Povest o pastorku. r. Kaj ne, da bom hodil popoldne s konji, ko boste orali na Prilesnici?« fe vprasal Vogalov Jožck, dečko dcsetih let, očeta pri kosilu. »NiČ ne boš hodil! Jurček bo hodil,« je odgovorila žena, ma-čeha Jožkova, JurČku pa prava mati, v glasu, ki ni bil prijazen. Milo se je storilo Jožku ob teh besedah. Tesno se mu je stisnilo v prsih iti zbudilo se je v njih nekaj kakor srd proti mačehi. In skoraj bi bil položil žlico in vstal od nizke mizice, okrog katere so sedeli. Pa v tistem hipu se je spomnil besed, ki mu jth je bila govorila mati na smrtni postelji: »Če dobiš drugo mater, Ijubi )o, kakor st Ijnbil mene; pa če bo tudi hujša, kakor sem bila jaz, ljubi jo vseeno!« Tako je rekla mati Jožku na smrtni postelji, ko ga je pokrižala, in solze so ji bile v očeh, in njen obraz je bil žalosten, kot bi ga bila zasencila mracna slutnja. Teh besedi se je spomnil Jožek in videl je kakor dvoje proscčih umjrajočih očt, in Usto v srcu se mu je zazdelo kot greh, in s silo je zatrl tisto misel, polno srda do mačehc. Popoldne so res orali dol^o in široko njivo, Prilcsnico. Oče je držal za drevo, Jiirček pa je hodil s konji. Mogočno sta stopala sirca pred plu-gom z umerjenimi, samozavestnimi koraki, eden po celim njive, drugi po jamljišcu, in medeni nakit je zvenel v počasnem taktu na komatih. Jurček pa je visoko držal v levici rumcn bič, v desni pa področnega konja za vajeli in stopal je kakor gospodar, Jožek pa je moral okopavati brazde z veliko rovnico, ŽaJostno mu je bilo v srcu — ni hotel pcgledati Jurčka, da bi bridkost ne bila še večja — in kakor jasen žarek v tiho mračno sobo, tako je posijal lep spomin v srce dečkovo. 0 kako je bilo Še lepo predlanskim! Takrat je še živela njegova ma-mica; kako ga je iraela rada! In orali so, in on je hodil s konji. »Saj bi ne bilo treba hoditi z njima, saj sta pametna konja,« je rekla mati. »No, pa ko tako rad hodi, pa naj hodi!« In oče se je nasmehnil zadovoljno. In Jožek je vzdignil bič visoko in držal sirca za povodec in samsebi se je zdcl kot kmet-gospodar. Pa mamica je umrla; in zdaj, ko je ntma več, šele spozna Jožek, kaj je mati. K hiši je prišla maceha, trda in neprijazna, z dvma otrokoma, Jerico in Jurčkom. In Ietos hodi JurČek s konji, on pa mora okopavati brazde z neokretno rovnico. Zazdi se mu, kot da so mu ukrali io lepo njivo Prilesoico, v oko mu sili solza, v srcu se poraja kot srd proti Jurčku in mačehi. Pa spomni se Jožek materinih besedi: »Pa če bo druga mati imela kaj otrok, ljubi jih kot brate; pa čc jih bo ona imela rajši kot tebe, ljubi jih vseeno!* Takrat ni še razumel Jožek teh besedi; zdaj jih pa razumc in drage so mu kot zaklad. Spominja se jih natanko, kot da jih je sUsal ravnokar. 42 Zato zatre v srcu gresno misel, ki se je vzdigovala v njem prott mačehi in proti Jurčku. Misli rajši na mater, in kadar nehote pogleda Jurčka, ki vzdiguje bic Še više, se ozre na cerkvico za vasjo, kjer počiva njegova mati. In kakor sladka mo)itev se mu zdi ta misel na mater, kakor molitev v izkuš-njavi, vsa močna m polna tolažbe------ II. Ko je nekega dnc minula maša in je prinesel Jožek pred gospodom župnikom mašno knjigo od oltarja v zakristijo — bil je Jožek ministrant — rou je rekel gospod župnik, naj pride po šoli k njemu. Skoraj se je Jožek uslrašil tega vabila in brž je pomislil, Če se je morda kaj pregrešii pri ministriranju, ali v šoli, ali siccr kje; pa vest mu ni očitala ničesar, Tudi župnikov glas je bil prijazen in ljub. — »Nič ne bo hudega,« je pomislil in se potolažil. Popoldne je sedel Jožek zadnjo uro kaj nemirno v šoli in komaj je čakal, da je bila ura tri. Odmolili so in jo udrli iz šo!e; Jožek pa se je napotil v župnišče in srce mu je bilo nemirno, Rahlo je potrkal na skoraj belo pobarvana vrata. »Prosto,« je zaslišal glas gospoda župnika in vstopil. »No, si prišel, Jožek?« je vprašal gospod in odložil zlatoobrezan brevir, ki je moKl iz njega. »Sem, gospod župnik.« »Jožek, ali bi Šel rad v šolo v Ljubljano in bi bil enkrat gospod?« En pogled Jožkov je povedal župniku vse. »Ne bi bi!o treba dosti plačevati,« je nadaljeval gospod. «Nekaj pač; oče tudi niso tako revni, da bi nekaj malega ne zmogli. Kosilo in vecerjo "bi dobiv.il zasionj — poznam se z gospodi v Ljubljani. Stanovanje bi pa tudi ne bilo drago — po kakih pet goldinarjev na mesec! To bi že utrpeli domaU Hvaiežno je pogledal Jožek gospoda; kakor očeta, dobrega in Ijubez-nivega, ga je pogledal. In objel bi ga bil, da se ni bal. > Samo, če me bodo oče pustili. Če ne bodo mati------« Beseda mu je zastala, in bridkost mu je legla v srce, ko je imenoval niačeho z bcsedo mati. In se je spomnil, da matere nima več. »Nič se ne boj, bom že jaz govoril z očetom! V nedeljo po nauku pri-dem k vam. Tudi za mater se ni treba bati! — Glej, tudi jaz sem bil sirota brez malere------« In nckako otožno-veselo se je nasmehljal gospod župnik. Morda jc bil v tem smehljaju spomin na drago mater; morda na bridkost, ki jo je prestal pri mačehi; morda hvaležnost do dobrih ljudi, ki so mu pomagali v šolah; morda jc bilo v n;em veselje, da bo mogel sam pomagati; morda upanje, da bo ta Šibki deček enkrat krepak delavec v vinogradu Gospcdo-vem, morda! Nemara pa je bilo vse to v tem srnehljaju župnikovem. »Le nič se ne bof, pa vesel bodi!« Jožek je poljubil gospodu belo roko in odšel, 43 Prešinilo ga je vcselje in upanje, da ni mogel iti počasi po stopnicah; po dve je preskakoval. ' *Materi moram povedati,« se rau je naenkrat zbudila misel, in stopil je na pokopaliŠče, ki je bilo sosed župnisča. Pokleknil je na 4obroznani grob ob zidu in razodel mamici svojo sreco in jo prosil, naj ona prosi v nebesih, da bi mu dovolili oče v Šolo in da ne bi nasprotovala mačcha, Zdaj se je zbudila sladka misel, ki je prej tiho spala v dečkovera srcu. Zdaj je razumel, zakaj se mu je sladkost rodila v duši, kadar je vlival pri maši vino in vodo v zlati kelih mašnikov; kadar je pozvanjal pri povzdigo-vanju. Hrepenenje, da bi poljubil zlati kelih, da bi ga sam enkrat povzdig-nil, se je vzbudilo v srcu s silno mocjo. Zvečer je očc natlacil koš listja, ga zanesel v hlev, poravnal in nastlal živini. »Zdaj bo prilika najlepša!« je poraislil Jožek. Iskal je prilike že celo dopoldne, da bi bila z očetom sama, da bi povedal svojo veliko skrivnost. »Zdaj je prilika!« je rekel in je stopil za očetom v hlev in se smukal okrog njega, kot bi iskal besede, ali pa kakor bi hotcl, da ga oče vpraša, kaj bi rad. »No, kaj je, Jožek?« je vprašal oče čisto prilično. »Oče, v župnišču sem bil danes; pri gospodu.« »Pri gospodu? Kaj pa si delal tam?« ga je vprašal oče malo začudeno. »Gospod so me poklicali.« »Zakaj so tc poklicali?« In Jožek je povedal vse, od zacetka do konca, in vprašajoČe pogledal očeta. Oče si jc obrisal če'o, malo neodločno pogledal sinka in rekel: ^Rajna mati je tudi tako želela. In večkrat me jc prosila, naj bi te dal v šole. Bomo videli, če je božja volja —« »V nedeljo bodo prišli gospod k nam, so rekli, da se pogovorite.« »No, bomo videli. Jaz bi te rad dal; saj doma U tako ne bo nič dobrega. Druga mati sicer ni hudobna, toda vsaka mati ima svoje otroke rajsi kot tujc; kri ni voda! — Potrpi!« je rekel oče in pogladil sinčka z razkavo roko po zagorelem licu, kolikor je pač mogel mehko in ljubeznivo od življenja izkušeni moi. . III. Konja je napajal Vogal pred hišo pri vodnjaku, ko je prišel gospod župnik, kakor je bil obljubil. >Dobro srečo, Vogal!« »Bog daj, gospod iupnik! Kar v hišo stopite, bom takoj gotov!« je odzdravi! župniku. Potegnil je konja, ki sta se Še prhaje poigravala z vodo v koritu, ju zapeljal v hlev in privezal, obrisal roke v modri predpasnik in si ga potem odpasal. 44 Župnik je bil še v veži in je govoril z otroki. Z Jožkom, ki je bral iz knjige; s petnajstletno Jerico, ki je pletla na nizkem stolčku, in z Jurčkom, ki se je igra! z mačico, a jo je brž izpustil, ko je zagledal gospoda na vež-nem pragu. »Stopitc v hišo, gospod,« je rekla Vogalovka in si nekako v zadregi popravljala predpasnik, nevajena takega obiska. »Saj res! V hišo pojdimo,« je pritegnil še Vogal, ki je stopil na te besede v vežo, in je peljal gospoda v hišo, Žena je pristavila stol, ga pobrisala z belim predpasnikom in gospod je sedel k beli javorovi mizi, nad katero je visel na nitki bel lesen golobček. «Saj veste, zakaj sem prišel?« je začel gospod. ^ft Gospodinja je pogledala gospoda župnika radovedno. Mož pa je pri-^Ktavil kot nekako samzase: »Mi je nekaj pravil Jožek, da boste prišli ^H Ona jc napol radovedno, napol nevoljno pogledala Jožka, ki je ostal ^Bl pečjo z Jerico in Jurčkom. ^B »Priden je vaš Jožek, pa nadarjen je! V šolo bi ga dali, Vogal!« je Hpovzcl zdaj župnik, in spet je mačeha pogledala Jožka z očitajočim pogle- ^Rlom, ki je morda bolj izviral iz prirojene materine ljubezni kot iz hudob- ^Hosti, da ni gospod župnik pohvalil Jurčka.« ^B »Stane, gospod; šola stane, tako pravijo,« je pristavil Vogal. ^H »Ne bo tako hudo! Tudi niste tako revni,« ga je zavrnil župnik in ob- ^Bazložil vse, kako bi mu on preskrbcl hrano zastonj, da bi bilo zdaj kakih ^¦jet let treba plačevati le za stanovanje in zajtrk, morda bo kakih pet go- ^Htaarjev na mcsec, in za obleko, ki jo mora pa tudi doma imeti, čeprav ^Rabšo. Pozneje bi si pa morda sam kaj zaslužil, če bi bil priden, namreč s ^Boučevan;em drugih, da bi še to cdpalo — nekaj bi pa tudi on, župnik, ^fcomagal. B »No, kako mislite?« je vprašal nazadnje. H »Kaj praviš ti, Jera?« je vprašal mož ženo. B »I, nai gre; vsaj ne bo toliko trpel,« je odgovorila. A glas ji ni bil ^niopolnoma prijazen. Pa vcndar je bila zadovoljna, ker je brž preračunala, Hda bo potem grunt lahko dobil Jurček, ki na njeno žalost ni bil posebno Htvnet za knjigo. ^m^ ^Tako je prav! Bom že jaz vse uredil in ga tudi poučeval za izkušnjo. ^KCar vsak dan po šoli pridi, Jožek, k mcni, pa se bova pomalem učila,« je ^nbljubil gospod župnik in se poslovil. H' Mož ga je pospremil do ceste. ^B Mačeha je gledala za njjma nekaj časa, nato pa trpko rekia Jurčku: ¦»¦Vidiš, čc bi imel ti na pravem koncu glavo, bi pa ti šel.« In šla je iz hiše, Kle vedoč, ali naj bo nevoljna ali zadovoljna. ¦ Jurček si pa ni mnogo belil glave nad materino opombo. Skomizgnil Hfie z ramami in šel je v vežo, igrat se s pohlevno in potrpežljivo mačico. KVesel je bil, da je odšel gospod župnik, ki ga je bil prej zmotil pri nedeljski Bpopoldanski zabavi. H> 45 »No, kako misliš, Jera?« je vprašal mož, ko se je vrnil, »Kako bi mislila? Glej, da si ne zrediš postopača. Poglej Boštjano-vega! Že pet let je na Dunaju, pa ne more nikamor,« je odvrnila žena trdo in postavila lonček za zaslon na ognjišču. »Ka; bi tako govorila, Jera! Prej bi bila rekla tako zdirčno, ko so bili - župnik tukaj! Študirat pojde, pa je; še Bog, da je taka lcpa prilika. Tudi rajna je hotela tako in ona mu je bila mati!« je rekel gospodar odločno in odšel v hlev. »Zakaj me imajo mati lako malo radi?« je vprašal v hiši Jožek Jerico. Slišal je trpko besedo mačehe, v hišo jo je slišal, in žalosten je postal. »Oh, naša mati so včasih taki! Ne bodi hud! Saj niso tako hudi, bolj nagli so. Tudi Jurček je tak, ni hudoben, bolj pust je. Kar molči, ko pojdes v Ljubljano, ti boin pa jaz narcdila perilo in robce ti bom zaznamovala, prav lepo, rdečc, znam — in tudi tisti goldinar ti bom dala, ki sem ga dobila J od botre za god. In materi bom govorila dobro o tebi, da te bodo radi 1 imeli.« 1 »Kako si dobra, Jerica! Kot bi mi bila prava sestrica,« je rckel Jožek 1 in je deklico hvaležno pogledal. (Konec prihodnjič.) 1