?
/<u
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v o4ineriki


6=
The'first Slo verne Daily" in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
4
rXLXPOX PIAA&KE: 1S79 KSOTOA.
m Second-Ola—
21* 1903, at thm Poafc Office at New York, H. Y„
tli* Act of Oonsr«i of Much S, 1V79.
TELEFON PISARNE: 137« UOTti*
NO. »2. — ŠTEV. 92.
NEW YOBS; FRIDAY, APRIL 19, 1907. — V PETEK, 19. MALEGA TRAVNA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK IV,
Washingtonske novosti. Zimsko vreme,
Politične govorice. Obilo snega in mraza.
Obletnica potresa v San Francisco.
NEVERJETNE VESTI SE PRIPISUJEJO PREDSEDNIKU ROOSEVELTU.
Radi zadnjih dogodkov Rooseveltove politike nastale fantazije.
PRIPOVEDOVANJA -o-
Washing on. IS. aprila. Ker so prišle v novejšem času iz Bele hise najeudnej.še novosti, si mora predsednik dovoliti dopasti, da se o njem pripovedujejo tudi razne druge stvari, ktere so naravno večinoma neverjetne. Tako se n pr. poroča, da je prewli^edjiik dejal bivšemu governerju države lowe, Larrabee, da ni železniških delnic, ktere bi bile varne v toliko, da bi jih bilo mogoče naložiti kot trust« ve fonde. A ko bi predsednik v resnici kaj tacejra dejal, potem bi morala z ozirom na železniške delnice nastati na borzah velikanska panika, kajti fc em bi bilo videti nameravani napad na železnice, vsled cesar l>i železniške obligacije v bodoče veljale za dvomljive vrednostne papirje. Predsednik Roosevelt kaj tacega naravno ni dejal in vse to je le Škodoželjna izmišljotina.
Nadalje se je dognalo, <la je predsednik smatral umestnim senatorja Forakerja opaževati i>o zvezinth detektivih, da na ta način nabere proti njemu potrebni politični materijah
Tudi to vest. v Belej hiši demen-tujejo. Kazan tega se tudi naznanja, da je Roosevelt vojnega tajnika Tafta kot "ljubljenca" vlade o-srtavil in na njegovo mesto odbral newyorskega governerja Hughesa. Predsednikov tajnik Loeb izjavlja, da Roosevelt kaj tace^a nikdar ue namerava. Komično pri tem je trditev, da se je baje v tem smislu izrazil Roorievelt proti — Taftovemu bratu, ko je slednji pruel k predsedniku, da ga naprosi za omejitev Hngbeso-
ve politike v New Yorku.
* ♦ ♦
IW^velt sedaj premišljuje, naj-li I »i vodom odkritja l,o\vtonovega spo-uuMiika v Indiana]»olisu, Ind., govori g„vor o železnicah ali ne. Kaj ima-j4> železnice »►praviti s tem spomenikom, sicer ni jasno, toda na kaj ta-eega se predsednik gotovo ne bo«le oziral. Nekaj časa se je tudi trdilo, da bode predsednik govoril o Železnicah. (povodom otvoritve razstave v Jamestownu, Va., kajti ia j>rilika bi bila še bolj ugodna, nego odkritje
Lowtonovega spomenika.
* » •
Vojaii tajnik Taft se vrne v ponedeljek iz Puerto *Rica nazaj v Washington in v soboto prihodnji teden bode govoril svoj prvi govor v Ohio. Tat't se bode dobro čuval, da se ue zaplete s senatorjem Eorakerjem v govorniški boj.
75,000 MRTVIH.
Žrtve kuge v Indiji tekom jednega tedna.
Simla, Indija, 19. aprila. V tednu,
ki se je končal dne 13. aprila, je v
Indiji umrlo vsled kuge 75,000 ljudi in sicer 70,000 v Bengalu, zjedinjenih pokrajinah in v Pendžabu, ostali pa drugod. Epidemija je pričela v Pendžabu L 1897 in od tedaj naprej je umrlo že poldrugi milijon ljudi za kugo.
Požar v Milwaukee.
V7 Milwaukee, Wis., je nastal v department noj prodajalnlci tvrdke Kroegor Brothers na vogalu Grove St. in Nrtional Avenue'požar, iikoda maša $150,000.
109 let stara.
V Queens po rtu, Nova Seotia, je umrla Mrs. Annie Armsworty v sla rowti 109 let.
v Ameriko vzeti, piti mm pojasnila in vofne cene na; FRANK KAK SER. M9 Greenwich St.. New York, N. Y,
LETOŠNJA ZIMA SE NEČE OD TEDAJ RAZDEJANO MESTO OB
NAS POSLOVITI. — NA ZAPADU.
Danes zjutraj je tudi v New Yorku in okolici snežilo.
V RAZNIH DRŽAVAH.
Washington, 19. aprila. Zimsko vrejne vztraja skoraj po vseh državah. zlasti pa na zapadu. V iztočnih pokrajinah Nebraske je padlo pet palcev snega in mraz je izreden. Škoda pri sadju in sočivju bode velika. V raznih coiintyjih na jugu in v o-srednjih krajih države bodo češnje, slive in breskve uničene. Zopet drugi pa t .rdi jo, da mraz ni bil dovolj jak. da bi zamogel sadju škodovati.
V	južnih krajih South Dakote, v se vero iz točnem Wyomingu. in Črnih Gorah (Black Hills) je padlo šest palcev snega, kteri bode pa malemu žitu koristil.
Pri St. Josephu, Mo., je Več ur snežilo in vse sadje je uničeno.
Tudi |h) vsej Iowi je snežilo, toda sadnemu drevju bode to bolj koristilo nego škodovalo.
V	New Yorku id okolici in naravno tudi i>o severnih countvjih je danes zjutraj par ur snežilo.
Drzni roparji.
Napad na pošto.
V NYACKU, N. Y., SO ROPARJI
TEMELJITO IZPRAZNILI
POŠTNO BLAGAJNO.
Odnesli so za $2000 poštnih znamk in vse drugo.
BREZ SLEDU ODŠLI.
Nyack. N. V., 19. aprila. Včeraj zjutraj so roparji z dinamitom razstrelili blagajno v tukajšnjem poštnem uradu in odnesli za $2000 poštnih znamk ter vse drugo, kar je imelo kako vrednost; celo policam zavarovalnih družb niso prizanesli. Tako drznega roparskega napada v Nyacku še ne pomnijo.
Poštar Do remus in njegova rodbina. ki stanujejo nad poštnim uradom, so se vsled razstrelbe zjutraj ob treh probudili. Ko so hiteli po stopnicah k uradu, so našli blagajno popolnoma razbito in na tleh vse polno papirja. Razstrelijo je bilo po mestecu, ki ima jedva 10,000 prebivalcev, slišati. Meščani so hoteli proti pošti, toda roparji so po dokončanem delu naravno mirno in brez sledu odšli.
ROOSEVELT V JAMESTOWN.
Iz Washingtona se odpelje v četrtek popoludne.
Washington, 19. aprila. Predsednik Roosevelt bode častnike inozemskih vojnih ladij, ktere pridejo k razstavi v Ja>xestown, Va.. sprejel na vachti Mayflower, s ktero se pelje iz Washingtona v Jamestown. Yachta Mayflower bode s predsednikom prihodnji Washingtona in bode v petek dopolu-dne plula memo tujih vojnih ladij.
Avstro-ogrski konzulat v New Yorktt se preseli.
S 1. majem se avstro ogrski konzulat preseli iz svojih dosedanjih prostorov 31-33 Broadway v hišo št. 123 istočna 17. ulica (severoistočni vogal Irving Place). To stori konzulat vsled tega, ker so pisarne v dolenjem mestu predrage.
Rockefellerjevo darilo.
Boston, Mass., 17. apr. Milijardar John D. Rockefeller je podaril ameriškemu baptističnemu misijonu 200 tisoč dolarjev in sicer $125,000 za misijonsko delovanje in $75,000 za stavbe. —
GOLDEN GATE JE DANES LEPŠE NEGO JE BILO PREJE.
V San Franciscu slave obletaiico katastrofe.
SLAVNO STL
San Francisco, Cal., 19. aprila. — Včeraj je minolo ravno leto dni, ko je bilo tukajšnje mesto ravno po potresu razdejano; četrt milijona ljudi je tedaj zgubilo svoj dom in škoda je znašala skoraj $500,000.000. Lepo mesto je bilo kup razvalin.
Danes pa posledic katastrofe ni več videti, trgovsko življenje v mestu je živahnejše, nego je bilo pred potresom. Tudi število prebivalcev je ravno toliko, kakor je bilo preje. Tekom leta so meščani izdali $75,000,000 za nove hiše. Več nego $30.000,000 so plačali za delo in 50,000 delavcev gradi nove stavbe. Začasne zgradbe so zginole in nastala so i>ovsodi krasna poslopja. Ulične železnice s progo dolgo nad 200 milj vozijo kakor preje in promet v bankah za mesec marec je znašal dva in po«l milijona dolarjev, oziroma toliko, kolikor v marcu pred katastrofo.
Razni klubi in društva so včeraj v spomin na katastrofo priredili sijajne bankete s plesi in drugimi zabavami.
NAPAD NA DUHOVNA.
Rev. M. J&nkoLo so hoteli žnpljani z dinamitom ubiti.
Hazleton, Pa., 19. aprila. Včeraj zjutraj so nepoznani zločinci skušali ubiti duhovna Rev. M. J an kola slovaške cerkve sv. Josipa. Pod vhod v župnišče <o polomili dinamit in razstrelim je mltrgala del poslopja ter razbila vsa okna. V imenovane j občini prevladuje že dolgu časa prepir; jedrna stranka je zahtevala odslovitev duhovna, kar pa ni dosegla.
1 hi In »ven .je pred par tedni dobil •tudi grozilno pismo, v kterem se mu preti s smrtjo, ako mesto nemudoma ne ostavi.
Župljani so večinoma premogarji.
Rev. M. Jankola je vrli slovaški rodoljub in radi svoje rodoljubnosti mural je tudi zapustiti svoj rojstni kraj, ker je bil preganjan tako od cerkvene kakor tudi od civilne oblasti. Njegovi nasprotniki so ameriški madjaronski duhovni in madja ronski župljani njegove fare.
$10,000 zginolo.
Raleigh, N. C., 17. apr. Požiljatev denarja v znesku $10,000, ktero svoto je poslala Atlantic National banka iz Wilmingtona Chemical National banki v New York, ni dospela na newyorško pošto. Kako je denar zgi nol, do sedaj še ni dognano.
Okostje prazgodovinskih živali.
Altoona, Pa., 19. aprila. Blizo tukajšnjega mesta so slučajno pri raz-streljanju skalovja ob Pennsylvania železnici našli dobro ohranjene kosti velikanskih prazgodovinskih živali. Najdba je ravno tako velikanska, kakor ona diplodocusa v Wyomingu.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.30 ............ 50 kron.
za $ 20.45 ............ 100 kron,
za $ 40.80 ............ 200 kron,
za $ 203.50 ............ 1000 kron,
za $1015.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri tek vsotah Doma se nakazane vsote popolnoma Izplačaj« brez vinarja odbitka.
Naie denarne pošiljatve izplačuje t. kr. postni hranilni urad ▼ 11. tie '2. Anah.
Denarje nam poslati je najpriliČ aeje do $25.00 v gotovini ▼ priporoče nem ali registrovaneiu pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order sil pa Hew York Bask Draft
PRANK SAKSE* 00 , 109 Greenwich Street, Few York «104 SI Glair Ave. HE., CWvelaad, O.
0 potresu v Metliki. Nad sto žrtev.
VSLED POTEESA V MEHIKI SO DOSEDAJ ŽE NAŠLI NAD STO MRTVECEV.
Število razdejanih poslopij. — Pretresljive podrobnosti


KATEDRALA.
-o-
Mexico Ciudad, Mexico, 19. aprila. "Ass. Press" stopila je v zvezo z raznimi kraji, kjer je potres napravil veliko škodo. Iz teh poročil je razvidno, da je bilo nad sto ljudi usmrtenih. Iz raznih manjih mest še ni poročil.
V	Chilapi je bilo 33 osob ranjenih, 31 poslopij popolnoma in 779 deloma razdejanih.
Takoj po prvem sunku, bila je vsa atmosfera napolnjena z žveplenim parom; najbrže se je pripetila kaka podzemska razstrelba, vsled ktere je nastal potres. Vesti iz okolice vulkanov Colima in Furillo še vedno ni.
Tudi voda v rekah je sedaj žveple-na. Iz Chilpancingo se brzojavlja, da so bili žvepleni pari tako jaki, da je drugi dan vse ljudi bolela glava. Tam je bilo 12 ljudi ubitih.
Slabejši potresni sunki se še vedno ponavljajo. Do nemirov in plenitev ni nikjer prišlo. Vsakdo skuša prebivalstvu po svoje pomagati.
V	Chilapi znaša skupna škoda dva milijona dolarjev. V Mexico Ciudad so se ustanovili pomožni odbori za pomoč prebivalstvu v državi Guerrero.
Včeraj zvečer pripetil se je v Chilapi nov jak potresni sunek. Prebivalstvo se še ni vrnilo v mesto. Katedrala v Mexico Ciudad je zelo poškodovana, kar je tem večja škoda, ker je katedrala stara več stoletij in stoji na istem prostoru, kjer je stal preje tempel Indijancev Aztekov. Gradili so jo sto let in je jedna največjih cerkev na svetu.
Galveston. Texas, 19. aprila. V nedeljo ponoči se je južni del mehikan-skesra zaliva spremenil v kuhajoče se morje. Videti je bilo, kakor da bi zemlja pokala med tem. ko je vročo vodo metalo po 250 čevljev visoko v zrak. Ta poročila so prinesli semkaj ribiči, ki so ribarili na višini Cam-peehe. Ljudje niso ničesar vedeli o potresu v Mehiki, dokler niso prišli v Galveston. Morje je bilo tako vroče, da se je ves led na ladijah stopil v treh minutah.
Vesti iz Rusije.
Burna debata.
Iz Avstro-Ogrske. II i Razne novosti
MARVINOVEGA DEČKA, NAŠLI — MRTVEGA. ^
Truplo je ležalo v vodi Kill van Kull pri Bergen Pointn.
Včeraj so našli v zalivu Kill van Kull pri Bergen Pointu, N. J., truplo dečka, kteri je ravno tak, kakor izgubljeni štiriletni deček dr. Marvina v Doverju, Del. Malo truplo je našel John Carson, čuvaj svetilnika v Bergen Pointu.
Coroner G&hill in vsi drugi, kteri so si ogledali truplo, so prepričani, da je deček Horace Marvin. O tem so sedaj naznanili dečkovemu očetu, kteri se je takoj napotil v Bergen Point. S tem je najbrže vsa tajna zadeva rešena, kajti coroner je pro-našel, da je truplo ležalo najmanj štiri tedne v vodi.
Čuvaj svetilnika, Carson, je delal blizo svetilnika, ko je opazil malo truplice v vodi, ktero je prinesla plima v smeri Mariner's Harborja semkaj. Carson je takoj odveslal proti truplu in je pronašel, da je deček star kaka štiri leta. Truplo je oblečeno deloma v obleki Buster Browna, lasje so svetlo-rujavi in oči svetlo-modre. Coroner je takoj brzojavil dečkovemu očetu.
Potres na Filipinih.
Manila, 19. aprila. Danes zjutraj sta se tukaj pripetila dva jaka potresna sunka, ki pa nista napravila nikake škode.
Nesreča na Michiganskem jezera.
Jadranka Elizabeth Day, nakrcana s trdim lesom, se je na poti iz Elk Rapids v Sheboygan na Michigan-skean jezeru potopila. Možfcvo se je rešilo.
NASTALA JE RADI NECEGA
KONSERVATIVNEGA PREDLOGA V GOSUD. DUMI.
Pedlog, naj se obsodijo grozodejstva teroristov.
NOVI NEMIRI.
-o-
Petrograd, 19. aprila. Današnja seja gosudarstvene dnine bode zelo burns! Konservativci bodo namreč vložili predlog, naj parlament obsodi grozodejstva teroristov.
Ustavni demokratje, Poljaki in mo-hamedanei se zgražajo radi političnih umorov, pripoznavajo pa, da se zločini množe, ker vlada še v edino ni u-stavna. Socijalni demokratje bodo izjavili, da je terorizem potreben v svrho odstranitve despotizma. Prva pri tej debati bodeta govorila ustavna demokrata V. A. Maklakov in Te-slinka,
Odesa, 19. aprila. Tukaj je prišlo do resnih nemirov. Člani zveze ruskega ljudstva so rapadli delavce pri obrežju, ker niso hoteli pristopiti k uniji. Dva delavca sta bila ubita, štirje so ranjeni.
Lodz, IS. aprila. Med delavci raznih tukajšnjih tovarn vrše se na uli-caih že 48 ur ljuti boji. Dosedaj je bilo 23 osob ubitih. Oblasti se za te boje niso mnogo zmenile in so le malo storile, da preprečijo nadaljne boje, ktere se še vedno vrše. Jeden del delavcev ne pusti drugemu delu delati v tovarnah in to je vzrok, da je prišlo do krvavih pouličnih bojev.
Položaj postaja vsako uro slabši in bati se je, da se prolivanje krvi ne poveča.
MILIJONAR V STISKAH.
Benedict Gimbel iz Philadelphije je zasledoval necega dečka in je ponudil detektivom pol milijona odkupnine.
Včeraj so v New Yorku zaprli milijonarja Benedicta Gimbelja iz Philadelphije. Ko so ga prijeli, hotel je dati detektivom in pokrajinskemu pravniku pol milijona dolarjev pod-kujwiine, samo da se reši velikega škandala. To ponudbo so nar&vno odklonili in tako je moral v ječo, na kar so ga pod $6000 varščine izpustili.
Milijonar je stanoval v hotelu Waldorf Astoria in je obdolžen neizrekljivega napada na hromega 161etnega dečka Iver Clarka, sina nekega ban-karja na Wall St.
Gimbel je poslal iz ječe po odvetnika O 'Reilleya, kteri zastopa tudi milijonarja Thawa. Gimbel je ponudil detektivu Reardonu pri aretaciji velikansko svoto denarja, ako ga izpusti in ravno tako je skušal podkupiti tudi pomožnega pokrajinskega pravnika Krotelja, ktera oba ga tožita radi poskuse nega podkupovanja.
Carnegie kot vitez častne legije.
Po'vodom banketa delegatov mirovne konference v hotelu Waldor Astoria v New Yorku, je s posebnim govorom francoski poslanec baron de Constant, slavil zasluženega Carne-•j-iej-a v prid miru in je tem povodom iznenadil navzoče z naznanilom, da mu je francoska vlada naročila, da izroči Mr. Carnegieju viteški red častne legije. Med nepopisnim ploskanjem je francoski senator odprl etui. v kterem je bil shranjen Carnegieju podarjeni red.
Kasneje je francoski senator govoril tudi pri banketu v Astor House in je tem povodom pripel Carnegieju red na prsi. Carnegie za nekaj časa vsled iznenadenja ni imogel govoriti, potem se je pa prisrčno zahvalil za nepričakovano čast, ktere po lastnem zatrdilu niti zaslužil ni.
Naseljevanje preko Baltimore.
Washington, 19. aprila. Glavni našel niški komisar Sargent se je včeraj mu^il v Baltimore, kjer je prisostvoval izkrcanju lSOO naseljencev, ki so prišli iz Evrope s parnikom Weimar. Prihodnji teden pridejo semkaj trije nadaljni parniki z naseljenci
Vsako leto v Prago.
ČEHI ŽELE, DA BI SE AVSTRIJSKI CESAR VSAKO LETO NEKAJ ČASA MUDIL NA ČEŠKEM.
Ogrski ministerski predsednik We-kerle o vsenemškem gibanju.
ŽUPAN HALMOŠ UMRL.
Praga, 19. aprila. Praški župan in člani mestnega sveta so včeraj izrodi cesarju Pran Josipu memorandum, s kterim ga prosijo, naj se on s svojim dvorom vsako leto nekaj časa mudi v češkem glavnem mestu, da tako udovolji nujnej želji velike večine prebivalstva.
V istej spomenici se tudi povdarja jedinstvo in nerazdelitev kraljevine s prošnjo, da se vsako leto na dan sv. Vaolava razstavi krono in žezlo češkega kraljestva.
Budimpešta. 19. aprila. Ogrski ministerski predsednik dr. Wekerle je včeraj odgovoril na interpelacijo poslanca Markoša glede Nemcev in njihovih "pravic": "Vsenemško gibanje je brez vsacega pomena in je bolj gospodarskega, nego narodnega pomena. Radi tega je tudi vsenemško gibanje v nasprotstvu s trozvezo. Ako se vsenemška agitacija ne ustavi, bode vlada energično nastopila.
Po daljšej bolezni je tukaj umrl bivši nadžupan Halmoš. Njegovo ime se je večkrat imenovalo v zvezi s Po-lonyjevim škandalom. Halmoš je bil že tedaj bolan.
OBDOLŽEN ROPANJA.
V St. Paulu, Minn., so prijeli moža, ki je na sumu, da je oropal $25,000.
St. Paul, Minn., 18. apr. Policija je prijela nekega John Gundersona, ki je obdolžen, da je klerku Zimmer-manu v uradu Northern Express Co. s silo odvzel zavoj denarja v znesku $25,000. Policija je prepričana, da je Gunderson pravi ropar, vendar pa ne pove, je li denar zopet dobljen ali ne. Ko so Gundersona dovedli na postajo, je bil pijan in je tajil vsako očitano mu dejanje tudi potem, ko so mu obljubili, da ne bode kaznovan, ako pripozna in pove, kje je shranil denar. Na to je odgovoril, da se ne 9pominja, kaj je storil z denarjem. Na dogodke minole noči ee vsled pijanosti sploh neče spominjati. Gundersona so šele nedavno odslovili od imenovane ekspresne družbe in tako je lahko natančno vedel, kje je denar.
Imenovana svota denarja je bila naslovljena v Duluth. Škodo je eks-presna družba takoj poravnala.
KRETANJE PAŠNIKOV Dospeti imajo
Zeeland iz Antwerpena. Amerika iz Hamburga. Barcelona iz amburga. Chemmitz iz Bremena Moltke iz Genove. Philadelphia iz Southampton^ Ebruria iz Liverpoola. La Provence iz Havre Regina iz Trsta. Pretoria iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Gera iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Bo vie iz Liverpoola. Barbarossa iz Genove. Pann6nia iz Reke. Teutonic iz Liverpool*. Deutchland iz Hamburg*.. Patricia iz Hamburga Main iz Bremena. Californie iz Havr«.
Odpluti bode:
Finland 20. aprila v AatwerpeL St. Louis 20. aprila v Southampxo. Oampania 20f. aprila v Liverpeel Prince« Irdie 20. aprila v Gea+vt
iz inozemstva.
POSKUSEN SAMOMOR PRED CERKVIJO SV. PETRA V RIMU.
Obrežni delavci v Hamburgu nameravajo v kratkem končati s štrajkom.
RAZNOTEROSTI.
Rim, IS. aprila. Blizo cerkve sv. Petra skušal se je včeraj ustreliti nek 191et ni mladenič, vsled česar je v okolici cerkve nastala velika razburjenost. Mladenič je pri vhodu v zakristijo streljal nase in se je nevarras ranil. Ranjenca so prepeljali v bolnico. Ko je papež zvedel o tem dogodku, je ukazal, naj se (»oizve. Čem« se je hotel mladenič ustreliti; v bolnici je potem ranjenec naznanil. d& se je pred poskušanim samomorom izpovedal in tudi prejel obhajilo. Pri njem so našli pismo, iz kteresja je razvideti, da se je mladenič hotel usmrtiti, ker je pi>al par izsiljevalnih pisem v prid drugih osob, radi česar bi 'moral biti kaznovan.
Hamburg, 18. aprila. Obrežni delavci v Hamburgu so se že naveličali štrajkati in so odkrito izjavili, da bi radi sklenili mir. Njihov odbor je sedaj sklenil, da se bode dne 1. maja ves dan delalo, tako. da lastniki lad^j ne bodo imeli povoda misliti, da me je s 1. majem štrajk zopet obnovil Ako je temu tako, potem je v kratkem pričakovati konca štrajka.
Monakovo, 18. aprila. Generalm polkovnik "princ" Arnulf bavarski, namerava voditi posebno ekspedicije v osrednjo Azijo, kjer ostane par mesecev.
London, 18. aprila. Sidney Olivier, dosedanji glavni klerk zapadnjeafri-škega oddelka kolonijalnega urada, je imenovan naslednikom Sir Swefc-tenhama, dosedanjega governerja na Jamajki.
Cetinje, Črnagora, 19. aprila. D«, sedanji predsednik vrhovnega sodnega dvora, Tomanovič, je ustanovil novo mknisterstvoi. Tomanovič prevzame tudi vodstvo ministerstev in»-stranih del in pravosodja. Ostala mi-nistorstva so prevzeli vladini uradniki. —
Gaeta, Italija. 19. aprila. Angleška kraljeva vadita Victoria and Albert s kraljem Edwardom in kraljico je dospela včeraj dopoludne semkaj t spremstvu angleških križark Snffoft in Lancaster iz Valette na otoka Malti. Kralja Edwarda je sprejel kralj Viktor Emanuel, ki je dospeJ semkaj na vachti Trinaeria v spremstvu 12 italijanskih vojnih ladij in 12 torpedovk. Kralje je ljudstvo navdušeno pozdravilo. Kralja sta se večkrat objela in Viktor Emanuel je kraljici Aleksandri poljubil roko. Nt to se je vršil na italijanskej yachti banket, kteremu sta prisostvovala tudi italijanski vojni in mornarWbu minister in vsi poveljniki glavn3> vojnih ladij.
Baku, 19. aprila. Gtlavni inžener perzijskega prometnega ministenslvis, Mirza Abbas Kan, je bil včeraj smrtno ranjen, ker je nekdo nanj streljal Kan je zelo podoben bivšemu perzijskemu velikemu vezirju Amines 3ai taneju, kteri je kruto postopal pr zatiranju revolucijonarnega gibanji
Nizza, Francija, 19. aprila. Belgi,» ski anarhist Van Loo je streljal n* tukajšnjega belgijskega konzula, n« da bi ga zadel. Anarhista so zaprL
Ljubavna žaloigra.
Staunton, Va.. 19. aprila. Mabej Pendleton in Stuart Gay iz Cliftoi Forge, oba stara jedva 20 let. «ta et tajno napotila v Washington, da st-poročita, toda tukajšnje oblasti so ji po brzojavnem naročilu stari še v ustavile in poslale s prvim vlakom nazaj.
Ko je vlak vozil po mostu, ki vodi preko Jackson Riverja, sta oba skočila skozi okno 40 čevljev globoko •» vodo. Njuni trupli še niso našli. Ms-Ibel Pendleton je bila stara le 18 ler.
Beli in zamorci.
V nekem delavskem taborišču Nev Orleans & Great Northern železni« prišlo je po noči do boja, v ktereaa sta bila dva zamorca ustreljena in j*-den beli težko ranjen.
. .....
r ''i ■ 3R? W ;
"GLAS NARODA"
Lii* »tovemkii, Jelavcer v Ameriki, slovensko tiskovno društvo
PRANK SAK'Eq, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906.
^ Ločitev zakona.
Iz prv*- kolon ijalno do<be, t kterej je bilo čestokrat zelo težavno vzfcra-
lz Hrvatske.
Zagreb, 20. mamea.
Hrvatski narod je dobil pni lično iz-
beseda.
jati pn starih evropskih običajih,| nenad]jivo č^tko za Veliko noč. Ta lostaJo je nespremenjeno do dandar iestitka _ & tudi -ni laskala in še j našnjih <ini dejstvo, da se pri nas
ta leto velja list za Ameriko
** pol leta . .........
fevropa, za vse leto . . . . " " pol leta . . . . " " " četrt leta . . .
. $3 .00 . 1.50 . 4.50 . J. 50 . 1.75
V Evropo poSiljamo list skupno dve
___številki.
•GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
ssued every day. except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the •LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
7a oglase do deset vrstic se plača 30
m tov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se
•e natisnejo.
I ><r \r nnj se blagovoli pošiljati po dr ey < »rder.
r-i s- i membi kraja naročnikov t i>imn. da se nam tudi preišnje bivali-• a-ni. da hitreje najdemo t aslov-hk- u Dopisom in pošiljatvam nare ite laslov:
"Hln« IXf«roda"
rt)'.i Greenwich Street, New York City. Telefon 127» Rector.
Ilustracija iz CIeve= landa.
Iz Clevel rftano okm ■it na glavi Ok
ica se 'j-
a. Ohio, smo dobili ti-*> na nidečem papirja slika Kev. Kržeta. — i doslovno:
1L0VENCEM V CLEVELANDU!
Po božji neprevidnosti se je posrečilo Rev. Keržetn v Nevrburgu dati •m-tirati pet "odličnih rodoljubov".
Tako nekako se je "Nova Domo-iz božje previdnosti norčevala yred par tedni. Ista božja previd-a*st jo je že udarila tako občutno, da •d tega udarca nikdar več ne okreva.
Cen m bi ne priznaj od srca rad, da je na-e prosto ljudstvo z dežele k večjem jjrrn •ik, ko/, ali fuli:
lam •t ar kop pre *<•!: v.l.i ki i fcli
zelo dobro. Pravim k več-tudi vsak rojak še ni sve:-ker je rojak. Toda, ljudje
Zaka im k.
e puhtite varati trem vodjem, ki stoje tako -rani- ■«"•«.■ ni }>ivd vsem r.ir smo imeli v Cleve-e iii priklatilo sem iz >r< 1 par leti ni-ko sra-'• _a n« z.ia k -t sejati ten je k<>t kralj po.l-n-V\ oblasten osil in trosil je nekteri res za-
vesa kdo izredno lahko oženi. S to lahkoto je pa naravno v zvezi tudi 1 a h komišel jnoet.
Državljanska poroka, oziroma civilni zakon, ki je v Zjedinjenih državah jedino pravilna, je pa provzro-čila, da dajejo tudi eerkve vseh vero-izpovesti zaročencem mnogo ložje in brez vestnega izpraševanja različne zakonike blagoslove, samo da kaj zaslužijo. Tako je nastalo sedaj med sodniki in duhovni pravo tekmovanje glede sklepanja porok, pri kte-rem pa cerkve naravno nikdar ne morejo pokazati toliko uspehov, kakor sodniki in aldermani.
Ker se poročencev nikdar ne izpraša, je povsem naravno, da se kmalo mode rnizu je jo in ločijo. Ker so tudi ločitve lahke, postaja lahkomišeljnost pri sklepanju novih zakonov vedno večja.
Kazni tilantropi v novejšem času neprestano agitujejo proti ločitvam zakonov, kar pa pomenja k večjem toliko, kakor agitacija za razorožitev. kajti i ločitve zakonov so pre-{xdrebne, ker to je jedi na po meč za razmere, ktere čestokrat nastanejo vsled lahkomišeljno sklenjenih zakonov. —
A ko se že hoče nastopiti proti ločitvam zakonov, treba je istodobno nastopiti tudi proti lahkomiŠeljnosti, s ktero se sklepajo zakoni. Duhovni, ki agitujejo proti ločitvam, in cerkve, ki ločenih ljudi ne poroče, naj naj-preje prično s trm. da prenehajo vsakogar, kdor plača, poročevati in mu prodajati svoj blagoslov, v kolikor se ne prepričajo, da bode tako blagoslovljeni zakom srečen.
ko
re-iil in •_ra vzn
sramotil du ka, pisal je
> Svobode"
P« truv^ala mu j«* pred vsem svetom Dočeoa Nova Domovina". Ta ■otikat«di>ki list je priporočal eollin-. o«Uk<> neodvisno cerkev, pretil ško-tiovnike brez v isteru tonu kakor "(Jlaš Svobode". Pa to se grrav lahko lazui) -^aj je bil sedanji urednik "Nove Domovine "| preje pri "Glasu Svobode" — sedaj pa rešuje katoliško cerkev. S kakim škodoželjnim veseljem je "Nova Domovina" lagala zoj>er mene! Kaj vse si je zmislila! 1'epče Jarče je letalo okrog, da bi me dalo aretirati. Aretiran niti bil nisem, ampak sam sam šel takoj k sodniku, ko hitro sem •vedel, kaj dela Pepče Jarče. Jarče m je strašno osmolilo. Sodnik je priznal mojo popolno nedolžnost. — 41 Nova Domovina", svetnica vseh tretnic, je to zamolčala. Well, dali CL bomo bat i ne, da se nikdar več ne »juligneš! Jarče, ure tvoje slave so ftete! Najlepše narediš, če zgineš im Clevelanda. Če pa tu ostaneš, je pa vsaj meni še bolj všeč, bo tem teč m pasa. Nakopal si si to pot na 4^avo ne i»ohlevneg» Fr. Hribarja,
pa k človeka, ki si bo znaj z vsemi sajkonitimi sredstvi dobiti (>opolno auul< «sčenje in Tel>e pokoj »a t i v morju •rflotitne p*'/al>nosti.
Da, "Domovina"! Sleci ime "ka-Ulii>ki" — poldrugo leto že ga nosiš gp krivici. Katoliška nisi iie Ti, niti wai, ki so Te s svojo bmlalostjo koj»ali Ln naredili med Slovenci ne-Oogočo.
Da me ne bo^te tako lahko poza hijjj dal sem tu tudi j«onatisniii mojo lastnio sliko, ktero je "Domovina" ■oper mene zlorabila pred par tetini ■i ktero smo ji vzeli po zakonitem potu.
Sicer se pa kmalu spet vidimo. Ta-krat vas bodemo kropili k pogrebu Franc L. Kerie, župnik cerkve sv. Lovrenca
Tacik okrošnic se je razdelilo baje par tisoč in vse razmere in homatije kažejo, v kako lepem »oglasju žive Maši rojaki v Clevelandu. ..
Rojaki, naročaju m n* "Olu Na-«od»", največji in najcenejil dnevnik.
Nekoliko italijanske kulture.
Italijanski "kulturni" briganti-zem se je pričel modernizovati, kar nam dokazuje sledeče:
V pokrajini Caltanisetta, kjer je, kakor povnodi med Dagoti, vse polno lopovov, se med slednimi najbolje odlikuje neki Giuseppe Salomone, kteri je nepre«ta»rwi v zvezi s časopisjem (italijanskim in ne hrvatskim). Salomone pošilja časopisju redno popravke in rasne reklamne notice (brez naslikanih "kuč") ter nikdar ne pozabi poslati tudi j>o 12 lir za poravnavo reklamnih stroškov.
Nedavao je tudi obljubil, da bode j»o-dal listu "'Gioniale Idi Sicilia" svoje sf* mine in to je sedaj tudi storil. Dopi-wik teira lista v Caltani--«*t t i tlo^bil je koneem marca velik -nis, v kU*rem je sicer mnogo orto-■^rafičnih napak, ki je pa inače lepo -l-isan. "Giornale di Sicila" je naivno ta spis objavil. Salomone se klicu je na M a rizoo i j e ve 1 'Zaljubljence in izjavlja, da je on i orača napačnih socialistov (a la Martin v < Chica^u), ktjero so leta 1892 ustano-' vili posebno zvezo. Razun tega ga je
I tudi nek ljubosumen serprente eara-binierov raxli njegove sreče v lju-l>ezni j>ričel sovražiti.
Nadalje je Salomone tudi žrtev va-ktva župana. I^eta 1S94 so nepo-znanci umorili dva ribiča in ker je bil Salomone vsled slabega spriče-vaJa župarna sumljiv umora, je bil obsojen v lOletno ječo.
Nato je (prišel v Neapolj v ječo, od ta v Rim, leta 1895 v To6sc«n-brrne pri Rimini, kjer so najslabše podzemske ječe. Natančno popisuje prvih 18 neseeev jebništva in se pritožuje rftii nepravičnosti uprave zaporov. Deta 1897 so ga poslali v vor pore v Aneoni in potem v Sinigaglijo, kjer bi skoraj lakote umrL Od tu so ga premestili v zapore v Finalmirini. Tu je prisegel, da se bode žnpaara svoje vam esvetil. Medtem se je dokazalo, 4»ni morilec iti da so morilci «&H ▼ Ameriko.
Sedaj bode dobil zlato svobodo, pote/m bode najbrŽe vaškega župana po icilijanskej modi kaznoval, nakar pride brezdvorrmo v Ameriko. Ker je dober pisatelj, ustanovil bode naj-brže kak ^af»pis in kasneje morda celo kako delniško "morsko diružbo...
manje ugodna — je vendar pomena, ker je pokazala, kje je iskati krivcev — na narodnih nesrečah in kako se ne sme več dovoljevati, da bi se ljudem zrtadjamonskega kova pover-jala skrb za narod.
Minolega tedna je podal namreč odbor za pregledavanje saboarskih računov poročilo, ki nam je podalo škandalozno sliko o gospodarenjn z narodovim denarjem pod starim režimom. Posneti hočemo iz tega poročila surname podatke. Teodor Ku-zmamovič, ravnatelj pisarne, si je dal izplačati iz sabonske blagajne 1434 K 32 v, do kterih ni imel pravice. Vaso Gjurgjevič, bivši predsednik sabora, da si je izplačati 13,364 kron 56 vin., a dr. Aleksander Egersdor-fer, poročevalec odbora za saborske stvari, pa nie manje, nego 134,130 kron. Torej je samo ta trojica spravila v žep okolo 150,000 kron narodovega denarja — denarja istega naroda, o kterem so ravno vedno govorili, da je nezrel, da je siromasea! Človeku se uprav vsiljuje misel, kako se je gospodarilo v drugih odsekih in koliko iznašajo te svote skozi četrt-stoietja! Človeku postaja ipak jasno, zakaj so tisti kruti madjaroni, če tudi so delali nasilja, vendar nekako dopuščali tiste številne shode za financijelno saanostalnost, na kterih se je dokazovalo na vse možne najine, kako nas Madjari izkoriščajo, kako nam odjemljajo ves denar, ter da so oni krivi na vsem našem zlu. Ker največ deluje za narod, ako ga namreč kdo izcrplja in trosi njegov trud, — krivda na tem se je metala samo na Madjare in madjaroni so ostali zavarovani.- Zavarovani namreč preti največjim argumentom. ki bi jim omajal oporo v narodu.
Sedaj se začenjajo trgati zavese s temnega gospodarjenja proslih desetletij in že na prvem žarku luči vidimo 150,000 kron, ki so šle najrodu v izgubo.
Naravno je, da se zasledujejo sedaj tudi na drugih poljih javne uprave. Tako je poslanec Surmin v zadnji seji saboru predstavil uprav grozno gospodarjenje "deželne hipotekarne banke", kjer je narod prikrajšan za blizu pol milijona kron. A kakor krono vsemu dosedanjemu domaša današnji "Pokret" iz peresa nekega strokovnjaka sliko, kako se je deželno posestvo D rana nič upotrebljevalo v agitacijske svrhe in tako razmetalo zopet nič manje. nego osem milijonov kron!
Človek se naravnost zgraža in neprestano ga muči vprašanje: koliko je tega še?
In ko vemo to, potem nam je naravnost nerazumljivo, kako je še lju-dij in celo tudi resnih politikov, ki sen držijo misli na paktiranje z o-■stanki madjaronov, z ostanki tistih ljudij. pod vlaido kterih je bil narod naravnost okraden.
<'im se je namreč za vršil o zasedanje. takoj so nektere tuje no vine sprožile vprašanje o stalni vladni večini, a s tem vprašanjem so se začeli baviti tudi vsi domači listi. Neprija-telji novega kurza donašajo — da bi oslabili ugled koalicije v narod n — baje sigurne glasove, da sprejme koalicija med sebe nektere madjarone, da ustvari e tem absolutno veČino. Te vesti — če tudi so le tendencijoz-ne — vendar .vzbujajo skrb, ker se -ne, da je v hrvatski stranki prava (ki je najštevilneje zastopana v koaliciji) elementov, ki niso nasprotni temu, da se "manje kompromitirani madja<rani" vsprejmejo v stranko, a je tudi takih, ki koketirajo s Star»e-vieevo stranko prava in misišjo na f uzi jo namišljenega '' veeetkt^aega pra vaštva'Ed.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo,edino t Knajpovim pralkom, kdor želi poskuinjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek poSljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500
Jakob Wahcie,
239 SOUTH PROMT STREBIT STEELTON, PA.
Ruski spisal K. Telešov.
Bilo je zgodaj zjutraj... Vladimir Borisovi« KJaidtmov, vitek mlad mož kakih triindvajset let, po zunanjosti skoraj še deček, finega lepega obraza in plavih kodrov, je stal v častniški suknji in visokih škornjih, toda brez kape in suknje na polju, pokritem z ravnokar padlim snegom, in zrl na drugega častnika rudečega obraza in gostih brk, ktari je stal kakih trideset korakov od njega in počasi meril z nabasanim samokresom nanj.
S prekriženimi rokami, s samokresom v roki, je pričakoval Kladumov skoraj ravnodušno strel. Fin, nekako prezirljiv nasmeh je začrtal na njegovem orazu pogumno potezo, toda obraz je bil bled. Nevaren položaj, neupogljiva resnoba sovražnika, na peta pozornost sekundantov, kteri so sit ali mimo v bližini, in možnost bližnje smrti so napravile ta trenotek st rasam, skrivnosten, slovesen. O neki častni zadevi se je imelo odločiti Vsi so poznali važnost te zadeve, in slovesnost trenotka je bila tim večja, čim manj so si bili v svesti svojih dejanj...
Strel. Vsi so se stresli. Kladu-nov se je opotekel in padel na tla. Tu je ležal v snegu z rano v glavi in s stegnjenimi rokami; njegov o-braz, njegove lase, celo sneg pod njegovo glavo je pokrivala kri. Sekun-danti so priskočili, vzdignili nekoliko truplo, zdravnik je potrdil nasto-pivšo smrt: vprašanje časti je bilo s tem rešeno. Ni ostalo drugega, kot poročati novost polku in materi, da je njen jedini sin mrtev. Vsi so jo poznali in ljubili, in sedaj kdo naj pripravi staro damo na ta udarec? Za sla so določili Golubenka; on naj se takoj odpelje in naj uredi vso zadevo. —
Pelage j a Petirovna je ravnokar stala in sedeJa pri samovaru, ko je vstopil Golobenko temnega obraza in es v zadregi.
"Prav k čaju, Ivan Ivanovie!" mu je prijazno rekla starka. "Gotovo prihajate k Volodji?"
Golubenko je jecljal: "Jaz.....
Ne... Jaz sem le mimogrede___"
Volodja spi, oprostiti ga morate. Celo noč je korakal po sobi. Nisem ga pustila vzbuditi. K. sreči je danes praznik. Imnte-li mogoče kaj nujnega?" 4' Ne, samo..."
"Ako — potem ga pustim poklicati."
"Ne, ne vzmirjajte se." Pelagiji Petrov,ni ni bilo to v redu n zapustila je sobo. Golubenko je medtem dirjal iz kota v kot, vil roke in premišljeval, kako naj prične svojo poročilo. Kritični trenotek se je vedno !xdj bližal, toda on .ni mogel premagati svoje 'bojazni in srdil se je an.1 osodo, k t era ga je zamotala v to zadevo.
"Sedaj naj pa kdo zaupa vam mladim možem!" je rekla Pelageja Pe-trovna. ko se je vrnila v sobo. "Tu sem tako pazila, da niso škudelice preveč rojtotale, vas sem nagovarjala, naj se ua ne vzbuja, Volodja je pa že dnv-no izginil! Toda sedite. Ivan Tvanovič. pijte čašico čaja. Saj že dolgo vas ni bilo k nam."
Nasmehnila se je in pristavila, njen obraz je zažarel tihega veselja: "In pri nas se je mnogo novega dogodilo!... Toda gotovo vam je že Yofl od j a vse povedal; saj on ne skriva ničesar. Že po noči sem si mislila: "Izprehajaš ee po sobi, Volodja^ gotovo misliš na svojo Leno!'' Tako je vedno: ako koraka po noči gor in dol, vem, da se zjutraj odpelje k njej... Ah, Ivan Ivianovič, samo to prosim še ljubega 'Boga, da mi da dočakati to veselje. Za-se ne potrebujem ničesar druzega in to je moj edini sen... Ako sta Volodja in Le-noička poročena — me vem — meni ne ostane nobena želja več za moje molitve. Kako veselje bode to sa-
POZOR, ROJAKI!
Pod pismi prodam takoj lepo POSESTVO po niski eemi. Posestvo obsega okoli 40 johov ia je 15 minut od fare Vrb oddaljen* in obstoji iz travnikov, njiv, lepo zaraščenih gotdov, jednega vinograda in lepega vrta poleg zidanega kišnega poslopja. Prodam tudi ipefcrekno orodje in pohištvo, torej vse sa ceno 7000 kron, akoprav je bil« cenjeno za 8400 kron.
Ne zamudite te prilike, temveč se takoj »glasit« pri lastniku: Ivan Zupan, Draga it. 14, P. Vinica, A astri*.	Knua.
(19-20—4)
Kje je IVAN jMTKOLIČt Doma je iz -fare Trebelao na Dolenjskem. Pred poldrugim letom je bival v Cedar-hurst, Colo. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Josephine S»lak, P. O. Box 61, Falls Creek, Pa.	(19-2S—i)
Kje sta JOSIP ČESEN in JAKOB MARTENiČJIČT •Prvi je doma od Novega mestni in doengi pa iz Cirk-mice. Bila sta t Arirtola, Pa., pri meni nia stanu. Za njihov naslov bi rad zvedel: Frank Junca, 1247
.. ...„:.....

I
\
E. 55tb St., N. E., Cleveland, Ohio (19-23—4)
: .'-J*.	-'iv

me! Saj nimam dragega kot Vo-člodjo, in njegova sreča je jedina stvar, k bera osreči tudi mene."
Stara dama je postala tako ginje-ra, da si je skrivaj hitro obrisala solno iz očesa.
"Spomnite se", je nadlaljev-ala, stvar mi hotela priti v tir: najprej mi bilo med njima vse jasno, potem je bil denar za kavcije... Sedaj je
to urejeno___Jaz sem preskrbela za
Volodjo pet tisoč rubljev, in kar se toče tega, se lahko že jutri poročita! Lenočka mi je pisala tudi pismo, tako ljubeznjivo... Moje sree se je rado valo !''
iln Pelageja Petrov na. je potegnila zvito piano iz žepa, pokazala isto Golubenka in zopet spravila.
4' f ako ljubeznivo, rnično dekle!" Golubenko je sedel kakor na žerjavici med njenim govorom. Rad bi prekinil starko, povedal ji, da je s tem vse končano, da je Volodja mrtev in da ji v eni ari ne ostane niti trohica njenih upov, — toda poslušal jo je in molčal; zrl je v dobrohoten obraz in čutil, kako mu zapirajo solze sapo.
"Toda vi niste danes nič kaj razpoloženi!" je slednjič rekla starka. "Nekako pobiti ce mi zditel"
SHE 11
Golubenko je hotel reči: "Da, tudi vi bode te drugačna, ko bodete slišali to, kar vam imam povedati!'' Toda mesto, da bi povedal, obrnil se je v stran in pričel mečkati brado.
Pelageja Petrovrta v svoji zamiš-ljenosti m zapazila njegove zadrege in je nadaljevala:
Tudi vam, Ivan Ivanovič, iimaim izročiti pozdrav, ^ena piše, naj vas pozdravim in naj vam povem, da pridete enkrat skupro z Volodjo k njej. Lena vas ima rada, Ivan Ivanovie!... Ne, pismo vam moram vendar pokazati! Poglejte, kako ljubeznivo piše!"
Pelageja Petrovna je zopet vzela zavitek iz žepa, potegnila iz njega pismo in pričela brati:
"Draga Pelageja Petrovna, kdaj napoči skoraz čas, ko Vam ne po rečem več tako, ampak: "moja ljuba, dobra mamica!'' Trdno upam, da bi se to kimalo, kmalo zgodilo, in že sedaj Vas nečem drugače imenovati,
kakor mamica___"
Ustavila se je, da bi veselo s solznimi očrni pogledala Golubenka.
"Poglejte, Ivan Ivanovie", je pristavila; toda spoznala je, da so tudi njegove oči solzne. Vstala je, položila svojo tresočo se roko na njegove lase in labko ga je poljubila na čelo. — "Hvala vam, Ivan Ivanovie", je šepetala. "Prepričana sem bila, da ne ljubite Volodjo samo kot prijatelj, ampak kot brat... Oprostite mi... Tako sem srečna! Hvaljeno bodi Njegovo Ime!"
Vzdihnila je. Golubenko je bil pa tako zmešan, da je prijel starko za roko in jo poljuboval. Niti besedice ni mogel ziniti in solze je požiral. V tem izlivu materine ljubezni je spoznal tako strašno predbacivanje za-se, da bi raje sam ležal s prestreljeno glavo na polju, nego da bi poslušal pohvalo za njegova bratovska čuvstva. Še pol ure — in Pelageja Petrovna izve strašno novico, kako ga bode potem imenovala? Ali ni bil on, prijatelj, kteri je mirno stal, medtem, ko je bil namerj^a. samokres na Volodjo? Ali ni on, brat, preŠtel korake in vtaknil krogljo v samokres? Vse to je on učinil in učinil je pri popolni zaivesti. In sedaj sedi ta prijatelj in brat molče tu in nima poguma, da bi izvršil svojo dolžnost. —
Vedno nemirnejši je postajal; zaničeval se je v tem trenotku in vendar ni mogel izsiliti niti besedice iz sebe. Otožnost je legla na njegovo dušo in trla ga je kakor soparen zrak. In čas je medtem bežal.... Izprevidel je, Čim manj časa mu ostane, tim manj poguma bode imel, da bi vzel materi zadnje srečne trenotke. Kaj naj reče? Kako naj jo pripravi? Golubenko je obupal.
V duhu se je srdil ma vse dvoboje in spore, na vse junaštvo in na vso "čast". Slednjič se je vzdignil in se odločil, da govori ali pa zbeži. — Molče je hitro prijel za roko Pelageje Petrovne in pritisnil na njo poljub. Zakril je svoj obraz, kteri so mučile solze, in ne da bi pouiišljal, je hitel v predsobo, jM>tegnil suknjo z obešala in drvil ven, ne da bi zinil besedico.
Pelageja Petrovna je zrla začudeno za njim in zašepetala:
' Mora 'biti tudi zaljubljen, ubožec! Nič ne de: ta mlndeniška bolest se izpreroeni v srečo!"
I kmalo ga je pozabila v svojih lastnih sanjah o bližajočem se srečnem, presrečnem času.
TEtOTADNO I >R U ŠTVO "DOMŽALSKI SOKOL".
V Domžalah, v aprilu 1907. ZAHVALA.
Ko srno svoječasno objavili v cenj. "Glasu Naroda" prošnjo na svoje rojake v Ameriki, naj bi mam pomagali s prosto voljnimi doneski, da si postavimo prepotrebno telovadnico v Domžalah, kjer se tako oblastno Šopirijo tujei, niwwo ee nadejali, da bo naša prošnja tako v kratkem našla prijazen odmev. Tembolj nas je razveselit naš rojak Iv. Nachtigal s pismoma, ktero slove:
' ^{Podpisani srčno simpatujem, pozdravljam in čestitam novemu ustanovljenemu telovadnemu društvu "Domžalski Sokol"! Živeli zavedni Domžalci!! Prosim odbor, prejmite moj skromni dar 2 dolarja. Sopris, Colo.
Ivam Nachtigal.'' Oinjen« po toliki zavednosti in požrtvovalnosti, zahvaljujemo se svojemu blagemu rojaku, ki tudi v daljni tujini ob težavni borbi za vsakdanji kruh ni pozabil, da ga je rodila slovenska mati, in se nas je spomnil z znatnim svojim darom.
Ameriški Slovenci-rojaki, posnemajte ga!
Prispevke pošiljati na: "Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Za odbor "Domžalskega Sokola" T. Petrovec, tajnik.
(19-20—4)
SI o v ©n
o katoliško

podp. društvo
so-
svete Barbare
SUsdlnJene države Severne Amerike«
Scdczr Forest City, Pa.
1januarja 1903 v driavi Panosytvwator
.	-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa IVAN SKODLAR, Forest City, Pa ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. e. Box «07, IV rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
K<lor jih je ral>il, ve, kako neprecenljivo je to zuravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobola, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jili torej nobena družina ne |>oirre?a. Cena za 3 stekl. $1.80,
za (j stekl. $L'.75, za 12 stekl. $">.00-	Varstvena znamk«
Čudodelno mazilo za lase.
Po zdravnikih novo prona^lo in najl>olje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa-danje las pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 skat. £4.(JO. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. RENY1, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Trade Mark reg.
Zdravju
najprimernejša pijača je
<»«|>LE1SY R1 V O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmHa. Ladi te^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair A\e. N.E. kteri Vam dragevolje vse po;asm.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
e.. ,!!lj|!.jrr»T 'i-*r •JI-i'fs. irfflriii.ipiiix* •	^TjiP .'»u-^efn.-n-^. ' jti«« ■	' ifiii' 'if11 Ty
MATH. KAPSCH, ELY, MINN.
VI
4
Rojakom Slovcncem in Hrvatom priporočam veliko zalogo vsakovrstnega blaga.
D.-ftfjojom najboljše pivo v sodčkih ali steklenicah iz pivovarne Val. Blatz ^ I lUtlUjUlil & c0_f kak< r tudi raznovrstno žganje in vino po jako | nizki ceni.
Prnr|oiom možko, žensko in otročjo obleko po najnižjih cenah. 1 lUUGjCIll bere si vsakdo lahko lepo obleko do najnavadnejše najboljšega blaga.
PrndfHSItt obuvala bodisi za moške, ženske ali otroke. Tudi naj-I lUUajulIl boljše majnarske črevlje je mogoče le pri meni dobiti.
Prnriaiam vedno svežo grocerijo in skrbim, da je vsakdo zado-I lUUUjUlIl voljno postrezen.
Prodajam ^uc^'.mesoter tu nezaostanem v nobeni potrebi za
Poskus je prepričanje ! ftrr mgiiMTi"'^.......... ' •"^'-rfdi.....^m^aaih ^a-,..,^. ,,hiJ!.,„. -m.,.	,.rl .iJ. A? 2.
Iz-
radnejšega do
Za nsbuio inmtoT ni odfovoiuo ne uredništvo niti igMTDtttfo. Upr»Tatttvo •«GIjm. Naroda".
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA^.
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v .-taro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listke v po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem proetora, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenja, da ima opraviti z nami.
XTT^
- >.£. -	'V.. I

				
Jugosli	ivan	ska		Katol. Jednota.
				

Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Miiwota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calnmet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tninik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, Box 041, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISN1K. Ill, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB A BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4F24 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KI>OBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednot*: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov m dru-re listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse prito/.be od strani krajevjih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je '1 GLAS NARODA".
DROBNOSn
JO za saj at; dolgo pre ve Tudi
KRANJSKE NOVICE.
V znamenju alkohola. Dne 5. apr. L-a je bil delavec Fran Cerar iz 01-vka nekoliko prevee nq«rkal nakar začel [H> Kopitarjevih ulicah raz-in nadlegovati pasanfe tako da je prišel mož postave in kjra Terarja odvedel v zapor. ?lavec Hribar se ga je bil toliko nabral, da je začel v neki gostilni v Kolodvorskih uiicah brez vsakega povoda pretepavati šestletnega gost ilničarjevecra sinčka. Ko se je pa gostilničar za svojejra otroka potegnil in hotel Hribarja postaviti pod kap, se je ta spustil še v tega in mu raztriral suknjič. Slednjič je tudi te-pra ljubeznivega gosta vzel v zavetje žnik
. apr. zvečer je Ivan i napadel domžalske-
i kmjrua Ivana Gostiča in jra začel aviti. VrjrH :rn je na tla in obdela-i! « če v I j-r . da se ira je napadeni vi :s j ubranil. Gosti? je dobil težke oškodbe.
Umrli so v Ljubljani: Ivan Zano-
;ar. železniški uradnik r pokoja. 69 t. — Vera Tonejc, natakar jeva hči. let. — Valentin Floriar.čič, zaseb-
Napad. D
Skok iz M«
lik, 6*» let
\na Mirt. 1 eter Ren«' Pretep v
. — Jer de i pom< oračeva kaj žar. cerkvi.
j Kramberger,
lik. 13 let. — ?na, 33 let. —
koze vsem prebivalcem v hiši, kjer je stanoval Forstner. Sumijo, da je Forstnerja okužil nek izseljenec.
Utopila se j? v Trstu v vodnjaku 561 etna Antonija Benigar. Vzrok je neozdravljiva bolezen.
Z nožem. 291etni kmet Ivan Zobec iz Oči sle pri Kopru je bil z nožem v prsi hudo ranjen v ljubosumni sceni.
Iz žalosti, ker ji je mož umrl, se je utopila pri Reki 561etna Helena Ru-žič. Vrgla se je v jarek, napolnjen z vodo.
Nova laška postaja za torpedovke
je napravljena v Maranu, 25 morskih milj od Trsta. Pred Trst dospe od tam flotila lahko v eni uri.
Ukradel je neki Al. Valdemarin iz Romansa po noči v stanovanju v ulici Morelli dvema drugima Lahoma uro. čevlje in obleko, potem jo je popihal.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ustrelil se je na Ptuju 191etni trgovski pomočnik Josip Fellner. Dr. <;re-«>ree mu je obvezal rane, nakar >o *ra prepeljali v graško bolnišnico.
Ponesrečila sta se pri delu na pristavi barona Twickla v lvreovini pri iVarilw.ru kleparski fcičenec Sn po-n,< mik. Učenec Novak je dobil težke notranje poškodbe.
Smrtna kosa. Nagloma na srčni ka-I'i je umrla v Ptuju gdč. Kati Putrih. Umrla je bila nevesta. — V Ptuju je
HRVATSKE NOVICE.
Prodaja Trsatskega grada. Znameniti grad Trsat, nekdaj last slavnih
Frankopanov, je na prodaj- Sedanja lastnica, grofovska rodbina Nugent, se za grad silno malo zmeni, zato je ta v razpadu in skrajni eas je, da pride v drage roke. Pred kratkim je bila odrejena sodna prodaja gradu na javni dražbi Hrvatska deželna vlada hoče grad kupiti, zato je poslala svojega zastopnika, da bi ga zdrazbal. Ker je pa neki "stroh-mann" lastnice gnal ceno vedno višje, je bila dražba odgodena. Kadar se bo vršila nova dražba, bo kupila grad najbrž hrvatska deželna vlada, kar je od vsega srca želeti, da se o-hrani Hrvatom ta dragocenost, ki je tako velikanskega pomena za hrvatsko preteklost.
Ustrelil se je v Zagrebu 521etni Iv. Lepušič, nekdaj stavec, pred svojo smrtjo pa majhen trgovec. Nedavno mu je umrla žena in od takrat je bil ves izpremenjen.
Nova železnica v Dalmaciji Zgradi se železnica iz Knina do hrvatske meje. Predpriprave so že dovršene.
BALKANSKE NOVICE.
Vseučilišče v Sofiji se zopet otvori
Sofija, 5. apr. Ministerski svet je sklenil, da vseučilišče kmalu zopet otvori. Izmed prejšnjih profesorjev se zopet nastavijo le tisti, ki podajo pismeno izjavo, da se popolnoma podvržejo novemu vseučiliškemu zakonu. Ostala mesta se zasedejo z osebami. ki sploh izkažejo potrebno sposobnost za. profesuro.
Črnogorska kneginja Milena se je vrnila po srečno prestani operaciji iz Rima v Črnogcro.
RAZNOTEROSTI.
Velika nesreča se je pripetila na
železnici Kostniee-Oderberg. Na postaji Varna sta trčila skupaj dva osebna.vlaka. Dva potnika sta ubita, štiri osebe so smrtno ranjene, 11 oseb pa lahko ranjenih. Vee voz je razbitih.
Za bavarskega ministra notranjih
del je imenovan vladni predsednik vitez Brettreieh. Železnica se je zrušila v jezero.
Pri Lueggu se je 800 m železnice Salzkammergut zrušilo v volfganško jezero. Istotako se je zrušila državna cesta. Promet bo pretrgan najmanj dva meseca ter se vrši sedaj po jezeru.
Pasivno rezistenco pričnejo uslužbenci ogrskih državnih železnic dne 17. aprila. Analfabeti v Italiji. Poslanec
Mazza je na shodu v Rimu podal žalostno statistiko o analfabetih v Ita-! liji. Italija ima 48.28 odstotkov anal-l fabetov. Meti vojaškimi novinci je analfabetov 32,60 odstotkov. V Rimu jih je 44 odst., v Neaplju 60 odst., v Palermu 73 odst., v Cosenzi 78 odst. < »lede ljudske prosvete je Italija na oni stopinji kot Španija, Rusija in Južna Amerika.
Danska je država, v kteri vladajo poljedelci. Ta država je danes ena izmed najbogatejših in najsrečnejših držav v Evropi Tam se vsak polje-1 delec nauči najpoprej dobro brati,
Iz Pr
or j a pod
Ljubljano piše: Pri velikonočni prow-i ji so <»e fantalini v cerkvi rtepli 7a veliko bandero. ker era niso pustili nositi nekemu Javorcn. Neki navzoči tu ji faran jih je radi tega; svaril in opozoril na nedostojno obnašanje, zato so pričeli še njega tepsti in suvati.
Ogenj je uničil posetniku Matiji Povšetu v Verdunn pri Novem mestu šupo z raznim orodjem in blagom. Škode je 500 K Kako je ogenj nastal. še ni znano.
Umrl je v Kočevju sodni svetnik Ernest vitez Hoeflfern pl. Saalfeld.
Novačenje ▼ Novem mestu. Pri zadnjem naboru so potrdili izmed 130 fantov skoraj nevrjetno število, le ae-novineev.
umrl vpokojeni stotnik Dominik Hei-j pisati in računati; potem hodi v po zelberger. — V Mariboru je umrla ■ Ijcdelsko (kmetijsko) šolo in ko tu g«.spa Margareta Grobeli.sk, roj. Vav- j izvrši svoje nauke, se vrne na svoj
PRIMORSKE NOVICE. Kamenit most čea Sočo bodo naj-
bri postavili v GracfiMu, kjer stoji dandanes lrwen. S tem bo m«*to Grv
dižče v prometnem nriru gofovo mnogo pridobilo.
Pod voz je prišel Jakob Brame v
OrudeTKn r.a ^irinkrai: kolesa so mu «tr!a roko in pa poškodovala na
fflavi.
Dobro znamenje. V moški kaznilnici v CSradički so zaprti večji hudodelci. večinoma iz sb.venskih dežel. Dočim pa je bilo zadnja leta v kaznilnici še povprečno po 350 kaznjencev, jih je sedaj le 237.
Nesreča v kamnolomu. 64letni Gašper Sore v kamnolomu v Nabrežini je prišel p-eblizu žagi, ktere zobje so ga silno lazmc-arili po levi roki in nogi.
Zastrupila *e je v Trstu 20Ietna šivilja Tda Košut s karbolovo kislino, vendar so jo še rešili pri življenju.
Črne koze. V tržaškem predmestju Greta je vsa rodbina postneščka na južni železnici. Forstnerja. zbolela na črnih kozah. Zdravniki so stavili koze vsem osebam, ki so zadnji čas na južni železniei prišle s Forstner-jem v dotiko, ravno tako so stavili
potic.
Ciganka ustrelila svojega moža. 63
let stara ciganka Karolina Pestner se je na cesti pri Sv. Kunigundi sprla s svojim možem. Ciganka je potegnila revolver in moža na cesti poleg ciganskega voza ustrelila. Morilko so orožniki aretirali in jo izročili mariborskemu sodišču.
Smrt pri streljanju. Pri velikonočnem streljanju s topiči se je v Glan-zu razpočil topič. Hlapec Florijan je bil tako hudo zadet, da je v par minutah umrl.
Dečka živa zakopana Sinova rudarjev 131etni Jožef Pureber in 11-letni Ivan Rucker sta se pri Wiesu igrala na nakopičenem premogn ter sta napravila v premog rov, kamor sta zlezla. Rov se je nad njima podrl. Oba je pod premogom zadušilo. Sta-riši so ju dolgo časa iskali, končno
pa w razmetali Icnp premojra in našli dečka zadušena.
KOROŠKE NOVICE.
Na Koroškem je vse mogoče! V
Borovljah na Koroškem je učitelj u-čenca 2. razreda na ušesu tako poškodoval, da je moral oče ž njim k zdravniku in naznaniti vso stvar sodišču. Na podlagi zdravniškega spričevala in poizvedovanja orožništva se je vršila pri sodišču v Šmoborju kazenska obravnava. Zdravnik je* u-kazal očetu, naj fant ostane doma, dokler se rana na ušesu ne zaceli Deček je ostal res osem dni doma, učitelj je pa. ovadil zaradi zamude šole njegovega očeta, ki je bil obsojen na 4 K globe ali na 12 ur zapora!" Kaj takega še nismo slišali nikoli! Na Koroškem je pač vse mogoče!
Mrtvega so našli blizu Miklavževega dvora na Spod. Koroškem upokojenega glavnega davkarja Alojzija Miehnerja iz Beljaika. Ni še dognano, ali je postal žrtev hudodelstva ali pa je umrl naravne smrti.
dom. da dela na svojem posetvu. Danska ima nebroj poljedelskih šol in vse so dobro urejene in izvrstno preskrbi jem. Vsako leto pride iz teh šol nad 3000 izučenih poljedelskih de-lav cev. Posetva se obdelujejo po pra--vilih umnega gospodarstva. Ti poljedelci so najuplivnejše osebe v državi in tvorijo večino v državnem zboru, kjer sklepajo zakone v prid delavstva in poljedelstva.
Preska vzgoja. Pruska država je iznašla proti poljskim otrokom novo sredstvo, ki je tako ostudno, da mora izzvati protest vsega izobraženega sveta. Poslanec Mizewski se je v interpelaciji na pravnega ministra pritožil, da pruske oblasti one otroke, ki v šoli nečejo nemško odgovarjati, jemljejo starišem in jih zapirajo v prisilne delavnice. Nato je odgovoril jnstični minister s ciničnim sarkazmom, da je res tako, ter pristavil, da se fttariši lahko pritožijo. Kaj pa pritožba izda. to -si vsakdo lahko misli. To postopanje pruskih oblasti je nečloveško in grdo. Kajti če dobre otroke, kterih edini greh je, da ljubijo svoj materni jezik, zapirajo med iz-kvarjeno mladino, je pruska oblast kriva, da se izpridijo; saj je znano, koliko se v prisilnih delavnicah mladina "poboljša". Ti ,otroci morajo potem v svojem srcu imeti neizbrisno sovraštvo proti državi, in če pridejo "poboljšani" iz prisilne delavnice, morajo tyiti anarhisti.
Goljufija v veliki meri. V Dort-mundd se je razglasilo, da se priredi v zahodni Nemčiji italijanska razstava. Trdilo se je o zagotovljeni podpori italijanske vlada in da še udeleži razstave italijanska kraljica vdova. Nekaj dni je pa že zaprt urad razstave, marljivi ravnatelj je pa pobegnil in zapustil veliko dolga. Dognalo se je, da je 'bil ravnatelj, ki se je predstavljal kot vseuČiliški profesor v Palermu, le velik italijanski goljuf.
Yazoo za rojake,
ki nameravajo potovati t staro do-
brzoparntki francoske dražbo, aerreroaemškega Lloyda m Hamburg-am rrittre panoge,
kteri odpluje jo iz New Torta v Evropo, kakor Bledi:
V	HAVRE (francoska proga):
<LA PROVINCE odpluje 25. aprila ob 10. ari dopol.
LA LORBiAENE odpluje dne 2. maja ob 10. mri dopol.
LA SAVOIE odpluje dne 9. maja o!b 10. Tiri dopol.
LA PtROVENCE odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop.
•LA SAfVOIE odpluje done ft junija ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 13. junija ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 20. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVO LE odpluje 27. junija ob 10. uri dopol.
v	bremen
(proga aeveronemškega Lloyda):
KRONPRINZ WELHELM odpluje dne 23. aprila opoludne. KAISER WILHELM DER GROSiSE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol.
RAISER WILHELM H. odpluje dne 14. maja ob 7:30 zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM H. odpluje 11. junija ob 6. uri zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje- 18. junija ob 10. uri dopol.
v HAMBURG (Hamburg-ameriška proga): DEUTSCHLAND ■odpluje 30. aprila ob 6:30 zjutraj.
DETJTSCHLAND odpluje 30. maja ob 7. uri zjutraj.
DEUTSCHLAND odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vain bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
PBErroRJA odpluje 8. junija ob 3. ari popoludne.
AMERIKA odpinje 15. junija ob 7:30 »jutraj. -ooo——•
Ako kedo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj	parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St, New York, in postresen bods vsakdo vestno in hi*o.
Kdor naanani svoj prihod, po kteri železniei in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš nslnžbenee na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako ps do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vaa.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorkn.
Vožnje listke za navedene pamike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
ONI ROJAKI,
kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t. j. se voziti cenejši, naj se po-sltižijo
AUSTRO-AMERICANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Yorkom.
Parniki odplujejo:
FRANC-ESCA dne 20. aprila opoludne.
SOFIA HOHENBERG dne 15. maja opoludne.
I^AURA (nov parnik) dne 29. maja opoludne.
FRANCESCA dne 11. junija opoludne.
W1MNET0U,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. a pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
NAZNANILO.
Rojakom, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da sem se odločil postavnim potom vse iztirjati, v slučaju, da mi v teku jednega meseca ne plačajo. Oni, kteri so v Pueblo. Colo., in okolici, naj izročijo Anton Stupniku, št. 1225 Berwind Avenue, Pueblo, in iz Leadville, Colo., in okolice inaj plačajo meni samemu, ker jaz sem obrt prodal.
Frank German,
po domače Kovač, (v d - do prek)	Leadville, Colo.
Velik stroj, ki govori,
zastonj.
Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERPEN:
odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje
FINLAND 20. aprila ob 10:30 dopol.
ZEELAND 27. aprila ob 3:30 popoldne.
KŠROONILAND 4. maja ob 10:30 dopoldne.
VADERLAND 11. maja ob 3:30 popoludlne.
JINLAND 18. maja ob 8:30 dopolnilne.
ZEELAND 25. maja ob 2:30 popokidne.
KBOONLAND 1. jranija ob 8:30 dopoludne.
VAUBEtLAND 8. jronija ob 2:30 poipolodine.
FENIiAM)
15. junija ob 8:30 dopoludne. ZEELA1TD
22. junija ob 1. uri popoldne.
Največji stroji te vrste, kar jih je bilo dosed a j na trgovišču.
Te vrste "dandy stroji so pravi čudež in so brez dvoma najboljši, kar se jih je dosedaj prodajalo za visoke cene. stroji niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičnih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, tako da se ne morejo zaprašiti : r- g je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru; stroj igra na dvojne st&nd&rdski Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdražje stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj ie lep okrasek stanovanja in je zelo priličen za veierne
zabave. Ne pošiljajte nam denarja v naprej, temveč pišite nam danes ter se ob-vežite, da bodete prodali 39 komadov novosti, ktere se lahko prodajo, in sicer po 10c. komad. Ko to prodaste, pošljite nam $3.90 in mi Vam pošljemo imenovani "dandy" govoreči stroj, natančno tak. kakor je popisan in naslikan zgoraj.
Vi zamoreke samo poskusiti, ker vzamemo nazaj vse predmete kterih ne morete prodati in Vam damo nagrado primemo predmetom, ktere ste prodali. Pišite danes.
NEW YORK-CHICAGO SUPPLY CO., 194 Broadway, New York City.
V	BREMEN :
MAIN
odpluje 2. maja ob 10. tiri dapohidne.
G ROSSER KIURFUERST , odpluje 9. maja ob 10. uri dopoladne. RjHBUN
odpluje 16. maja ob 10. uri dopoldne.
MAIN . odpluje 6. junija ob 10. uri dopoldne.
GROSSER. KURFUERST odpluje 13. junija ob 10. uri dopoldne
V	HAMBURG:
PRETORIA odpluje 27. aprila ob 4. turi popoldne. KAtSSERTN AUGUSTE VICTORIA odpluje 16. (maja ob 8. uri dopoldne.
AMERIKA odfphije 23. maja ob 2 uri popoldne.
NAZNANILO Df PRIPOROČILO MR. ITAK PAJK, P. O. BOK IS«, OonaBMch, P»., je s nuni t srni, nlei čeur ga vsen-ceaj. rojakom iz On—ningti Pa., u. okolico tovlo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi razno vrstna slovenske knjige po izvirnik cena*.
FRANK SAKSER CO ("•laa Naroda")
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro čroo viao po 50 do 60 ct.
galoa s posodo vred. Dobro kdo via* od 6U do 70 ct.
galon s po«odo vred. Izvntaa tropa vica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj Kg naročniki dopošliejo den^r, omro* u Money Order. Spoitovanjem
Nik. Radovich,
m Ven Ml St, Sam Fraadsco,CaL
ROJAKI SLOVENCI
PI3ITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= »ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli
med Slovence
>cc
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D"^ E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko ioo strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati ir poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad
ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M I
ed
ini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Moblen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. 1.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi poklali, ker jaz sum sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljuj, m in vsakemu Vas priporočuioč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK-1
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na rlruzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
DR E, 0= G0LL1NS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th
vt
v t-
New York N. Y.
Prt« m ?mete mirne duše bid prepričani v kratkem popo'r< . »zdravljenja.	t
KOLIKO JE URA?
To Tam Elgin ali VVatham ure vedno naj toč ne.} se kažejo ! Veliki ee-iiik, opremljen z več sto slikami teh or in druge različne zlatnine po naj-nižih renah se dobi brezplačno in poštnine prosto od
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co.
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Pišite takoj po njega!
rfW ^ ^ V y Ht
T Telefon 2034.


t
Frank Petkovšek
714-718 Market Street	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^SAUOON,
v kterem. vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima n& razpolago fine h ni od k e.
V svoji PRODAJALNICI inm vedno sveže groce-r^je po nizkih etnah.
Pošilja denurje v staro domovino zelo hitro in eeno; v ivezi je z Mr. Frank Saktnerjem v iJew Yorku.
Rojakom
v Pittsburgu, Pa,
In okolici
r.aznanjum, da j. za tamošnji okraj moj
■ edini pooblaščeni zastopniK za vse posle«r
■a » 4824 Blackberry Alley*
Pittsburg, 'Pa.1 '
CTradne nre: vsak dan od ^7. do ^8. ure, ter ob sobotah do • 8. nre zvečer.
j»l ,	nuJM. iJtli|A/>irCtiUI.
Frank Sakser. 'llli^llwii^wiHI^^V'1 "VI	Mlf m
•• *
M,
M-

iMŠm.
K
"Winnetou, rdeči gentleman'
Spisal Karl May. Priredil ta "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Opoldue ležimo na, višini nekega prelaza. Winnetou je na straži nad nauu Vidi dobro vse pred nami in za nami.
<'Uff!" zavpije naenkrat s tistim posebnim glasom, kterega imajo vsi Indijanci; takoj počene in se priplazi do nas.
Mi zgrabimo seveda takoj za orožje in ae dvignemo. "Kaj jef" vpraša Marshall. "Rdeči možje."
Koliko f" "Toliko!"
lVkaže pet prstov desnice in tri od levice.
"Osernl Od kterega rodu?"
Winnetou ni mogel videti, ker so možje brez vsakih znamenj." "Ali na bojnem potu?"
"Nimajo ne rdeče ne višnjeve zemlje, toda orožje imajo."
"Kako daleč so šef"
"Četrt tisteira časa, kterega imenujejo bledoličniki jedna ura. Winnetou gre .-> Sans-earjem dalje, Marshall pa ostane s črnim možem zadej, da w	■ ix ,kale. Moj biat Skarlih ostane tukaj gori pri svojem konju."
Prime druge štiri konje in jih pelje tako za skale, da se jih ne more zapaziti. P.item se poskrijejo. Jaz obsedim in se obrnem proti Indijancem;
moja puška je poleg mene.
Za dobre četrt ure se že sliši konjsko peketanje. Delam se, kot hi ne slišal ničesar, a pazim strogo na vseh o*em oseb. Seveda me kmalu zagledajo in pridrže svoje konje. Govore nekaj besedij, potem pa pridejo naravnat proti nam. T!a so taka, da se ne vidi sled; zato ne morejo zapaziti,
če sem sam ali ne.
Zdaj vstane m in vzamem svojo puško v roke. Kakih deset korakov obstanejo pred menoj. Prvi me vpraša: "Kaj dela bledoličnik v gorovju t" "Beli mož počiva od daljnega pota," '1 Odkod prihajat" "Od obrežja Rio Grande." "In kam namerava iti T"
"Uff!" zavpije jeden začudeno, predno morem odgovoriti. Vojniki oomanški so videli tega moža na vodovju Peco*. Tam je bil z Ma-ramom, sinom glavarjevim in je streljal na bledoličnika, ktera so preganjali moii bratje!"
Ta mož je torej jeden izmed tistih petih, kteri so me napadli in tako provzročiii, da sta ušla Morgana. Jaz ga nisem spoznal, ker je imel tedaj pobarvan obraz in ker sem bil le malo časa ž njimi.
"Kam je šel bledoličnik z Ma-ramom f" vpraša vodja po teh besedah. "V vvigwame comanške." '1 Kako se je sešel beli mož z Ma-ramom?"
"Vjt-i ,era ga v dolini, kjer je bil ostal, ko so napadli vojniki comanški Winnetouva. Saivs^earja, jednoga bledoličnika in jednega zamorca." Pri teh besedah zgrabijo Comanchi za nože.
"Uff!" pravi vodja. "Ma-rama je vjel! Kje so ostali pa drugi rdeči
možje!"	, _ .
"Jaz nisem storil nikomur nič žalega. Jednega sem zvezal. Drugi Štirje pa niso imeli nobenih ušes in očij, da bi videli ali slišali, ko sem odnesel glavarjevega sina."
"Toda Marram ni bil zvezan, ko smo ga videli pri bledoličnikih," pripomni govornik.
"Jaz sem ga oprostil, ker mi je obljubil, da pojde mirno z menoj v wigwame comanške."
"I'll! Kaj je iskal beli mož tam?"
"Oprostil sem glavarja apaškega in Sans-earja. Vjel sem vse štiri glavarje in jih zamenjal za njihove vjetnike. Jaz sem smel oditi ž njimi. Comanclii so nam dali četrt solnca prostosti." "Ali so v jet n ik i ušli ? " "Tako je."
Zabava me, ker jih tako razburjam s svojim pripovedovanjem. "Potem mora umreti bledoličnik!"
Zjrabi za puško; edino to imajo. Vsi drugi so oboroženi z loki in pšicamii.
"Rdeči možje bodo mrtvi, še predno dvignejo svoje orožje. Jaz se ne bojim osmih mož. Toda vojniki comanški mi ne bodo ničesar prizadejali, če jim j>ovem, da lahko Še danes vjamejo Sans-earja, Winnetouva in ostala dva."
"Uff! Kje?"
"Tukaj!" Pokažem na desno in levo. "Tam stoji Winnetou s Sans-earjem. morilcem Indijancev, tukaj pa beli /. zamorcem!"
Od dt >ne in leve se pokažejo nekaj korakov oddaljeni s pripravljenimi puškami. Takoj |»oškoči<m tudi jaz in namerim na vodjo.
"Rdeči možje so naši vjetniki; naj razjahajo!" jim zapovem. Trije več, a imamo pa mi l»oljše orožje. Bežati se ne da ne naprej ne nazaj. Zato se ne čudim, ko |»ovesi vodja puško in vpraša:
"Ali ne vidi beli brat, da niso rdeči možje na bojnem potu?" "In vendar so me hoteli umoriti! Toda beli mož ne mara krvi svojih rdečih bratov. Naj razjahajo, da kadimo ž njimi pipo miru!"
Malo se ustavljajo temu pozivu, ker mislijo (mogoče, da je kaka zvijača. "Kako -e imenuje moj beli brat?" vpraša rdečnik. "Imenujejo me Old Shatterhand."
"Uff! Potem smemo vrjeti njegovim besedam. Naj razjahajo moji
bratje!"	......
Vzame pip., iz sedla in sede polejr. Tovariši slede. Tudi naši štirje pridejo poleg in ^sedejo. Natlači se pipa in nažge. Bernard napravi to napako, da jo da tudi Winnetouvu. Ta jo odkloni.
"Glavar apaški t-edi pri Comanchih, ker želi njegov brat miru ž njimi; toda on ne kadi calumeta iz njihovih rok. Naj govore z mojimi belima prijatelji ; kadar končajo, ne smejo več srečati Winnetouva, ker jih sicer pošlje
k poginelim šakalom v puščavo!"
Bernard bi bil lahko prej sprevidel, da ne bode prav. Comanchi sede, kot bi ne bili ničesar slišali. Obrnem se do vodje: ."Rdeči možje so preganjali oba bela izdajicif' "Moj brat je govoril!" "Ali jih niste vjeliT"
"Ne. Izdajici sta ušla na sovražno ozemlje in Comanchi so se morali vrniti."
"Kako sta mogla ujti, ker nista imela konj?" "Ukradla -ti eom^nške živali."
" Ah! A!i nimajo fomanehi očij. da bi videli in ne ušes, da bi slišali?" ••Bili so na yrobu -vo.jega glavarja; ko so se vrnili, je bila straža umorjena, dveh najboljših konj ni bilo več."
lies je bila l<> edina pot, da Mu se reAila Morgana. Toda človek mora biti izredno drzen, da jrre za Co r«nebi v gorovje, jim pokrade konje in zbeži ki jub temu, da so bili preganjalci za njimi. Oba Morgana sta sploh izredno spretna in drzna nasprotnika, kterih se ne sme podcenjevati. Toda priti m.,rata \ naše roke, pa če jih preganjamo okrog vsega sveta. Zato nii je -est a nek s Comanchi ljubki kot ne vem kaj.
i) a!o jxH-ivajo; ko ustanejo, jih vprašam: "Kje so videli moji rdeči bratje nazadnje sledove belih mož?" "1Kb sotnea od tukaj. Ali hoče iti moj brat za- njima?" "Da. <*'e jih najdemo, sta zgubljena!"
'•rff! Beli n ož govori Comanchom iz srca. Naj jaha vedno proti za-pa.hu dokler ne pride jh> jed nem solncu v neko veliko dolino, ktera drži od poldneva proti polnoči. Naj srre proti polnoči in našel bode pogorišče. Pote na i iaha preko višin do vode. ktera teče proti zapadu in naj gre ob tej vodi. Našel lode še dva pogorišča. Tam so se morali vrniti vojniki eo-manškj, ker se začenjajo lovišča rodu Navajoas."
"Kako blizu so bili moji bratje, ko so se morali vrniti?" "N,. popolnoma pol solnca. Rdeči vojniki bi bili šli kljub temu za njima, da niso zapazili sovražnikove wigwame v dolini."	v
Vojniki comanški naj rečejo To-kei-chunu in trem glavarjem, da bodo Winnetou, San-s-ear in Old Shatterhand došii oba izdajici. Ma-ram naj Točkrat misli na Old Shatterhanda, kot misli ta nanj!" .
"Ali bode Apaeh Winnetou zasledoval vojnike comanške t" (Dalje prihodnji*.)
V slučajih nesreče
izvijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEY Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno dama i a skrbite, da 8i nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti-/T\ keti.
V vseh lekarnah po r 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
^^^^^^^M^WMM^WMi rinnruvxrinAn
JOHN VENZLiL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemških
H A R M O IV I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošč' iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim le od $45 do $80.	1
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
Injaki, naročajte m na "Glu Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
MSTHO-AMEBICM LINE
Regularni potni parnlkl
"Francesca" odpluje 20. aprila, "aiulia** odpluje 4. maja. "Eugenia" odpluje 11. maja. "Sofia Hohenberjr" odpluje 15. maja.
vodijo med New Yorkum, Trstom In Relco.
Kajpppravnejša in najcenejša pai obrouna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
CUNARD LIN
F>y\RINIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RX8M,
PARNIKIIHAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R<ZREI>A.
odpluje lz Ne* Yorka dn* 2 . aprila.
odpluje iz New Yorka dne 2. maja.
odpluje iz New Yorka dne 16. maja.
lNNONTA so parni ki »a d a vj
ET0N1A

* CABPATHIA
ITLTONI V, SLAVONI •	___ t _ . . .. ......
jaka. Ti parniki «■> liapravjem po najnovejšem kroj i ia zelo prikianiu za tretji razred. JEDILA bo dobra in potnikom trikrat na d-.ii prs mizi postrež na
Vo*ne listke prodaj »jo pooblaščeni arentje in
The Guard Steamship Co., Ltd,
tCfcK P- s	MINNEAPOLIS:	CHICAGO: 26 ftfctt ft. Guaranty Building- 67 Dearborn St. _31.2-4 STATE ST., NEW YORK.
Gompagqie Generale Transatlantlque.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRf A DO HAVRE, PARIZA, SViGE, INOMOSTA IN UDBUANE
Postni parniki s.:
"La Provence" na tlva vijaka.....
"La Savoie" „ „ ,, *.....
"La Lorraine" ,, ,, ,, .....
"La Touraine" ,, ,, ,, .....
"L'Aquit .ne" „ „ „ .....
"La Bretagne" .........
"La Champagne" ...............
"La Gasconne".................
J ',200 ton,	311.UIto konjskih moči'
.	„	25JMM)	„	„ -
. 12,001)	„	25,000
10,000	,,	12,000	„ „
. lO.(MK)	„	12.000	„ „
8,l>r<>	„	9,0tfO
..	„	y,o°M	„ ,,
. 8,iMM)	,,	9,000	,,
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki odplniejo oil naprej vedn« ob četrtki It ob 10. nrl dopoludue Iz prlstauišra At 4J Norih Ki*>r, c b Morton St, N. Y« /a Gascogine	20. apr. 19»7	TOURAINE 16. maja 1907.
*LA PROVENCE 23. apr. 1907. La Gaseogne	18. maja 1907.
LA LORRAINE 2. maja 1907. >LA PROVENCE 23. maja 1907. La Bretagne	4. maja 1907. "LA LORRAINE 30. maja 1907.
'LA SAVOIE	9. maja 1907. •'LA SAVOIE . . 6. junija 1907.
Firnika z zvezdo zaznamovani imajo po Iti rijaka.
M«. Wi Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, III.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje In najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. —- Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0.t sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to vehke vrednosti.
Dobi se v podružnici "Glas IN a roda" po 1 cent številka,
(7^
fcOJAKi, NAROČAJTE SE Na "GLAS NARODA", NAJVEČJI !> NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Za vsebino tnseratov ni odgovorno KOJAJLL, MAA9ČAJTE 8E NA ne uredništvo niti upravništvo.	I "GLAS V A ROD A", NAJVEČJI IN
Upravništvo "Glasa Naroda". NAJCENEJŠI DNEVNIKI

O
R
0 S
1
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparsfcvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medica! Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih naših zdravnikov zdravila.	_
$500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda katert se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.'
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I s?
Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih^boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	f
,	Kdo Vam more dati bolji dekaz da Vas ozdravi?
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
fu&i po celem svetu davni profesorji.
%beden drori zdravnik Vara nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravi! poslati kakor mil Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ofdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši aH zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da A as bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo presedanja in ako niste porabili veo od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.	r -
Tistim kater, trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak~ se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da Wez kakšnega odlašanja na nas pilote in nasi gospodi zdravniki Vam bodo garuntmili da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na m a tor niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol«, Pnma ozdraviti morejo.
♦ • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE 1 * * • Samo še kratek bas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ go&e bolezni obširno popisane. ViHeli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeka razširi in kako da ftlov^ško telo propade ako 8 rrnsti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati Se nobena Zdravniška knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bodo Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Ml pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in o dravili Bamo v mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, nftitelje in trgovcev kakor tudi mnogo a Tvuzrga stanu iz stare domovine to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so pri o pel- do največjega človeškega znanja, kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgptovljena.
PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK:	i ^
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. /
aift m. mi oato »opata* i. v*. T	od 10. v dol popoidaa.