komisije Sveta Evrope enakopravno obravnavati z vladnim. Poleg tega se Svet Evrope poslužuje svoje pravice, da si na kraju samem ustvari sliko o dejanskem stanju narodnih skupnosti; Za to je predvidenih več komisij, za katere pa vnaprej nihče ne ve, kdo so njeni člani.”
CAN se bo po besedah njegovega predsednika na vsak način vključil v ta kontrolni mehanizem Sveta Evrope. Janko Kulmesch
Vinzenz Thurn-Valsassina - predsednik RLB
koroško zadružništvo
Anton Koren - bivši podpredsednik Zveze Bank
Raiffeisen Landesbank (RLB) bo postala delniška družba
Anton Koren: „Raiffeisen Landesbank Kärnten se je odločila za model, ki gaje pred tremi leti predlagalo tedanje vodstvo Zveze Bank.”
K I a rednem občnem zboru |\ I Zveze Bank lansko leto v I N imenu koroške Raiffeisnove deželne banke (Raiffeisen Lan-desbank-RLB) je spregovoril Pozdravne besede njen predsednik Vinzenz Thurn-Valsassina. Slovenskim zadružnikom je izrekel Priznanje, ker so dali jasno razumeti, da si odločno prizadevajo za krepitev tradicionalne zadružne ideje. Prav tako je izrazil svoje zadovoljstvo, da slovenski zadružniki vidijo tako v avstrijski kakor v . koroški Raiffeisnovi organizaciji nadvse pomembnega partnerja, s katerim si želijo čim boljše sodelovanje. Nekaj tednov prej je namreč na izrednem občnem zboru Zveze Bank prišlo do odvolitve dotedanjega vodstva s predsednikom Willijem Moschitzem na čelu. Predvsem so jim očitali prizade- -vanja, ki so merila v preobrazbo Zveze Bank v delniško družbo in krepitev lastnega kapitala ob udeležbi Nove ljubljanske banke.
Že nekaj dni po svojem nastopu na rednem občnem zboru Zveze Bank pa je predsednik koroške RLB Thurn-Valsassina v Pogovoru za Kleine Zeitung poudaril, da si tudi RLB prizadeva za
novo obliko Raiffeisnove organizacije. Naznanil je, da prav tako vidijo potrebo po preobrazbi RLB v delniško družbo, ker hočejo s tem doseči učinkovitejše organizacijske strukture in ker bi se tako lahko uspešneje odzvali sodobnim evropskim izzivom.
Kakor smo lahko pretekli ponedeljek, 14. maja, prebrali v Kleine Zeitung, so po besedah predsednika Thurn-Valsassina pri RLB načrti za organizacijsko spremembo oz. preobrazbo v delniško družbo medtem bolj ali manj docela dozoreli - kljub dejstvu, da je RLB v letu 2000 odlično poslovala (mdr. je obratni uspeh povečala za skoraj 40 odstotkov). Generalni direktor RLB Pekarek pa je poudaril: najmanj, kar bodo na občnem zboru julija letos sklenili, je to, da bodo sprejeli načelni sklep, po katerem se mora izvesti preobrazba v delniško družbo najkasneje v času enega leta. Nova RLB naj bi poznala samo še glavnopoklicni upravni odbor, ki bi ga predstavljali poslovodje, in nadzorni odbor, čigar predsednik hoče postati predsednik sedanjega upravnega od-
bora Thurn-Valsassina.
Bivši podpredsednik Zveze Bank Anton Koren NAŠEMU TEDNIKU: „Koroška RLB se je odločila za popolnoma isti model, kot smo ga mi predlagali že pred tremi leti. Edina razlika je v tem, da ima koroška RLB dovolj lastnih sredstev. Zato smo se z Novo ljubljansko banko tudi dogovorili, da se udeleži pri Zvezi Bank s 25,1 %, soudeležbo pa smo ponudili tudi osrednji Raiffeisnovi bančni ustanovi RZB, vendar je temu vehementno nasprotovala koroška RLB. Hkrati je izjavila, da bi se bila pripravljena udeležiti sama, če bi pridobila večino, kar seveda za nas absolutno ni prišlo v poštev. Če bi nam uspelo uresničiti naš model, bi bila Zveza Bank prva avstrijska Raiffeisnova ustanova, ki bi se na ta način odzvala sodobnemu izzivu.”
Pa še to: Evropska unija razpravlja o novih določilih glede potrebnega lastnega kapitala za banke (Basel-ll-Eigenkapitalregel) za dodeljevanje kreditov. Kakšna boda ta določila, še ni odločeno -na vsak način pa bodo dokaj strožja kakor trenutno veljavna.
Janko Kulmesch
KULTURNI TEDEN
Karl Hren
predlaga
reformo
Preteklo soboto, 12. maja, se je s koncertom skupine Zippi & Bališ končal v Beljaku 9. Kulturni teden koroških Slovencev, ki ga prireja Biro za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi z namenom, da v nemškem predelu Koroške neposredno spoznajo kulturo slovenskih sodeže-lanov.
Začel se je v nedeljo, 6. maja, s slavnostnima govornikoma deželnim glavarjem Haiderjem in ministrom Hauptom, kulturnim sporedom, ki so_ ga oblikovali MoPZ „Trta" Žitara vas, Nina Popotnik (violina) in Nataša Sienčnik (klavir) ter z odprtjem razstave Nežike Novak. Naslednji dan je sledilo literarno branje Andreja Kokota in Franza Stimpfla, v torek, 8. maja, pa je bil na vrsti glasbeni kabaret „malo čez”. Kot pevska zbora sta se v sredo, 9. maja, predstavila MePZ Podjuna Pliberk in beljaški „a capella Chor”, naslednji dan pa film mladje.
Obisk je bil na odprtju glede števila dober, manjkali pa so predvsem tisti, ki jim je bil v prvi vrsti namenjen -Beljačanom. Kar zadeva ostale prireditve, bi lahko bil obisk „tu in tam boljši”, tako vodja biroja Hren. Hkrati Hren poudarja, da je bilo na vsaki prireditvi dobro vzdušje in so nastale pobude za nadaljnje sodelovanje.
Letošnji Kulturni teden koroških Slovencev je bil prvi, ki ga je organiziral sedanji vodja manjšinskega biroja. Na vprašanje, kakšne izkušnje si je nabral za prihodnost, je Hren odgovoril: „Treba je razmisliti, kako lahko nadaljujemo z njimi v vsebinskem oziru. Na vsak način naj ostane pri osrednji prireditvi, namesto drugih pa naj bi organizirali v centru kraja razstavo o koroških Slovencih. Poleg tega predlagam, da bi se sodelovanje med koroškimi Slovenci, in krajem, kjer se odvija Kulturni teden, odvijalo celo leto.”
-Kuj-
4
Iz naših občin/jubilej
Tinje: prišli so čestitat iz vseh koncev in krajev
Slovenski metropolit Franc Rode je izročil tinjskemu rektorju odličje sv. Cirila in Metoda, ki ga podeljuje Slovenska škofovska konferenca.
Slovenski metropolit Franc Rode je podelil Jožetu Kopeinigu odličje svetega Cirila in Metoda.
V SAMOSTANU
Klasični koncert Marka Finka
V e t r i n j .
Naslednjo sredo, 23. maja, bo ob 20. uri klasični koncert v vetrinjski Dvorani fresk. Prirediteljica Krščanska kul- Marko Fink turna zveza je tokrat v okviru svojega klasičnega programa kkz classic povabila basbaritonista Marka Finka, ki bo ob spremljavi Nataše Valant na klavirju predvajal Schubertovo Die schöne Müllerin. Ljubitelji klasične glasbe so prisrčno vabljeni v vetrinjski samostan v Dvorano fresk.
NA PROSTEM
Otroški dan tokrat na Zilji
Bistrica na Zilji. Na praznik Kristusovega vnebohoda v četrtek, 24. maja, bo tradicionalni Otroški dan - tokrat na Zilji. Otroška mladina na čelu z voditeljico Andrejo Le-puschitz vsako leto prireja veliko zanimivosti. Tokrat se bodo otroci zbrali pred ljudsko šolo v Zahomcu, kjer jih bodo pozdravili in pričakali s plesom. Nato se bodo skupaj napotili proti Bistrici. Ob 11.30 sledijo otroške šmarnice in kosilo. Od 12.30 ure naprej pa se bodo otroci udejstvovali v zanimivih delavnicah. Ob 16. uri bo Otroški dan zaključilo žrebanje, otroci pa bodo poslali pozdrave z baloni.
NA SLOVENSKI STRANI
Cesta čez Pavličevo sedlo tri dni zaprta
Zaradi asfaltiranja ceste na slovenski strani Pavličevega sedla bo zaprt mejni prehod od ponedeljka, 21. maja, do srede 23. maja. Na praznik Kristusovega vnebohoda v četrtek, 24. maja, pa bo spet odprt in se ponuja za izlete v prekrasno Logarsko dolino, ki šteje med najlepše pokrajine Evrope.
Tinje. Pretekli petek so bile Tinje v znamenju 60-letnice, ki jo je pretekli ponedeljek, 14. maja, obhajal rektor tinjskega doma Jože Kopeinig. Slovesnost se je začela s sv. mašo v tinjski cerkvi; vodil jo je slovenski metropolit Franc Rode. Visoki gost iz Slovenije je tinjskemu rektorju predal odličje sv. Cirila in Metoda, ki ga podeljuje Slovenska škofovska konferenca.
Po božji službi je sledila slavnostna prireditev, na kateri je zastopnik Mohorjeve založbe Hanzi Filipič predstavil zbornik, namenjen prav Kopeinigovemu življenjskemu jubileju (več o njem na str. 11). Pevsko in glasbeno sta slavljencu čestitali vokalna skupina velikovške Lipe in Nataša Sienč-nik (klavir), v okviru proslave pa so odprli tudi razstavo Isabelle Dainese (tema: Zima na Malorki), umetnice, ki jo tinjski rektor še posebej ceni. Pliberški dekan Ivan Olip je v odličnem slavnostnem govoru orisal lik slavljenca (njegov govor objavljamo v izvlečkih).
Zamisel za proslavo je imel Jože Till, ki je že večkrat nastopil v tinjskem domu kot predavatelj,
oživljati Jožeta Kopeiniga Jod blizu je podobno „sur-L-/fanju” po mreži: pisati znanemu predavatelju na Dunaj, pripraviti večerno mašo v majhni fari, pomagati sobratom v dušnem pastirstvu, posebno ob nedeljah, voditi sejo Mohorjeve, skrbeti za osebje v Tinjah, misliti na projekt v Albaniji, telefonirati glede projekta „Koroška vas na Madagaskarju", predlagati imidžno kampanjo za slovenščino, pri telefonu že čaka škof iz Indije ali nadškof iz Beograda, vmes Miva, potovanje v Sirijo, spet Albanija, in traktorji za Bosno in Kosovo ... dan je prekratek, globalizirani splet v obliki tvojih možganov deluje tudi ponoči in vedno manj je spanja. Pisma za Božič, ki jih pošiljaš vsako leto kot šef tinjskega doma in predsednik Mohorjeve družbe kot splet v ves svet, ne samo na Koroškem in v Slovenijo, marveč po vsej Evropi, prinašajo sporočilo miru in ljubezni na vse kontinente, od Avstralije do Kanade, od Argentine do In-
prireditelji pa so bili DPU, Mohorjeva in Dom v Tinjah. Gratulantov je bilo kakor listja in trave: poleg škofa Egona Kapellarija, ki se jim je pridružil ob poznejši večerni uri, so prišli čestitat mdr. predsednik Delovne skupnosti avstrijskih izobraževalnih domov Franc Rie-benbauer, škofijski kancler Michael Krištof, prvi predsednik vla-
dije.
Včasih imaš morda vtis, da mnogi tega tvojega ognja ne razumejo in da te celo duhovniki Sodalitete ne poslušajo, ko z navdušenjem pripoveduješ o misijonskih projektih, ko daješ ponudbe za duhovne vaje itd. Boli te, če v mnogih izmed nas ni tistega ognja za duhovno omiko, misijonsko misel, duhovne vaje in razne projekte. Žalosten si zvenel po telefonu, ko si mi pred dnevi pripovedoval, da veroučitelji na Koroškem zelo slabo ali skoraj ne reagirajo na tvojo akcijo s čebulicami za Madagaskar. Imam vtis, da so mnogi prepočasni zate, ko vedno voziš s peto prestavo. Odpusti nam, ko smo prepočasni v srcu za uresničitev tvojih idej.
Večkrat si rekel, da boš prevzel kako faro. Pred leti smo to resno mislili in ti tudi verjeli. Sedaj mi ni več jasno, ali to resno misliš ali to rečeš samo, ker si se za trenutek naveličal pisarniškega dela. Zdi se mi, da bi „stabilitas loči", ki ji je pod-
de Republike Slovenije Lojze Peterle, konzul Jure Žmavc, predsednik NSKS Bernard Sadovnik, predsednik EL Andrej Wakounig, predsednik SGZ Matevž Grilc in direktor celovške Mohorjeve Anton Koren.
-Kuj-
vržen župnik, tvoj kozmopolitski duh in tvojo svobodo le preveč utesnjevala, da ne bi bil več tisti Jože, kot te poznamo. Zdi se mi, da bi vsaka, še tako velika fara bila zate premajhna, da bi mogel uresničiti vse ideje, misli in projekte. Zato je najbolje, da še dolgo ostaneš to, kar si: duša tinjskega doma, gonilna sila misijonskega gibanja, vnet predsednik Mohorjeve, goreč duhovnik in vodja Sodalitete, vedno pripravljen dušnopastirski pomočnik na celem Koroškem, most do Slovenije, gonilna sila molitvenih shodov za duhovne poklice, kulturnik, prijatelj umetnosti, predvsem pa duhovnik Jezusa Kristusa. Želimo ti, da ohraniš svojo mladost, svojo navdušujočo zavzetost in svoj prijazni nasmeh. Želimo ti, da te Gospodova roka spremlja tudi v prihodnje s svojim blagoslovom. Na mnoga leta!
Slavnostni govornik dekan Ivan Olip
CITIRANO
5
Iz naših občin
Zanimiva tekmovanja so pripraviti tudi tokrat.
Na Bistrici v Rožu je občina ostro protestirata proti zaprtju žandarmerijske postaje. Odbornik l/S Willi Mo-schitz (levo) in župan Gradenegger sta zahtevala tudi v prihodnje samostojno postajo.	Foto: Kumer
Le še ena žandarmerijska postaja za 19.000 Rožanov?
Notranje ministrstvo želi na Koroškem zapreti 30 žandarmerijskih postaj, med drugim v Selah in na Bistrici v Rožu. Občinoi ostro protestirata.
Notranje ministrstvo je presenetilo z najavo, da želi na Koroškem zapreti 30 manjših žandarmerijskih postaj. Med njimi sta v Rožu postaji v Selah in na Bistrici. Po predstavah ministrstva naj bi se trije selski in peti bistriški žandarji preselili v Borovlje, ki bi bila edina postaja za 19.000 prebivalcev južnega dela okraja Ce-lovec-dežela. Boroveljska žandar-merija naj bi potem bila pristojna za občine Borovlje, Šmarjeta,
Bilčovs, Kotmara vas, Žihpolje,
Kotmara vas, Bistrica in Sele.
Boroveljski župan Helmut Krainer pričakuje, da se bo z zapiranjem selske in bistriške žandarme-nje zvišalo število (kriminnalnih) deliktov v Rožu in da bo prišlo čez zeleno mejo še več ilegalcev v državo. Lani so jih npr. na Ljubelju zasačili 176, na zeleni meji pa pet.
Bistriški • župan Hubert Gradenegger je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da bi zaprtje žan-darmerije pospeševalo umiranje podeželja. Gradenegger: „V preteklosti so pri važnih odločitvah občine vsaj vprašali za mnenje, v zadnjih letih pa niti tega ni več.
Tudi odbornik Volilne skupnosti Willi Moschitz se je izrekel proti zapiranju in je označil načrte kot nadalnji korak k siromašenju podeželja.
17 milijonov šilingov je v Selah stala sanacija žandarmerijske
Selski župan Engelbert Wassner (levo) in podžupan Flori Jug sta protestirala proti zaprtju selske žandarmerijske postaje.
SUPER-TRIM
Koroške vasi se srečajo v Šentprimožu
Šentprimož. Slovensko prosvetno društvo Danica je to soboto, 19. maja, prireditelj Super-trima koroških vasi. Zanimiva športno-re-kreacijska prireditev za mlado in staro se bo pričela ob 13. uri pred Kulturnim domom. Moški bodo tekli na asfaltni progi na 6 km, ženske bodo tekle na dogah 30 metrov, dekleta (letnik 1989 in mlajši) bodo metala žoge v koš, fantje (letnik 1989 in mlajši) pa se bodo pomerili v namiznem tenisu.
TOKRAT V PLIBERKU
Zablatnikov dan
Letošnji Zablatnikov dan, ki je postal tradicionalni letni posvet naših etnologov, bo v soboto, 26. maja, v Kulturnem domu v Pliberku.
postaje. Zato župan Engelbert Wassner ne razume načrtov ministrstva in jih ostro zavrača. Podžupan Flori Jug je dejal, da je nova vlada očitno usmerjena popolnoma proti manjšim podeželskim občinam, kjer po vrsti zapirajo poštne postaje, šole ter zdaj celo žandarmerijske postaje.
Občina Sele je uradno protestirala pri deželnem svetniku Georgu Wurmitzerju ter pričakuje pomoč tudi pri Zvezi koroških občin (Kärntner Gemeindebund). „Če bo občinski svet za to, pa bomo izvedli tudi podpisno akcijo med prebivalstvom“, tako župan Was-
sner.
Silvo Kumer
Po sledeh Mojstra iz Nonče vasi bo vodila ekskurzija prihodnjo soboto, 19. maja, na katero vabijo župnišče Pliberk, Slovenski narodopisni inštitut in Kulturni dom. Pod vodstvom prof. Brede Vilhar in Simone Javornik (Koroški muzej Ravne) si bodo udeleženci ogledali freske in druge znamenitosti v cerkvah dekanije Pliberk ter Mežiške in Dravske doline.
Zbirališče je ob 8.30 pred Zadrugo v Pliberku, ogled pa bodo zaključili približno ob 16. uri na Lešah v Sloveniji.
Mesner/Kolter. Danes bodo ob 19.30 v Biičovsu v Po-sojilnici-Bank odprli razstavo z naslovm „Rož, Podjuna, glina“. Rezi Kolter in Albert Mesner bosta razstavljala svoja dela iz gline.
Dalmatinska noč čaka obiskovalce v gostilni Dom, v petek, 25. maja. Gostilničar Franc Haderlap, pd. Kovač, je povabil žensko skupino „Gusarice“ z otoka Vis iz Dalmacije. Na jedilniku pa bodo kulinarične dalmatinske dobrote .
6
Rož - Podjuna - Žila
Jubilantka
Ana Boštjančič
Pred nedavnim je obhajala 40. pomlad Ana Boštjančič iz Branče vasi pri Bilčovsu. Slavljenki, ki izhaja iz Rupijeve družine v Velinji vasi in je sodelavka domače Posojilnice, za osebni praznik prisrčno čestitamo. Želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva ter da bi naprej ostala tako fletna, kakor smo jo poznali doslej. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo mož Hanzi ter otroci Anja, Simon in Niko.
V Svečah je minuli ponedeljek obhajala rojstni dan Margit Krištof, za kar ji iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo znanci in prijatelji ter SPD Kočna.
Minuli ponedeljek, 7. maja, je v Celovcu obhajala rojstni dan Malči Valeško. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA še pridružuje celovški „Klub 26”.
Prav tako minuli ponedeljek je obhajal rojstni dan - 35-letnico -Daniel Pasterk iz Bele pri Že-
lezni Kapli. Občinskemu odborniku EL Železna Kapla od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Milanu Hoblu iz Šentpri-moža, Ani Wutej iz Gluhega lesa pri Šentprimožu, Nantiju Brežjaku iz Žitare vasi ter Gizeli Haudej in Mariji Lackner iz Prible vasi. Posebne čestitke pa veljajo Angeli Komar iz Kazaz, ki slavi 70-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje NAŠ TEDNIK.
V	Šentjanžu v Rožu je obhajal rojstni dan Willi Moschitz. Občinskemu odborniku Volilne skupnosti Bistrica v Rožu iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL.
V	Podgorjah pri Globasnici slavi 70-letnico življenja Johann
ČESTITAMO
Koren. Slavljencu za ta visoki življenjski jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta.
Minuli torek, 15. maja, je praznoval rojstni dan Tone Zerzer starejši iz Sveč. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in znanci ter SPD Kočna.
V Dolu pri Šmohorju obhaja 73-letnico Johann Jank. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo vsi domači.
Jutri, 19. maja, bo obhajala rojstni dan Francka Tratnig iz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo znanci ter člani domačega farnega sveta.
Naslednje voščilo je namenjeno dr. Dragi Smolle z Bistrice v Rožu, ki je minulo nedeljo, 13. maja, obhajala rojstni dan. Pri-
srčnim čestitkam prijateljev, znancev in članov SPD Kočna se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga leta.
Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Floriju Krištofu iz Dragožič pri Podgorjah ter mu želi obilo sreče, božjega varstva in predvsem zdravja. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Jutri, 19. maja, bosta stopila pred poročni oltar Elizabeta Roschmann iz Senčnega kraja in Martin Hrast iz Male vasi pri Pliberku. Zakoncema že v naprej iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro na skupni življenjski poti.
Minulo sredo je obhajal rojstni dan mag. Urban Popotnik. Občinskemu odborniku Volilne skupnosti Bistrica na Zilji prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK.
V Kajzazah pri Bilčovsu je slavil jubilejno obletnico življenja Tomi Gasser, za kar mu od sr-
-
ČESTITKI TEDNA
90-letnica Magdalene Warasch
se
16.
FE
1911 pri Ferlin-karju na meji dješke občine.
V letih, o katerih pravimo, da so najlepša in najbolj ustvarjalna v življenju vsakega človeka, je bilo njeno življenje v znamenju velikih skrbi, žalosti in trpljenja. Trdi kruh za preživetje si je zaslužila kot dekla pri raznih kmetih, poleg tega pa je veljala vsa njena ljubezen in skrb sinu Toneju, soustanovitelju EL Djekše. Vsem težavam je uspešno kljubovala s trdno voljo in neomajnim zaupanjem v
Preteklo sredo je Magdalena Warasch z Djekš prelistala 90. list življenjske knjige.
božjo pomoč. Lepše je začelo postajati njeno življene od leta 1967 dalje, ko je sin Tdn e j kupil na Djekšah hišo, ki je postala dom tudi za njegovo mamo.
Za visoki življenjski jubilej, 90-letnico, ki jo je Magdalena Warasch praznovala preteklo sredo, ji veljajo naše naj-prisrčnejše čestitke! Želimo obilo božjega blagoslova, predvsem pa tudi zdravja. Bog Vas živi!
Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL Djekše.
-Kuj-
Skupni življenjski praznik
i—^h Coflnu v Selah praznujejo te dni kar dvakrat 60. življenjski jubi-|-^lej: pretekli petek, 11. maja, je obhajala 60-letnico mama Edi, prihodnji ponedeljek, 21. maja pa oče Hanzi. Oba poznamo kot zelo prijazna in tesno povezana pripadnika narodne skupnosti, ki so jima še posebej pri srcu tudi otroci in vnukinji Christina in Julija.
Za ta osebni praznik slavljencema prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljsta in predvsem tudi zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo otroci, vnukinji in vsi sorodniki. Skupno jima kličemo: Bog Vaju živi in še na mnoga leta! -Kuj-
7
Rož - Podjuna - Žila
ca čestitamo in želimo vse le-Po in dobro tudi v prihodnje.
V	Večni vasi pri Globasnici je te dni slavil jubilejno obletnico življenja Stanko Božič. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in božjega varstva.
V	Kotmari vasi slavi 50-let-nico življenja Vinko Wieser. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje.
V	Železni Kapli je obhajala rojstni dan Anica Wutte, v Malčapah pa Mojca Travnik. Sopotniki oz. prijatelji jima ob tej priložnosti iskreno čestitajo in želijo vse najboljše tudi v Prihodnje.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Heleni Kralj iz Borovja pri Pliberku, Frideriku Nachbarju iz Vogrč in Fri-cu Kumru - po domače Črčeju z Blata pri Pliberku. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja_ in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje NAŠ TEDNIK.
Včeraj, 17. maja, je slavila 50-letnico življenja Marica Pinter iz Svetne vasi. Priljubljeni učiteljici ob posebnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se Pridružujejo prijatelji in znanci ter SPD Kočna.
Prav danes praznuje rojstni dan Anton Koren iz Šentjakoba - številka 1. Slavljencu °b tej priložnosti iskreno čestitajo prijatelji t.i. „Singlecluba”. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Kulturno društvo „Markovič” iz Rožeka čestita naslednjim svojim članom za osebne Praznike in jim kliče na mnoga, zdrava in zadovoljna leta: Zofki Valentimč, Lojzki Tschemernjak, Šmartinu in Hanziju Lesjaku (vsi so obhajali rojstni dan minuli torek, 15. maja). Prihodnji torek, 22. majnika, pa bodo proslavili v Semislavčah rojstni dan Dr-zovcove mame, Katarine Pit-schek. Vsem slavljencem vse najboljše!
Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF.
„Upov cvet”, ki deluje pod okriljem veiikovške „Upe", je prisrčno pozdravit obiskovalce koncerta na Djekšah.
DJEKSE
Kljub megli in dežju je v ljudski šoli sijalo sonce
Na tradicionalnem vigrednem koncertu, ki ga prireja velikovško KD Lipa v dješki ljudski šoli, je letos še posebej osvojila srca Otroška skupina „Didldumdaj” iz Rožeka.
Tamika je očarala s tamburicami.
\ #reme je bilo tokrat megle-\ / no-deževno, o sončnih
V Djekšah izjemoma ni bilo ne duha ne sluha. Domačini vi-grednega koncerta (nedelja, 6. maja) niso obiskali v zadovoljivem številu. Kakor smo slišali, naj bi bilo vzrok za to negativno vzdušje, ki ga je povzročila aktualna gonja domovinskih združenj KHD/KAB. Tako letos tudi ni bilo na prireditev - bila je v znamenju leta jezikov - domačega župana, pač pa je bil iz občinskega zastopstva navzoč občinski odbornik mag. Filip Warasch. Poleg tega so s svojo prisotnostjo počastili prireditev predsednik NSKS Bernard Sadovnik, tajnik KKZ Nužej Tolmaier, ravnateljica dješke šole Romi Dovjak in župnik Valentin Gotthardt.
Kljub megli in dežju pa je vladalo v ljudski šoli sončno vzdušje. Za to so poskrbeli predvsem nastopajoči: Otroška skupina „Lipov cvet” (vodi Mili Kunčič), tamburaški ansambel TAMIKA iz Železne Kaple (vodi Tatjana Sa-dolschek; mentor Hanzi Gabriel), Vokalna skupina „LIPA” (vodi Sonja Kuchling), recitator Martin Kuchling in Otroška skupina „Didldumdaj” iz Rožeka (vodita Gerti Schuster in Nataša O raže).
Poslušalci, ki so docela napolnili avlo dješke ljudske šole, so uživali ob izvajanjih vseh nastopajočih. Še posebej pa so uživali, ko so se jim predstavili mladi gostje iz Rožeka. Osvojili so njihova srca tako s programom, ki so ga naštudirali, kakor z načinom izvedbe. Bilo je lepo čutiti, da vlada med njimi in njihovima voditeljicema usklajenost, ki izžareva disciplino, ne da bi zaradi tega trpela potrebna otroška sproščenost.
Seveda pa s to oceno nočemo omalovaževati nastopov ostalih skupin in organizatorjev tradicionalnega vigrednega koncerta na
Djekšah. Nasprotno: Kdor ve, koliko truda in veselja tiči za njihovim delom, kdor se zaveda, v katerih nezavidljivih okoliščinah skrbijo za ohranitev slovenskega življa in njegove kulture na skrajnem robu dvojezičnega ozemlja, ne more zgolj z besedami izkazati potrebnega priznanja in hvaležnosti. Morda se še najbolj to da izkazati, s tem da se odzovemo njihovemu povabilu, ki ga prireditelji vsakič izrekajo z največjim veseljem.
V tem smislu že danes velja: Prisrčno dobrodošli na Djekšah -na vigrednem koncertu 2002!
Janko Kulmesch
8
Znanost/šolstvo
Iz naših občin
Solarjem iz Globasnice so posebno teknili žganci, ki so jih kuhali šolarji iz Žvabeka.
V Pliberku poznajo le dva letna časa, so mnenja na ljudski šoli Božji grob, in k projektu raziskali čas pred in „Čarovnice pod Peco“ je bil nasipa ljudske šole Pliberk, ki Kot gorska šola je šola Iz Šmarjete razis-po pliberškem jormaku. Jormak so med drugim predstavili s kegljanjem, ki ima na jormaku stoletno tradicijo, je bi! s tem seveda v središču pozosncev.	kala pomen volne in ovc pod Peco.
Kerta Lausegger je organizirala pomlad „deželi pod Peco“
Herta Lausegger s celovške univerze je v okviru ScienceVVeek šla letos s projektom v ovkriu „Pomlad pod Peco“ k učencem v okolico Pliberka. Uresničili so kar 13 projektov.
V ovkiru ScienceVVeek 2001 so ljudske šole pod Peco raziskale življenje, običaje in narečje pod Peco. Glavna šola Pliberk je pripravljala kar šest projektov in je med drugim raziskala apnenec na Bistrici, cerkev na Humcu ali umetniško delo Kiki Kogelnik. Ljuds-
ka šola Božji grob je predstavila Pliberški jormak, ljudska šola Pliberk mistični čarovniški svet pod Peco ter 50-letno zgodovino svoje šole, žvabeška šola dobrote iz ajdove moke, šmihelska šola turizem pod Peco, šmarješka šola ovčjerejo, globaški enojezični raz-
red pa medene izdelka pod Peco.
Pretekli petek, 11. maja je bila na glavni šoli v Pliberku slavnostna predstavitev vseh projektov. Iniciatorka dr. Herta Lausegger je bila s predstavljenimi rezultati izredno zadovoljna, saj je bila prireditev dokaz, da so se vse šole in-
tezivno ukvarjale s svojimi projekti in se pri tem učenci mnogo naučili. S tem izrednim uspehom ima Herta Lausegger spet nove energije, da bo podobne projekte ScienceVVeek pripravila tudi drugod po Koroškem.
Silvo Kumer
'!e,i'ca v pokoju Marija A/eschko je priskočila mlajšim učiteljicam na po-sai so predstavili projekt „50 let LŠ Pliberk" in to napisali v pisavi koreni
^	, Mll____________________,.TOIIffirilM-,.r-tv	To^aL	m m Bir-.............m -r-ridir-'- w lausegger (levo) je imela pri raziskavanju narečijprominentne
Učiteljici Rozvita Kolter (levo) in Janja Trap-Kert sta šmihelskimi učenci predstavili turizem pod Peco. Na modelu so zajete turistične ustanove. 9°Vornike’ mdr. župana Raimunda Grilca m učiteljico Rozi no Katz.
Pred 30-imi leti so ukinili „Vikeja“
22. maja 1971 so ukinili železniško povezavo med Sinčo vasjo in Železno Kaplo.
Železna Kapla. 30 let je že od gostilno ali celo nabirali rože, je v tega, ko se je Vikej zadnjič peljal središču posebne razstave v pri-iz Železne Kaple v Sinčo vas. tličju na občinskem uradu v Želez-Ozkotirnemu vlaku, ki je vozil vča- ni Kapli. Razstavo so pripravili sih menda tako počasi, da so pot- „Prijatelji parnih vlakov“ in bo na niki lahko celo šli vmes na pivo v ogled štiri tedne.
„ Vikej“ se je pred 30-imi leti zadnjič peljal iz Železne Kaple v Sinčo vas. Na občinskem uradu je na ogled posebna razstavo o Vikeju.
Prireditveni center Miklova Zala
Delo se bo nadaljevalo maja in avgusta.
Turne. Gradišče na Tumah le- nih prireditev na prostem. Kot Pri-
ži na severnem vznožju Karavank ob vasici Svatne/Schlatten nad Šentjakobom v Rožu. S hriba Turne v nadmorski višini 635 metrov se ponuja razgled po čudovitem predelu južne Koroške po Rožu, skozi katerega teče reka Drava. Na vrhu 80 m visokega in skalnatega hriba je približno 250 m dolg razrušen ograd, ki ga zaokrožuje 100 m dolgo in 40 m široko zemljišče. Znotraj tega ograda se vidijo ruševine dveh stolpov in poslopij. Očitno je to antična trdnjava, ki je bila v zgodnjem srednjem veku dobro utrjeno pribežališče in kasneje tudi srednjeveški grad, in je danes močno razpadla in poraščena z gozdom.
Projektni cilj obnavljanja je pregled in revitalizacija razvalin na Tumah. S pregledom gradišča, ki je znano predvsem kot grad Rasa, in s pisnimi viri naj se ponazarja pomen te nepoznane dediščine. Neločljivo s tem naj se, dokumentira tudi zgodovina celotnega gornjega Roža. Drugi cilj projekta je, da bo gradišče dostopno obiskovalcem in da bo v poletnih mesecih tudi kraj kultur-
reditveni center Miklova Zala naj bi gradišče postalo kraj srečanja obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem.
Miklova Zala. Konec 15. stoletja je gradišče na Turnah imelo v času turških upadov v Rož pomembno obrambno vlogo za okoliške prebivalce. Po ustnem izročilu domačinov je Jakob Šket napisal povest Miklova Zala, ki jo je dramatiziral Jaka Špicar. Priljubljeno igro so uprizorili med leti 1897 in 1998 več kot stokrat, med drugim tudi večkrat na originalnem prizorišču v Svatnah.
Iniciativna skupina, ki jo vodi lastnik Franz Mikel in jo sestavljajo člani iz Koroške, Slovenije in Italije, je v letih 1999 in 2000 na začetni stopnji projekta v petih kampanjah opravila pripravljalna dela in pregled celotnega gradišča. Delo na gradišču se bo nadaljevalo spomladi med 24. in 26. majem ter poleti med 6. in 18. avgustom 2001. Informacije pri: Franz Mikel, Svatne/Schlatten 11, A-9183 Podrožca/Rosenbach tel.: ++43-04253-2746 (zvečer oz. ob koncu tedna).
10
Kultura
st
vil
Knjige, ki jih boste gotovo z veseljem vzeli v roke, v slovenskih celovških knjigarnah.	ek
ZA MLADE BRALCE
Christine Nöstlinger: Franceve pasje zgodbe, Mohorjeva založba Celovec
P)ri Mohor-I jevi založbi je doslej izšlo že nekaj zgodb znane avstrijske mladinske pisateljice Christine Nöstlinger o majhnem dečku Francu: in sicer ljubezenske, šolske, božične, bolezenske, počitniške ter televizijske zgodbe. Pred kratkim je torej izšel sedmi zvezek: Franceve pasje zgodbe. Nekoliko strahopetni Franc se boji psov, vendar tega noče nikomur priznati. Zato tudi zelo nerad gre v bližnjo trgovino, kajti pred prodajnim pultom leži slepi kuža Fifi. Nekega dne se pri svojem najboljšem prijatelju Ernestu spoprijatelji s psico Berto. Ob prvem snidenju se Berta zaljubi v Franca, Franc pa v psico. Kaj vse Franc doživi z Berto in kako se uresniči njegova največja želja - da bi dobil svojega psa - pa preberite v knjigi.
ZA ZGODOVINARJE
Andreas Moritsch: Koroški Slovenci 1900-2000, Mohorjeva založba Celovec
rjred krat-l ki m	je
Mohorjeva založba predstavila slovensko izdajo lanske serije zgodovinskih predavanj Koroški Slovenci 1900 - 2000,
ki jo je vodil letos umrli zgodovinar dr. Andrej Moritsch. Ze lani jeseni je izšel zbornik prispevkov v nemščini. Dr. Tina Bahovec, ki vodi letošnjo serijo predavanj o Vlogi elit pri narodo-vanju koroških Slovencev, je predstavila slovensko izdajo, pri kateri je sodelovala vrsta raziskovalcev: Andrej Moritsch je osvetlil nacionalne ideologije na Koroškem, Teodor Domej je predaval o šolstvu, Jože Till je prikazal odnose med Koroško in krško škofijo, Avguštin Malle gospodarski vidik, Karel Stmolle je predstavil politične stranke, Tina Bahovec in Valentin Sima sta prikazala koroške Slovence v letih 1930 - 1945, Janez Strutz je obravnaval koroško slovensko prozo, Janko Ferk pa poezijo, Janko Zerzer je predstavil glasbeno ustvarjalnost koroških Slovencev, Feliks J. Bister likovno umetnost, Igor Grdina pa je predaval o Koroški kot slovenski boli po porazu plebiscita.
ZA ZGODOVINARJE
Janko Pleterski:
Avstrija in njeni Slovenci 1945-1976,
Inštitut za narodnostna vprašanja Ljubljana
Zgodovinar ^-Janko Pleterski je pred kratkim na Koroškem predstavil knjigo Avstrija in	njeni
Slovenci. To je zbornik že objavljenih člankov (razen enega) o razvoju narodnostnega vprašanja na Koroškem v času 1945 - 1976. Velik del raziskovalnega dela Janka Pleterskega je posvečen Avstrijski državni pogodbi, kar je na predstavitvi podrobneje predstavil dr. Avguštin Malle. Knjiga po avtor-
J e».k» PfcioKfci
AVSTBItA ff< NfEM SLOVENLI 19*$ - m<? '
jevih besedah ni zgodovinska knjiga, temveč dokument časa, ki lahko daje osnovo za študijsko delo. Z izidom knjige naj bi se avtorjevi članki ohranili pred pozabo. Knjiga naj bi bila osnova za raziskovalno delo tudi nemškemu občinstvu, zato založba Wieser že pripravlja nemško izdajo.
ZA PLEZALCE
Herbert Pegam: Plezalni vodnik po Karavankah, Carnica -regija Rož
IXaravanke IXniso samo izredno privlačno in zanimivo mejno gorovje, temveč ponujajo tudi številna priljubljena plezališča. Boro-veljčan Herbert Pegam (strokovni učitelj na HTL Borovlje), ki je vodja boroveljske gorske reševalne službe, to sam že dolgo ve. Zato je lansko poletje napisal vodnik o plezalnih poteh v Karavankah. V uvodniku je znani koroški ljubitelj gora prof. Hans Tuschar (prav tako doma iz Borovelj) zapisal, da Karavanke skorajda do konca 20. stoletja niso bile območje za športne plezalce. V zadnjih letih se je to spremenilo, trend športnega plezanja je postal priljubljen tudi na Koroškem. Posebej je tu treba poudariti čezmejnost Karavank kot mejnega in povezovalnega gorovja med Koroško (Avstrijo) in Slovenijo.
Prvi alpinistični poskusi in uspehi v Karavankah segajo v 70. leta 19. stoletja. Do 30-ih let 20. stoletja so vse vrhove v Karavankah osvojili, leta 1907 je uspel prvi podvig na „Celovško špico -Orlice”, leta 1911 na Cjajnik.
Pegamov plezalni vodnik, docela dvojezičen in zgledno
označen (z risbami in slikam' tur) vsebuje in obravnava plezalne steze na severni strani Kara- ^ vank od Jepe na zahodu do Tol- -~ ste Košute na vzhodu.
Ambiciozni avtor s svojo knji- ju go želi nagovoriti tako ljubitelj' skega kot športnega plezalca, o Kljub izbranim turam, ki so dob- q ro zavarovane in označene (ter opisane) in nudijo s tem največ- Cl jo mogočo varnost, se naj ne pozabi, da so veliki predeli Karavank znani predvsem tudi p° h krhkem kamnu.	Is
Poleg zgolj športnih ponudb in oc informacij vodnik vsebuje tudi in- dv formacije o kočah in druge p°' sl; sebnosti obravnavanega ob- zb močja.	60
Skupno ima plezalni vodnik o ne Karavankah 48 strani, ki so vu deloma tudi barvne. Cena j® Kc 48,- ATS. Naročite ga lahko pn rel Carnica Region Rosental/Rož s Tir sedežem v Borovljah, tel. 04227/5119-15 (Igor Roblek) ali Tc po elektronski pošti igor.ro- nij: blek@carnica-rosental.at
Ijui
ms
ZA VINSKE SLADOKUSCE^ V0(
na' lo
SV(
vei del Sle
Drago Medved:
Sto resnic o vinu, Mohorjeva založba Celovec
ryago L/Medved je pri Mohorjevi že izdal knjigo Slovenski Dunaj, pričujoča knjiga pa je rezultat scenarija, ki ga je novinar napisal za
nadaljevanko Resnice o vinu, N Ku so jo predvajali na slovenski te' urn leviziji. Knjiga je bogata s slikoV' Sp nim gradivom in se tudi po vse' ške bini razlikuje od običajnih vinski!1 je ; priročnikov. Drago Medved se j6 ve^ sprehodil po vinogradih, napisa! zgc je poročilo o nastanku vina gib opisal vinogradništvo in vinarst' 19<
11
Kultura/Mnenje
Vo ter različne vrste vina, vinu Pa se je približal tudi z zgodovinskega in sociološkega vidika od starodavnih časov do današnjih dni. Avtor je napi-sal knjigo, da bi ljudem pred-s,avil vino zato, „da bi ga pra-vi|no uživali in se ob njem tudi duhovno bogatili”.
. knjigo priporočajo vsem nj inskim sladokuscem.
gAPRUATELJE DIALOGA
Hanzi Filipič, Jože Marketz, Daniel Sturm, Jože Till:
Dialog v službi človeka, Mohorjeva založba Celovec
,0 Jzdajatelji
■ SO
in odločili za n' dvojezični o- slavnostni b' zbornik ob
6°- rojst-o nem dne-;0 Vu Jožeta je Kopeiniga, )ti rektorja
- J]njskega doma in ravnatelja el; Mohorjeve družbe, da našteje-ali mo samo nekaj njegovih funk-0' oij: z osrednjo mislijo „dialog" k°t obliko komunikacije med JOdmi, ki drug drugega spreje-maio v njegovi svobodi in celo-V|tosti, kar je tudi življenjsko vodilo jubilanta. Zbornik obrav-nava teme, ki so slavljencu ze-0 Pri srcu: duhovništvo, prosveto, kulturo, umetnost, cerk-veno pastoralo in misijone. Sodelovalo je več avtorjev iz Avenije in Avstrije, ki so os-vetlili teme s svojega vidika:
C Tn ca	D. I ■ i	i—i i i
cum teme s svojega vidik crhard Busek in Lojze Peter (Politika), Maximilian Liebmar
IH Antnn Q+kz-no
'd Anton Stres (Cerkev), Pe i 'ehael Zulehner in Rafko V snčič (pastorala), Hermai osef Repplinger in Marj; 'urnšek (duhovništvo), Chris an Rathner in Drago Ocvi (misijonsko delovanje), Ki 'ttlinger in Ivan Štuhec (izo - ^zevalno delo Cerkve), Vini . slak (pojmovanje kulture) Urt Zisler (pomen slik o metnosti Za izobrazbe Premno besedo je napis h i of Egon Kapellari. Jože 7 !e Je 2bral podatke iz Kopeinig' I ega življenja ter druc r 290dovinsko gradivo: 60 ra i gibanih let v službi človel-
;t-1941-2001.
PRI CINGELCU NA TRATI
Prepevanje narečnih pesmi
SRD „Borovlje” je preteklo soboto priredilo enkratni kulturni večer pod geslom „Vsaka vas ima svoj glas”.
r^o dolgem je bilo v nabito I—Spolni dvorani Kulturnega doma pri Cingelcu na Trati spet slišati prepevanje starih narečnih pesmi. Čeprav narečja pri mlajših izginjajo, se starejši prebivalci naših vasi še vedno pogovarjajo in tu pa tam tudi prepevajo v izvirnem narečju.
Zborovski večer, ki je bil posvečen vsem materam, so oblikovali domače skupine in gostje iz Slovenjega Plajberka. Kvalitetni Komorni zbor SPD „Borovlje" ima že daljšo pevsko tradicijo in je pod vodstvom Romana Verdela ubrano zapel nekaj domačih in narodnih pesmi („Dober večer”, „Lipa zelenela je” idr.). „Kozarjevi puebi” iz Ždovelj so se predstavili s tremi večglasnimi starimi narečnimi pesmimi. Na koncertu je sodelovala tudi dvojezična skupina „Vaška skupnost Glinje" pod vodstvom Elli Mak, ki je zapela mdr. dve slovenski pesmi. Vokalna skupina iz Slovenjega Plajberka pod vodstvom Mirka Lauseg-gerja je navdušila z mednarodno
zborovsko literaturo.
Odlične pevke in pevci so prišli iz sosednje Šmarjete; publiki so se predstavili s kvartetom in občutno zapeli nekaj domačih pesmi. Bogat spored je zaključil „Ženski kvartet" iz Borovelj, ki je
presenetil z odlično vokalno izvedbo domačih in narodnih pesmi. Skupina talentiranih pevk bo jeseni posnela prvo zgoščenko.
Po glasbenem večeru je sledilo družabno srečanje, ki je trajalo kar pozno v noč.	M. Š.
PISMO BRALKE
Offener Brief an LH Dr. Jörg Haider
Sehr geehrter Herr Landeshauptmann!
Aus meinem inneren Bedürfnis möchte ich Ihnen, Herr Landeshauptmann, und auch , allen Kärntnern einige Fragen zum Nachdenken stellen, und zugleich meine persönlichen Empfindungen, Sorgen und Gefühle als Kärntner Slowenin aufzeigen.
Ich glaube, dass es doch normal und selbstverständlich sein müsste, die eigene Mutter zu lieben und somit auch die Muttersprache, weiter dieselbe erhalten zu dürfen und der nachkommenden Generation weiter zu geben, ganz gleich in welchem Land man lebt, auch in unserem schönen und liebenden Heimatland Kärnten.
Doch den deutschnationalen Heimatverbänden in Kärnten gelingt es noch immer wieder bei verschiedenen Anlässen, wie zur Zeit die Volkszählung und Aufstellung noch fehlender zweisprachiger topografischer Aufschriften, gegen die slowenische
Volksgruppe aufzuhetzen und wieder Unruhe und Unsicherheit in der Bevölkerung zu verbreiten.
Auch Ihr Ton, Herr Landeshauptmann, ist heuer gegenüber den slowenischen . Landsleuten rauer geworden. Dabei müssten Sie doch als Landeshauptmann aller Kärntner gerechter sein und das allgemein besser gewordene Klima in Kärnten bewahren wollen.
Ich frage Sie: Wie würden Sie sich fühlen, wenn man Ihnen in Ihrer Heimat Ihre Volksangehörigkeit absprechen möchte, und Sie oft Verleumdungen und Beschimpfungen ertragen müssten?
Die Angst vor der Slowenisie-rung Kärntens ist absurd. Sie wissen genau, wie sich in den letzten Jahrzehnten unter deutschnationalem Druck und verschiedenen negativen Einflüssen das Slowenische unnatürlich dezimiert hat.
Warum ist man denn so gegen das Aufstellen fehlender zweisprachiger topografischer Aufschriften? Das dürfte normalerweise niemanden stören, denn damit wird den Deutschkärntnern
doch nichts weggenommen!
Wieso nimmt man nicht die Schweiz als Vorbild, oder Südtirol, wo die Zweisprachigkeit überall, auch in den Städten, sichtbar ist?
Ich kann mir noch etwas nicht erklären: Was hatten bzw. haben die Altösterreicher in Slowenien mit der Kärntner Volksabstimmung zu tun? Es ist ein Hohn für uns Kärntner Slowenen, mit ihnen bei der Verteilung der Abstimmungsspende gleichgestellt zu werden.
Es wäre wirklich schon an der Zeit, am Anfang des 3. Jahrtausends, im vereinten Europa, sich auch in Kärnten ehrlich, positiv und ohne Vorurteile mit dieser Situation zu befassen. Kärnten wäre doch verarmt, wenn hier die Vielfalt der Kultur ganz verschwinden würde.
Dazu haben Sie, Herr Landeshauptmann, genug Gelegenheit Ihren positiven Beitrag zu leisten! Es grüßt Sie (auch trotzdem eine treue und echte Kärntnerin)
Hema Hudl aus Globasnitz/Globasnica
RADIO/TV, PRIREDITVE
T	PETEK, 18. maja 18.00-18.30 Utrip kulture
	
A	SOBOTA, 19. maja 18.00 - 18.30 Od pesmi do pesmi,
T	od srca do srca
E	NEDELJA, 20. maja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-
D	gen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 -18.30 Glasbena
	
E 8A m	PONED., 21. maja 18.00 - 18.30
N	Kratki stik
	TOREK, 22. maja 18.00-18.30 Otroški spored
v	SREDA, 23. maja 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored
0	ČETRTEK, 24. maja
R	6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna
F	misel 18.00 - 18.30 Praznična
K©ia©
NEDELJA,
20. maja 2001 13.30
PONEDELJEK, 21. maja 2001
ORF 2, 3.00_____________
TV SLOVENIJA 116.00
Predvidoma z naslednjo vsebino:
• „Akamasoa - dobri prijatelji”: stotero odprtih src na dobrodelnem koncertu v šotoru pod Bekštanjskim gradom dalo nov zagon projektu „Koroška vas za Madagaskar”
• „Jezik je življenje in vsaka oblika kommunikacije je dragocena"-sklepna prireditev Višje šole Šempeter v zname.nju „Evropskega leta jezikov 2001” in 2. Avstrijskega tedna znanosti ScienceWeek@Austria”
•	Praznik jezikov ljudske šole v Ločah - otroci iz Slovenije, Italije in Avstrije skupno praznujejo v letu jezikov
•	Znanost za vse - otipljiva in razumljiva: „Partnerstvo brez meja” bo eno težišče festivala znanosti v konjskem hlevu gradu Wolfsberg
•	Sedmeroboj južnokoroških vasi: v Šentprimožu se bodo športniki in kulturniki pomerili na četrti preizkušnji
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at
petek pe 18. maja 2001 18
—"Mi
RADIO AGORA
Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec.
___tek 0463/418 666, fax 418 666 99
Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do
02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla).
PETEK, 18. maja	Poročila 19.00 Sto decibelov 20.00 BBC News 20.06
10.00	Kalejdoskop/News Flash 11.00 BBC News Take the Jazz Train 22.00 Context XXI 23.00 Zrcalo
11.06	Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na kulture (pon) 24.00 Glasba-jazzA/vorid današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kulture TOREK, 22. maja
18.00	Otroški kotiček- Male modrosti 18.15 Govo- io.OO Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor
nm^ovorč W IS.45Poročda 19.00Proudtobe n.oo BBC News 11.06 Govorim-govoriš12.00 kwd ?0.00 BBC News 20.06 Global Loops 22.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Rdea Boogie/glasbem magazin 23.00 Ta mera v pogovoru 18.00 Otroški kotiček 18.30 Na dan z (Ppn.) 24.00 Soundtrack tedna: Hanmbal 01.00 besedo (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 Glasba-jazz/wortd •	BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Glasba
SOBOTA, 19. maja	22.00 Literarna kavama (pon.) 23.00 Vešča/
10.00	Forum 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sve- Nachtfalter 00.30 Glasba - jazz/wortd ta 11.15 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Na današnji SREDA, 23. maja
Svet je vas: Frau sein in io.OO Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 SK1 1^.^lerlnnenra?o:	BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15
18.45 Porroka 19.00 V pogovoru (pon.) 20.00 BBC Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan News 20.06 YugoRock 23.00 Izven zakona (pon.) 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški ko-
01.00	Glasba - jazz/wortd	tiček 18.15 Govorim - govoriš (pon) 18.45 Poročila '
NEDELJA, 20. maja	19.00 Izven zakona 20.00 BBC News 20.06 Ruff
10.00	Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Radio/Hip Hop 22.00 Mad Force/Hip Hop 24.00 BBC News 11.06 Literama kavama 12.00 Poročila Spezial (pon.): Stimmen von Berg und Tal 01.00
12.07	Na današnji dan 12.13 Divan 12.30 Special: Glasba-jazz/worid Stimmen von Berg und Tal 18.00 Topel veter 18.45 ČETRTEK 24 maja
Poročila 19.00 Musič for the Masses/gl^beni ma- 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 10.30 Koroš-'2°^	For Those ^ vadi pogovor 11.06 Govorim - govoriš 12.00
About to Rock 24.00 Glasba jazz/World	Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00
PONEDELJEK, 21. maja	Ta mera ženski magazin 18.00 Otroški kotiček
10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 BBC 18.30 Na dan z besedo (pon.) 18.45 Poročila News 11.06 Zdrava ura 12.00 Poročila 12.07 Na da- 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 našnjidan 12.13 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Svet je vas interpreti 18.00 Otroški kotiček - Male modrosti18.45 (pon.) 23.00 Sto decibelov 24.00 Glasba
RADIO
KOROI
Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at
Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan!
Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža,
14.30	- 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik 16.00 -18.00 koroDan
Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 -16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 -18.00 Smrklja
Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja
15.30	- 18.00 Čestitamo in pozdravljamo
1
F
F
i
F
S
a
k
F
1
tc
ir
F
P
K
C
D
§
Petek, 18. maja
PLIBERK
Plesna prireditev v stilu Riverdance in Lord of the dance
Night of the dance Nastopa: Broadway Dance Company
Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri (rezervacije: Posojilnica Bank Pliberk, tel.: 04235/2583-81)
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU
Sklepna prireditev Jezik je življenje Kraj: v prostorih Višje šole Čas: ob 19.30 Vabi: Višja šola za gospodarske poklice in strokovni gospodarski letnik v Sentpetru
DUNAJ
Koncert Zvoki harfe” Nastopata: Mojca Zlobko-Vajgl in Jana Bouškova Čas: ob 19.30 Kraj: Češki center (Herrengasse 17)
Vabijo: češko in slovensko veleposlaništvo na Dunaju, Češki center
DUNAJ
Razkritje obnovljene spominske plošče „Slavia Viennensis”
(nato „Ivan-Cankar-Akademie” v restavraciji „10er Marie”) Zbirališče: XVI. okraj, Lindauergasse 26 Čas: ob 11. uri Vabi: SNI na Dunaju
BILČOVS
Vernisaža
„Rož, Podjuna, Glina"
Razstava del Rezi Kolter in Alberta Messnerja
Kraj: v Posojilnici-Bank
Čas: ob 19.30
Glasb, spored: Oktet Suha
ROŽEK
Približevanje razstave Konrada Kollerja Posreduje: Janja Zikulnig Kraj: v galeriji Šikoronja Čas: ob 20. uri
Sobota, 19. maja
REBRCA
Srečanje družin ob pesmi, plesu in igri Sprehod v pomlad Na sprehod v pomlad ob občudovanju prebujanja narave bo sodelujoče pospremil mag. Peter Skoberne iz Ljubljane
Kraj: v Mladinskem centru Čas: od 8. do 17. ure
DOBRLA VAS „Samostojni vigredni koncert”
Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Nastopajo: MePZ „Srce", otroški zbor „Srce” Prireditelj: SPD Srce
ŠENTJANŽ
Vernisaža Joška Hrobata
„Zamisli v kovini”
Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Kulturni spored: Marko Kobal (bariton), T. Plahutnik (citre), T. Kuntner Prireditelj: k&k
PLIBERK
Scienceweek @ Austria 2001
Ekskurzija: Po sledeh Mojstra iz Nonče vasi
(ogled fresk in drugih znamenitosti v cerkvah dekanije Pliberk ter Mežiške in Dravske doline)
Zbirališče: Kulturni dom
Pliberk ob 8.30 (ogled bo zaključen ob 16. uri na Lešah) Ekskurzijo vodita: prof. Breda Vilhar in Simona Javornik
Prijave in informacije: župnišče Pliberk-04235/2032, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik -0463/516244,
Kulturni dom Pliberk -04235/2583-81
ŠENTPRIMOŽ
Sedmeroboj južnokoroških vasi2000/2001
2. Super-trim Kraj: Kulturni dom Čas: ob 13. uri Vabita: SŠZ, SPD Danica
SELE
„Zeleni fantek”
(predstava za otroke)
Kraj: v farnem domu Čas: 18. uri
Gostuej: Otroška gledališka skupina iz Svečine
Prireditelj: KPD Planina
Nedelja, 20. maja
ŽITARA VAS
Gledališka predstava
„Zdaj pa vem kako”
(Anka Kolenc)
Nastopa: Mladinska skupina SPD Trta Režija: Franci Končan Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabi: SPD Trta
Ponedeljek 21 .maja
PLIBERK Redni občni zbor MePZ Kralj Matjaž Dnevni red: 1. pozdrav in ugotovitev sklepčnosti, 2. poročila odbora, 3. poročilo preglednikov, 4. razrešnica staremu odboru, 5. volitev
novega odbora, 6. razprava o smernicah društva za pri-	g
hodnost, 7. razno	^
Kraj: v prostorih gostilne Dom
Čas: ob 20. uri Vabi: MoPZ Kralj Matjaž
CELOVEC	P
„Rdeča kapica”	•
Gostuje: lutkovno gledališče FRU-FRU iz Ljublajne Kraj: v občinskem centru v Šentrupertu
Čas: ob 8.30,9.30 in 10.30	£
Prireditelj: K KZ	•
VETRINJ
Marko Fink - basbariton
Nataša Valant - klavir	prof
Franz Schubert	Pog
„Die schöne Müllerin”	Kraj
Čas: ob 20. uri	Čas
Kraj: v samostanu	Vab
(dvorana fresk)	izob
Prireditelj: KKZ
ob
BISTRICA NA ZILJI
Otroški dan „kinder-igra-lingua”
Začetek: ob 11. uri Prireditelj: Katoliška otroška mladina
Lojz
Kraj
Čas
Bcx
Vigr

PLIBERK
Damlatinska noč
mlac
Didk
Nastopa: ženska klapa „Gusarice” z otoka Vis Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20.30 Dalmatinska kulinarična ponudba!
CELOVEC
Philocafe Znanost in Bog
(ob knjigi in z navzočnostjo rodnih ^državr
naši
»Naroc Predse cherst 'z sreč rodni. Pravici avstrij; veneg;
RAZSTAVE
I1NJE
Razstava umetniških del Haralda Scheicherja
Ubuče
Hermann Falke:
Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v galeriji Falke Razstava je odprta do 12. oktobra 2001 (od torka do petka med 15. In 18. uro)
PLIBERK
Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu
dunaj
Drago Druškovič
Kraj': v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albertgasse 48,
1080 Dunaj)
GLOBASNICA Jože Boschitz - „Tuje v znanem" (1981 -2001)
Kraj: v prostorih Posojilni-ce-Bank (Razstava je odprta v poslovnem času.)
Nastopi učencev Glasbene šole
,	§^äaJ-23. maia 2001. ob 18. uri
•PLIBERK, Kulturni dom - Skupni koncert učencev a p*asfc>ene šole Slovenj Gradec in društva „Glasbena sola” iz Celovca
Sl&ia, 23. maia 2001, ob 19. uri •CELOVEC, deželni konzervatorij (nova dvorana-Koncert pod geslom „Jutrišnji mojstri/Meister von morgen”). Na koncertu sodelujeta tudi učenki slovenske Glasbene šole - Nina Popotnik in Ana Popotnik, violina (nastopajo najboljši učenci iz vse Koroške) £glSi<J25. maia 2001. ob 19. uri
•	' RG/FELDKIRCHEN, Amthof Feldkirchen - Koncert Pod geslom „Jutrišnji mojstri/Meister von morgen",
| kjer bo sodelovala tudi učenka slovenske GŠ Nina Popotnik, violina (nastopajo najboljši učenci iz vse
’	31. maia 2001. ob 18. uri
•	BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - zaključni nastop ■ oddelka
| • LEDINCE, v ljudski šoli - nastopajo učenci GŠ Le-
Čas: ob 20.15
Kraj: v kulturni dvorani na
Muti (Woschitz)
Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič”
BILČOVS Praznik življenja „Spoznaj moj svet” Začetek: ob 17. uri Prireditelj: KM
DOBRLA VAS Odprtje razstave domačih ustvarjalcev Christe Malle in Stefana Lesjaka ter predstavitev prve lastne zgoščenke „Trio pomlad" Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Prireditelj: SPD Srce
uince/Sentjakob
Ptof. dr. Jožeta Hlebša) Pogovor vodi: Vinko Ošlak Kraj: v kavarni Sever Cas: ob 18. uri . alDiio: Združenje katoliških lz°bražencev, KR, KM
'SBlgsKo
yigredni ples z ansamblom Lojzeta Slaka £rai; pri Kovaču Cas: ob 20. uri
Božek
I M9redni koncert | castopajo: kvartet bratov i rtnik in domača finska pevska skupina
Zablatnikov dan 2001
Posvet
Pomen etnoloških raziskav za spoznavanje in prepoznavanje regij
Razprava o vlogi etnoloških raziskav v čezmejnih projektih
v soboto, 26. maja 2001, v Kulturnem domu v Pliberku
PROGRAM
začetek ob 8.30
pozdravi
uvodne besede Pavel Apovnik
9.00
Karla Oder / Martina Piko-Rustia
Predstavitev dosedanjega čezmejnega sodelovanja in predlogi za nadaljnje raziskave
Nataša Konestabo
Realizacija projektov Phare CBC na območju krajinskega parka treh dežel Goričko - Raab - Örseg
France Vrbinc
Prevajanje slovenskih krajevnih imen
10.45
odmor
11.15
Zinka Zorko
Hišna imena na Šentanelu in v Bistrici pri Pliberku
Marija Makarovič
Čezmejne raziskave noš in zbiranje življenjskih zgodb v Podjuni, Mežiški in Dravski dolini
Špela Ledinek / Nataša Rogelja
Življenje Šavrinke Marije Franca - med istrskimi mejami in simboli
13.00
kosilo
15.00
Naško Križnar
Viri za vizualni prikaz regionalne kulture
Engelbert Logar
Suha - Libeliče
Marija Stanonik
Slovstvena folklora na Koroškem Raziskani in neraziskani žanri
Simona Javornik
Sakralna likovna dediščina v Mežiški dolini
Breda Vilhar
Sakralni spomeniki v dekaniji Pliberk in Mojster iz Nonče vasi 17.15
sklepna razprava
Prireditelj: SNI - Urban Jarnik, Celovec
AVDICIJA
za nov muzikal „Naprej v preteklost”
Slovenska prosvetna zveza in Glasbeno gledališče Gabriel razpisujeta za muzikal „Naprej v preteklost”, ki bo v sredo, 30. maja 2001, od 13. do 16. ure, v prostorih Mladinskega doma, Mikschallee 4, v Celovcu. Iščemo glasbeno in igralsko nadarjene interesent/ke med 12. in 18. letom starosti.
Kdor želi pri avdiciji sodelovati, naj pripravi eno pesem (vokal) po lastni izbiri.
Vaje za muzikal bodo letos jeseni, premiera pa bo januarja 2002.
^J^.DNIK - Lastnik (založnik) in izdajati
nrca ni svet koroških Slovencev", ki g: P'edsednik	—i ___________n. nn™
Dravi’SVet.zastoPa politične, gospodarske avct ln lnterese Slovencev na Koroškerr
aVStriJSkeOA	in nr.unnn.	n
.^KsTr^osnolmra^,
avn|h pogodb, konvencij, načel in pripon
I M P R E S U M
vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet Zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel.
0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija; 150,-SIT.
mm

Ö 04239/26 42
v petek, 18. maja, ob 19.30
Predavanje: Psihosomatična obolenja v družini
Predavateljica: dr. Rosemarie Brunnthaler-Tscherteu
od sobote, 19. maja, od 14.30, do nedelje, 20. maja, do 16.30 Priprava na zakon Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik
v nedeljo, 20. maja, ob 11. uri
Srečanje absolventov tinjske kmetijske šole letnika 60/61
v ponedeljek, 21. maja, ob 20. uri
Dia-predavanje: Joško Igerc že dvakrat na Kilimandžaru (5865 m)
Predavatelj: Joško Igerc
v torek, 22. maja, ob 19.30
Predavanje: Biografski primeri k narodovalni dejavnosti slovenskih duhovnikov na Koroškem
Predavatelja: Danijel Grafenauer in mag. Berta Luschin
v sredo, 23. maja, ob 20. uri
Odprtje razstave akademske slikarke in pesnice Marine Bahovec iz Ljubljane
Gospa Bahovec bo ob razstavi brala tudi svoja poetična in prozna besedila.
od petka, 25. maja, od 18. ure, do nedelje, 27. maja, do 13. ure
Seminar: Pravilno dihati - se pomiriti - črpati novih moči
Voditeljica: Barbara Ersehen
od sobote, 26. maja, od 14.30, do nedelje, 27. maja, do 16.30 Priprava na zakon Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik
v torek, 29. maja, ob 19.30
Predavanje: Vloga slovenske žene v dobi narodovanja
Predavateljica: univ. as. mag. Tina Bahovec
v četrtek, 31. maja, od 9. do 13. ure
Kvatrni sestanek Sodalitete v Tinjah
ROMARSKI IN IZOBRAŽEVALNI POTOVANJI
od četrtka, 24. maja, do nedelje, 27. maja 2001
Izobraževalno potovanje v Zgornjo Avstrijo - pokrajina, opatije, gradovi, mesta
Spremljevalec: dr. Johann Sturm in Jože Kopeinig
v soboto, 16. junija 2001
Romarsko potovanje k Mariji na Lokav (Maria Luggau)
Spremljevalec: Jože Kopeinig
14
petek:
ISjriajajtOOf
Sport
PODLIGA VZHOD
DSG Borovlje - Bilčovs 3:1 (2:0)
čeprav so Bilčovščani nastopili oslabljeni, je bil njihov nastop soliden. Žal pa je bil potek igre zanj bolj ali manj nesrečen, tako so mdr. že v 2. minuti zašli v zaostanek. Po zadetku Glantschniga so bili celo nekajkrat blizu izenačenja, vendar jim je manjkala odločnost pred nasprotnim golom.
BILČOVS: Riegler 3, Kuess 3 (46. Burnik 3), Irsiegler 3, Zwittnig 4, Lipusch 3, Glantschnig 4, Schaunig 3, Kavčič •3, Modritsch 3 (82. Ronacher 0), Strugger 4, Veladzič 3 Borovlje: 200 gled.; sodnik: Schlacher (slab); strelec: Modritsch (60.); rumeno-rdeči karton: Slamnig (20.) oz. Glantschnig (67.), Kavčič (70.)
razred d WKj
Eitweg - Globasnica	3:1 (1:1)
Medtem ko so bili Globašani v 1. polčasu še enakovredni, so po odmoru telesno popolnoma popustili.
GLOBASNICA: Burek 3, Dlopst 4, L. Sadjak 3, Hribar 3, Tratar 3 (46. Ch. Galo 3), M. Dobrovnik 3 (65. Ch. Micheu 0), J. Galo 4, Kert 4, Slanitz 3 (70. M. Sadjak 0), Kavčič 2, Andrič 3
Eitweg: 80 gled.; sodnik: Moser (povprečen); strelec: Andrič (23.)
Šentpavel - Železna Kapla 4:2 (3:0)
Po sramotnem nastopu v 1. polčasu so se Ka-pelčani po odmoru močno stopnjevali ter grozeči visoki poraz le še preprečili.
ŽELEZNA KAPLA: Obrež 4, Sporn 4, E. Romano 0 (19. Lipusch 4), G. Grubelnik 3, J. Grubelnik 3, F. Ošina 3, Ziegler 4, Pasterk 2 (46. W. Ošina 3), Parte 5 Šentpavel: 100 gled.; sodnik: Kreuzwirth (slab); strelec: Parte (55., 66.)
Šmihel - St. Stefan	1:0 (0:0)
Šmihelčani so pol ducata odličnih priložnosti bolj ali manj klavrno zapravili. Da so se navijači kljub temu zadovoljni vrnili domov, pa je bila zasluga Kotnika, ki je s silovitim strelom poskrbel za zmagoviti gol.
ŠMIHEL: Ažman 4, Berchtold 3, Hribernik 2, Burkhard 3 (74. Praprotnik 0), Krajger 4, Kotnik 3, E. Sadjak 3 (70. Sempremoschnig 0), M. Sadjak 2 (46. Figo 3), W. Mot-schilnik 3, H. Motschilnik 2, Buchwald 3
Šmihel: 100 gled.; sodnik: Schellander (dober); strelec: Kotnik (81.)
Žitara vas - Bikarja vas 1:1 (0:0)
Rikarjani so na občinskem derbiju pozitivno presenetili - predvsem v drugi polovici drugega polčasa, ko so bili bliže zmagi kakor domačini.
RIKARJA VAS: Pandel 3, S. Sienčnik 4, Gomernik
4,	Streicher 3 (25. Lampret 3), Knes 4 (65. Plasnik 4), Leitner 3, Figoutz 4, F. Sienčnik 3, Kordesch 3, Wölbl 3, Blažej 3
Žitara vas: 250 gled.; sodnik: Weltz (dober); strelec: Leitner (80.)
BHHHI 2. RAZRED c WKKä
DSG Sele - Treffen	0:2 (0:0)
Zopet so se Selani sami prinesli ob sadove, kajti zadetka so prejeli po nepotrebnih osebnih napakah.
DSG SELE: Dežman 2, A. Mak 4, P. Oraže 4, D. Mak 3,
5.	Wieser 3, I. Kelih 3, M. Dovjak 3, E. Wassner 3 (75. S. Gregorič 0), L Roblek 3 (46. F. Oraže 3), R. Roblek 3 (88. M. Oraže 0), M. Kelih 4
Sele: 100 gled.; sodnik: Jan (dober)
2. RAZRED E
Šentpeter - Dobrla vas 0:3 (0:0)
Fritz Golautschnig je s svojim zadetkom v 79. minuti odločil tekmo v prid ekipe trenerja Velika.
DOBRLA VAS: Vajksler 4, Pack 4, Roger 4, Nachbar 5, Kampi 4, Petek 5, Jörg 3 (70. Velik 3), E. Golautschnig 3 (41. Kulterer 3/80. Zunder 0), F. Golautschnig 5, Hudi 4, Pasterk 5
Šentpeter: 250 gled.; sodnik: Smoliner (dober); strelci: F. Golautschnig (79.), Pasterk (85., 89.).
Žvabek - Djekše	4:1 (2:1)
Žvabečani so tekmo sicer jasno dobili, kljub temu je bil njihov nastop le povprečen.
ŽVABEK: Jakob 3, Juvan 3, M. Budja 3 (55. Gutschi 3), R. Budja 3, Lubas 3, Mlinar 3, Ramusch 3, Buchwald 3, Homer 3, Zadnjak 4, Možina 4
Žvabek: 50 gled.; sodnik: Schabernig (dober); strelci: Zadnjak (20., 58.), Možina (35., 64.)
NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH/PRIHODNJI KROG
Bilčovs: Najprej tekma proti Podkrnosu, nato velika zabava
PODLIGA VZHOD
■	Bilčovs - Podkrnos (v petek ob 18.30): Najprej obveznost, potem zabava. Pod tem geslom bodo Bilčovščani nastopili v petek proti Podkrnosu, kajti po tekmi jih čaka veselica z znamenito skupino „Bengels”. Vabljeni so vsi prijatelji bilčovškega nogometnega kluba in seveda tudi vsi drugi.
1.RAZRED D
■	Globasnica - Žitara vaša (v nedeljo ob 17. uri); Trenerju Dlopstu bosta tokrat zopet na voljo Buchwald in Steinkellner, slej ko prej pa bo manjkal Writz, ki je pri vojakih na Gradiščanskem. „Tokrat bomo igrali ofenzivno, kajti za nas je upoštevanja vredna le zmaga,” pravi trener Dlopst.
■	Železna Kapla - Vovbre (v soboto ob 17.30): Po dolgem bodo Kapelčani zopet lahko nastopili v popolni postavi, kar jim daje upanje za boljši nastop, kot npr. na tekmi proti Šentpavlu. V boju za obstoj pa so zanj tokrat upoštevanja vredne le tri točke.
■	Rikarja vas - St. Margarethen (v nedeljo ob 17. uri); Z mešanimi občutki pričakujejo Rikarjani tekmo proti St. Margarethnu, kajti moštvo iz Labotske doline je sicer na zadnjem mestu, vendar je v minulih dveh krogih presenetilo z dvema zmagama. „Vsekakor bo zelo težko osvojiti tri točke,” pravi trener Rikarjanov Wölbl.
e Dopolnilna tekma: Rikarja vas - Eitweg (v četrtek, 24. maja 2001, ob 18. uri).
■	Tinje - Šmihel (v nedeljo ob 17. uri); Šmihelčani bodo tokrat nastopili v popolni postavi, kajti T. Hribernik in A. Gros bosta trenerju Kužniku zopet na voljo. Nenazadnje zaradi tega so pričakovanja to-
krat velika, predsednik Pukel na tiho računa celo z zmago. „Najmanj točko pa moramo dobiti.”
2. RAZRED C
■	Hodiše - DSG Sele (v soboto ob 18. uri); Selani bodo zadnje prvenstvene tekme odigrali v smislu pripravljalnih tekem na prihodnjo sezono, kajti v tem prvenstvu nimajo več posebnih ciljev. Proti Hodišam pa bodo morali nastopiti zelo oslabljeni.
2. RAZRED E
■	Dobrla vas - Reichenfels (v nedeljo ob 17.30): Tudi na tem srečanju je za Dobrolčane upoštevanja vredna le zmaga - prav tako na dopolnilni tekmi proti Prei-teneggu. Na obeh tekmah bo ekipi trenerja Velika zaradi rdečega kartona manjkal legionar Pusto-slemšek. „Če hočemo postati prvaki, moramo vse tekme dobiti, hkrati pa upati na poraz Labota," pravi predsednik T. Lesjak.
•	Dopolnilna tekma: Dobrla vas - Preitenegg (v četrtek, 24. maja 2001, ob 17.30)
■	Frantschach - Žvabek (v soboto ob 17.30): Igralci Žvabeka le še redko trenirajo in tudi sicer ne kažejo prave resnosti. Jasno, da so zaradi tega njihovi prvenstveni nastopi precej skromni. Na minuli tekmi proti Djekšam bi na primer morali slaviti bistveno višjo zmago, saj so gostje nastopili le z devetimi igralci in tudi sicer bili izredno slabo razpoloženi. Sobotni nasprotnik bo vsekakor bistveno močnejši, tako da se bodo morali Juvan & co zelo stopnjevati, če ne, bodo doživeli veliko presenečenje.
•	Dopolnilna tekma: Galicija -Žvabek (v četrtek, 24. maja, ob 17. uri)
PODLIGA VZHOD
1.	ATUS Borovlje
2.	A. Wolfsberg
3.	Velikovec
4.	Launsdorf
7.	Podkrnos
8.	Bilčovs
9.	DSG Borovlje
10.	AS V
11.	Pokrče
12.	Vetrinj
13.	Klopinj
14.	Ruda
22	14	6 2	43:14	48
22	12	8 2	42:16	
21	11	6 4	41:18	39
22	10	6 6	56:27	36
21	9	4 8	43:32	31
22	8	5 9	27:33	29
21	7	6 8	32:33	27
22	6	8 8	31:32	26
21	5	9 7	26:30	24
22	6	511	23:35	23
22	6	511	21:38	23
22	6	412	27:58	22
21	5	610	39:49	21
21	6	213	27:63	20
• Prihodnji krog: Šmarjeta Launsdorf, ATSV WolfsbeJ)
-	Klopinj, Velikovec - Pokrče, Žrelec - ATUS Borovlje, R^3
-	ASV, Bilčovs - Podkrnos, DSG Borovlje - Vetrinj
1. RAZRED D:
1. Metlova	22	14	5 3	54:20	47
2. Grebinj	23	14	5 4	59:32	
3. Šentpavel	22	14	5 3	45:27	
4. Eitweg	22	13	3 6	44:24	
5. Žitara vas	21	12	3 6	39:24	39
6. Šmihel	23	11	5 7	49:46	38
7. Šentlenart	23	11	4 6	31:29	37
8. Rikarja vas	22	8	410	42:44	28
9. St. Stefan	23	7	412	30:44	25
10. Globasnica	23	6	512	30:46	23
11. Železna Kapla	23	6	215	34:62	
12. Tinje	22	4	612	39:57	
13. Vovbre	22	5	314	33:54	18
14. St. Margarethen/L. 23		3	416	30:50	13
• Prihodnji krog: Globasnica - Žitara vas, Metlova - 9' I weg, Šentlenart - Grebinj, Železna Kapla - Vovbre, Rik. ^ , - St. Margarethen, Tinje - Šmihel, St. Stefan - Šentpavel
2. RAZRED C:
1. Ledince	22	15	4 3	59:23
2. Treffen	22	14	4 4	56:18
3. Seebach	21	10	3 8	50:41
4. HSV	21	10	3 8	43:38
5. Osoje	21	8	6 7	41:38
6. Teholica	21	8	4 9	35:34
7. Hodiše	21	7	7 7	32:32
8. DSG Sele	21	8	4 9	31:33
9. Kriva Vrba	21	8	4 9	31:40
10. Poreče	21	6	510	18:34
11. Bistrica/R.	22	410 8		25:32
12. St. Martin	21	6	312	20:43
13. Rožek	21	3	513	30:65
• Prihodnji krog: St. Martin - HSV, Teholica - Ledin# [ Treffen - Osoje, Kriva Vrba - Rožek, Poreče - Seebad1 Hodiše-DSG Sele
2. RAZRED E:
1. Labot	21	17	1 3	72:19
2. Dobrla vas	20	15	2 3	46:16
3. Šentpeter	21	15	2 4	46:19
4. Sinča vas	21	14	1 4	52:30
5. Galicija	20	9	5 6	27:20
6. Frantschach	21	8	6 7	26:29
7. Reichenfels	21	8	4 9	36:30
8. Maria Rojach	20	8	4 8	32:44
9. Žvabek	20	8	111	39:50
10. Važenberk	21	4	512	23:42
11. Pliberk II	21	5	1 15	22:50
12. Preitenegg	21	4	314	17:42
13. Djekše	22	1	318	16:63
• Prihodnji krog: Maria Rojach - Pliberk II, Djekše -dja, Dobrla vas - Reichenfels, Frantschach - Žvabek, LaW - Šentpeter, Sinča vas - Važenberk
SEDMEROBOJ______________
4. tekmovalni dan v Šentprimožu
2. Super-Trim-Sedmeroboj južnokoroških vasi 2000/2001, ki ga prireja Slovenska športna zveza (SŠZ) v sodelovanju s krajevnimi športnimi in kulturnimi društvi, se nadaljuje s četrtim tekmovalnim dnevom v soboto, 19. maja 2001, s pričetkom ob 13. uri, v Šentprimožu.
Panoge 4. tekmovalnega dneva v Šentprimožu pred kulturnim domom:
•	tek moških na 5 kilometrov (asfaltna proga),
•	tek žensk na dogah (Fassdaubenrennen)
•	met s košarkarskimi žogicami v koš (dekleta)
•	namizni tenis - na 11 točk, po k.o. sistemu (fantje)
NOGOMET V SLOVENIJI
Boj za naslov prvaka ostaja napet
V najvišji slovenski nogometni ligi (SI.MOBIL-LIGA) ostaja boj za naslov prvaka napet. V 31. krogu sta namreč obe vodeči ekipi slavili zmago, tako da je razplet na vrhu tabele ostal nespremenjen.
SI.MOBIL-LIGA
1. Maribor P. L.	31	17 7 7	59:35	58
2. Olimpija	31	17 5 9	71:45	56
3. Primorje	31	14 8 9	39:34	50
4. Mura	31	13 9 9	41:35	48
5. CMC Publikum	31	13 5 13	52:50	44
6. HIT Gorica	31	13 4 14	50:42	43
7. Koper	31	1110 10	39:36	43
8. Rudar	31	12 7 12	41:39	43
9. Korotan	31	11 7 13	40:48	40
10. Domžale	31	10 4 17	42:61	34
11. Dravograd	31	9 5 17	46:61	32
12. Tabor	31	7 7 17	33:67	28
■	Rezultati 31. kroga: Maribor - Gorica 2:1 (1:0), Olimpija - Publikum 4:0 (1:0), Mura - Domžale 4:2 (2:2), Koper - Rudar 2:0 (1:0), Korotan - Primorje 0:0, Dravograd - Tabor 2:2 (0:2)
■	Prihodnji krog (20. maja): Maribor - Dravograd, Gorica - Olimpija, Publikum - Koper, Rudar -Korotan, Primorje - Mura, Domžale - Tabor
KOLESARJENJE
„Raco” v Španiji na stopničkah
Profesionalni kolesar-pro-fesionalec Peter „Paco” Wrolich iz Loč ob Baškem jezeru je prvič v letošnji sezoni osvojil mesto na zmagovalnih stopničkah. Na prvi etapi enotedenske^ krožne dirke po Asturiji v Španiji -od Ovieda do Avilesa (154,2 km) - je potrdil svoje izredne Sprinterske kvalitete in v množičnem šprintu glavnine osvojil tretje mesto. Zmagovalec etape je bil Španec Miguel Perdiguero, drugi pa Nemec Raphael Schweda. V Wrolichovi ekipi Gerolstei-ner tekmujejo še nadaljnji trije Avstrijci: Georg Totsch-nig, Thomas Mühlbacher in Hannes Hempel.
„W. ^zJ.’S.’S.'S.Sä.Siäfe^	Qr^. ^-'^'«S.’S.'S.^S.'S.'S.^i.'iä'ä.S.tE»	^ S	^S.
15
Šport
nogomet/regionalna liga
Trener SAK Jagodič: „Upanje umre na koncu”
Po zmagi proti St. Florianu je izhodišče SAK v boju proti izpadu še kar izgledno.
"Taisti, ki že odpisujejo SAK iz re-
I gionalne lige, očitno ne poznajo . * trenerja Jagodiča. Že kot igralec Je bil po značaju izjemno borben in trdovraten defenzivni igralec - nasprot-ni napadalci so se ga celo bali kot Vrag križa. Vsak izziv in cilj oz. vsako nologo je stoodstotno sprejel, bodisi ^ot igralec na tekmah v najvišji držav-n' ligi, bodisi v reprezentanci kot npr. oa tekmi proti Braziliji pred več kot 1 °0.000 gledalci.
Zastavljeni cilj je -zanj vsekakor ®tvar, za katero se z vso močjo do konca prizadeva - četudi so možnosti še tako majhne. Ko je pred mesecem dni nastopil mesto trenerja sAK, se je zavedal minimalnih mož-nosti, ki jih ima moštvo v boju proti l2Padu. Kljub temu je vedno raznašal optimizem ter igralcem posredoval, da se naj borijo do zadnjega ln puške vsekakor ne vržejo pred-
časno v koruzo. „Dokler ostajajo še teoretične možnosti, jih je treba tudi koristiti. Upanje je namreč zadnje, ki umre,” pravi Jagodič.
S tem, da je moštvo v minulem krogu premagalo St. Florian, so se možnosti - sicer ne precej, toda vendarle - izboljšale. Že ta majhen napredek pa je zadostoval, da se je rahla potrtost igralcev (preostanek iz prejšnjih nesrečnih nastopov) zopet spremenila v primeren optimizem. „Sedaj so igralci prav zreli tudi za zmago na sobotnem derbiju proti WAC,” pravi Jagodič. F. S.
WAC - SAK (v soboto ob 17. uri)
Trener SAK
Lojze Jagodič
			REGIONALNA LIGA
Juniorji spet v formi: SAK premagal Bad Bleiberg
Igor
Woschitz
SAK U18 - Bad Bleiberg 3:1 (2:0)
SAK: Müller, Verdel, Babič, Ofner, Žel, Pit-cnek, Waldhauser (60. Zidej), Roblek, Oraže jger^hek’ Hobel’Maiej" L Woschilz (45- Kra-
100 gledalcev pSunikj: Rus, Mayerhofer
I. Woschitz (12., 25.), Zidej (80.)
Najboljša predstava ekipe trenerja Jožeta ^ere v vigrednem de-lu prvenstva. Že v prvem polčasu je Igor wosphitz izkoristil dve Prožnosti in je tako Predčasno zagotovil
zmago, ki jo je z iz- _________
redno lepim golom z glavo dopolnil 1 '-letni Michael Zidej.
|Ülbiiakostna skupina Uebenfels - SAK	1:6 (0:2)
grelci: Ogradnik 3, Olip 2, Kreutz Metlovčan Christofer Ogradnik je zadel kar 'krat za svojo ekipo. Mladinci SAK so po =.m jasnem uspehu na 2. mestu za FC arntnom, ki pa letos tudi v jakostni skupini astopa večinoma z igralci BNZ. Lani je bil ®mreč SAK ob koncu pred FCK, kar je očit-0 Lelovčane zelo „bolelo". . <
^AzJakostna skupina opK-SAK	7:0 (6:0)
Akje moral igrati brez treh najboljših igralcev.
-Jž^jakostna skupina
nig, Schwikart, Breitfuß
SAK/2-KAC	3:4 (1:2)
Strelci: Kropiunik 2, Bugelnig
U 10
Šmihel - SAK/1	2:4 (2:2)
Strelci: Dlopst 2, Enzi, Bricman SAK/4 - Vetrinj	13:1(5:0)
Strelci: Prašič 5, Djulic 4, Bugelnik 3, Lausegger
SAK/3 - Šentandraž	3:2 (2:1)
Strelci: Krištof 2, Wakounig
Železna Kapla - SAK/4 0:3 (0:3)
Strelci: lllitsch 2, Schwikart
Ta krog:
FC Šentvid U 18 - SAK (v nedeljo ob 17. uri), SAK U 16 - Ochsendorf (v soboto ob 15.
uriA/idra vas), SAK U 14 - Eitweg (v soboto ob
17.	uri/Vidra vas) Ruda U 12 - SAK/1 (v nedeljo ob 13. uri), ASK U12 - SAK/2 (v soboto ob 14.30), SAK U 10/1 - Dobrla vas (v petek ob
18.	uri/Vidra vas), SAK U 10/2 - ASK (v petek ob 17. uri/Košat), Griffen - SAK U 10/3 (v petek ob 17.30), SAK U 10/4 - Globasnica (v petek ob 16.45/Vidra vas)
U 8: SAK Šentprimož igra v soboto ob 14. uri na Rudi, SAK Pliberk v nedeljo ob 15. uri v Globasnici.
Tudi najmlajši že igrajo
Trenirati so začeli tudi že pet- do šestletni (letniki 1993 _- 1996) v centrih Celovec, Pliberk in Šentprimož. Kdor bi rad igral, se naj oglasi po telefonu: 0664/104 74 02.
snuHina ^	^	» j vA Li— 'm, IE JIHHIBWBUtI 1	ili <
s,relci: K. Dlopst 3, Trdina T. 3, Reber-	Najmlajši sakovci so stari komaj pet let in že pridno trenirajo.
REGIONALNA LIGA/26. KROG
Končno zmaga SAK na domačem igrišču
Po dobrem pol letu je SAK zopet slavil zmago na domačem igrišču. Varovanci trenerja Jagodiča so tekmo pričeli zelo napadalno ter si kmalu priigrali lepe priložnosti, vendar jih ob začetku še niso izkoristili. V 31. minuti pa je legionar Jovanovič s svojim prvim zadetkom v majici SAK le premagal nasprotnega vratarja ter povedel na 1:0. Le nekaj minut navrh je bilo ponovno veselje v taboru SAK, saj je Roy po lepi akciji povišal na 2:0. Gostje so sicer v 2. polčasu rezultat skrčili na 2:1, več pa močna domača obramba tokrat ni dopustila.
SAK-St. Florian 2:1 (2:0)
SAK: Matschek 4, S. Sadjak 4, A. Sadjak 4, Zanki 5, Darmann 4, Roy 5, Šmid 5, Ch. Woschitz 4, Eberhard 4 (85. Hajnžič 0), Jovanovič 4, Miklau 4 (89. Malej 0)
Igrišče ASV: 150 gled.; sodnik: Almer (odličen); strelci: Jovanovič (31.), Roy (35.) oz. Schmitt (75.):
Po zmagi proti WAC škili Pliberk celo pol mestu
WAC je bil v 1. polčasu nekoliko inicia-tivnejši, vendar je gol zadel šele po odmoru - v 47. minuti. Ta zadetek pa je Pli-berčane očitno šele prav zbudil, kajti naenkrat je bila njihova igra odločnejša in so jo dopolnili z zadetki. S to zmago se je Pliberk popravil na 2. mesto na tabeli in ima celo še možnosti za naslov prvaka.
WAC-Pliberk	1:3 (0:0)
PLIBERK: Jesse 3, Javornik 4, F. Wriessnig 4, Hohenberger 4, Slamanig 3 (60. Tratter 3), Skor-janz 3 (63. Smrtnik 4), G. Baumgartner 3, Urnik 4, Mosser 3, D. Wriessnig 4, Zec 4 (87. Gros 0) Wolfsberg: 600 gled.: sodnik: Hitzenhammer (slab); strelci: Kirisits (47.) oz. D. Wriessnig (64./11-m.), Smrtnik (68.), Zec (78.);
1. Pasching	26	14	6	6	53:23	48
2. Pliberk	26	13	4	9	48:35	43
3. Kapfenberg 26		13	4	9	42:31	43
4. Hartberg	26	11	9	6	40:29	42
5. Gratkorn	26	11	7	8	36:30	40
6. Donau Linz	26	11	7	8	28:26	40
7. BW Linz	26	11	6	9	43:33	39
8. Špital	26	11	5 10		45:41	38
9. Zeltweg	26	811		7	37:33	35
10. Voitsberg	26	9	8	9	38:40	35
11. Wels	26	9	8	9	38:40	35
12. Šentvid	26	9	710		32:40	34
13. WAC	26	7	6 13		27:41	27
14. Lendorf	26	6	6 14		19:42	24
15. St. Florian	26	5	8 13		22:46	23
15. SAK	26	41012			26:44	22
I Rezultati 26. kroga: Zeltweg - Spital 6:3 (3:2),
Voitsberg - Hartberg 1:1 (0:0), Blau-Weiß Linz - Grat-korn 22 (1:1), WAC - Pliberk 1:3 (0:0), Šentvid - Kapfenberg 1:0 (1:0), Fasching - Donau Linz 0:0, Lendorf - Wels 1:0 (0:0), SAK - St. Florian 2:1 (2:0)
M 27, krog: petek, 18. 5.: Spital - Kapfenberg (19.), Wels - Fasching (19.), Hartberg - Lendorf (19.30); sobota, 19. 5.: WAC - SAK (17.), Pliberk -Blau-Weiß Linz (17.), Šentvid - Voitsberg (17.); nedelja, 20.5.: Donau Linz - St. Florian (10.30)
■	Strelci SAK:
7 Miklau
5 Roy
3 A. Sadjak, Tot 2 Novakovič, Ogris, I. Woschitz,
1 Eberhard, Jovanovič
■	Strelci Pliberk:
10 Smrtnik, D. Wriessnig 6 Zec
5 Baumgartner 4 Osekre 3 Umik
2 Gros, Hohenberger, Krewalder, Mosser 1 Ablade, Tratter
Zele Motorsport v nedeljo na A1 Ringu
Pliberk. Na sezonskem startu v Franciji je tim Motorsport Zele iz Nonče vasi dosegel dvakrat prvo in dvakrat tretje mesto. Druga dirka v t.i. „Interseriji“ je na programu to nedeljo na A 1 Ringu v Spielbergu. Pliberška ekipa okoli šefa Miha Želeja vabi domačine, da pridejo skupno s timom na dirko na Štajersko.
Peter Milavec in Christof Haingartner (z d.) sta za nedeljsko dirko optimistična.
V	Andaluzijo vodi po
tovanje, ki ga organizira prof. Anton Malle. Od 25.7. do 9.8. bodo koroški potniki videli mdr. San Pedro, Gibraltar, Jerez, Cadiz, Sevillo, Cordobo, Granado in Malago. En teden pa bo ostal za kopanje in oddih. Nekaj mest je še prostih. Informacije: 04228/26 64.
V	Tinje, v Dom Prosvete letos spet vabi Majdi Blüml upokojence na „Dopustniške dneve za starejše ljudi“. Letošnji dopust ima geslo „To je moje življenje“ in se je začel 14. maja, trajal pa bo do 28. maja.
OSEBE & DOGODKI
Umetnik Rudi Benetik dela z mladimi v Borovljah
Umetnik Rudi Benetik in ravnateljica Anna Maria Unger sta bita navdušena nad deli mladih umetnikov. Na sliki riše mali Dejan Verdelpo navodilih umetnika.	Foto. KK
Na dvojezični
ljudski šoli v Borovljah so v okviru umetniške delavnice konec aprila delali z umetnikofl1 Rudijem Beneti-kom. Učenci 3. a razreda (učiteljica Irena Kokot) in 3. t razreda (učitelj Thomas Sabotnik) so skupno z umetnikom ustvarjali umetnine, ki so jih na zaključni prireditvi predstavili tud javnosti. Vabilu učencev sta se od zvala tudi župan Helmut Krainer in vodja občinskega urada Felix Sattmann. Na verni-saži je umetnik Rudi Benetik deja1 daje med šolsko mladino cela vrsV talentov.
MAGISTER
Pliberk. Pastoralni asistent župnije Pliberk, Globašan Miha Golavčnik je lahko pred kratkim praznoval. Študij teologije je namreč zaključil z magistrom. K uspehu mu je kot prvi seveda čestital dekan mag. Ivan Olip, ki je dobil lani z Miho zelo zavzetega sodelavca, ki je tudi v fari zelo priljubljen. Mlademu magistru iskreno čestitamo!
Franz & Stanko sta skupno stara 80 let
Dvor. Pred 40-imi leti, 12. maja, sta v Dvoru pri Šmihelu pri Pernatu zagledala luč sveta Franc in Stanko Verhnjak, Stanko celo za nekaj minut prej, zaradi tega se tudi še danes ima za starejšega brata. Doraščala sta doma v Dvoru, skupno igrala v nogometnem klubu Šmihel, poklicna pot pa ju je vodila v različne smeri. Stanko je postal zavarovalniški zastopnik in danes šteje v svojem podjetju med najboljše v Avstriji. V svojem prostem času pa je odbornik Poso-jilnice-Bank Pliberk. Franc pa se je najprej izučil za električarja in je nato nadoknadil maturo na HTL in je danes sodelavec velikega podjetja s sedežem v Celovcu. Obema iskreno čestitamo in jima želimo vse najboljše.
Franc in Stanko Verhnjak (z leve) na birmanski sliki ter desno 25 tet kasneje. Kako hitro mine čas...