■ • m « mr*
v - '
^H Največji slovenski dnevnik	9
< V Zedinjenih drža vali s-	( |
fjl Velja ca neleto... $3.50	11
j-j Za pol leta......$2.00	|J
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily & in the United Statesfjfc
Issued every day except Sndays and Legal Hal tdays. -:-] 50,000 Readers >
TELEFON P IS AKNE: 4687 COBTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, M. Y.. under the Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON PI8A&NE: 4687 COBTLANDT.
NO. 49 — ŠTEV. 49
NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 28, 1917. — BREDA, 28. FEBRUARJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Govor nemškega kanclerja.
-o-
NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER BETHMAN HOLL WE G JE OSTRO KRITIZIRAL STALIŠČE PREDSEDNIKA WILSONA. — SE NIKDAR V ZGODOVI NI NISO BILE DIPLOMATICNE ZVEZE PREKINJENE NA NAČIN, KOT SO BILE PREKINJENE MED NEMČIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. — NEMČUA BO VSTRAJALA DO ZADNJEGA. — NE-VTRALCI SO BAJE ZADOVOLJNI S POSTOPANJEM
NEMČUE.
<
i
Berlin, Nemčija, 27. februarja. — Nemški državni kancler Bethman-Holhvrg je imel v državnem zboru govor, v katerem je pojasnil razmerje med Nemčijo in Združenimi državami.
Zelo odločno je obsojal stališče, ki ga je zavzel predsednik Wilson in izjavil, da niso bile še nikoli v zgodovini prekinjene diplomat iene, zveze na tak način kot so bile prekinjene med Nemčijo in Združenimi državami.
Govoril je približno takole:
— Naši vojaki se nahajajo na frontah v strelnih jarkih m se skoraj brez prenehanja bojujejo; naši podmorski čolni so neprestano na delu; večinoma vse civilno prebivalstvo je zaposljeno pri izdeljavi munieije. Ves nemški narod hoče pripomoči z vsemi svojimi silami k zmagi.
Državni zbor je pred kratkim dovolil visok vojni kredit, in to je najboljše znamenje, da s</ lioče boriti Nemčija do konca.
Kljub vsemu temu je pa Nemčija, kot sem povedal v svojem zadnjem govoru. i)ouudfla zaveznikom mir. — Nemčija je bila pripravljena takoj začeti s pogajanji; to da zavezniki so zavrnili našo ponudbo. Zavrnili so jo bolj odločno, kot bi si mogel kdo misliti.
Vsakdo lahko razvidi posledice, ki jih je izzval ta dokument mržnje in indolence.
Naše zveze so trdnejše kot so bile prej. Nemški narod je odločnejši, kot je bil pred časom.
Mi hočemo in moramo zdrobiti verige, ki obdajajo neanglcško trgovino Mi smo popolnoma prepričani, da se strinjajo z našimi ukrepi vse nevtralne države.
Kot je že vsem znano, so šle Združene države za korak naprej in se niso veliko ozirale na evropske nevtralne države. Takoj ko jc dobil predsednik Wilson našo noto, je prekinil z nami diplomatične zveze.
Ta prelom nima para v svetovni zgodovini.
Bivši ameriški poslanik v Berlinu je prišel k zunanjemu ministru in zahteval poslovilne listine.
Zakaj se je to zgodilo, še dozdaj nismo izvedeli.
Na tak način niso bile še nikdar v zgodovini prekinjene diplomat ične zveze.
Ker nimam na razpolago nikakih ofieielnili listin, se moram zanašati na dvomljive vire kot je napriiner Reu-terjeva brzojavna agentura, ki je poročala o Wilsonovi poslanici dne 3. februarja.
Predsednik je rekel, da smo prelomili obljubo, ki sme jo zadali maja lanskega leta Združenim državam.
< e je predsednik res tako govoril, moram proti temu odločno protestirati.
Med Združenimi državami in Nemčijo je vladalo že celo stoletje zelo prijateljsko razmerje.
Takoj po izbruhu vojne so se pa razmere temeljito izpremenile. 27. avgusta leta 1913. za časa mehiških nemirov, je izjavil predsednik Wilson, da bo prepovedal pošiljati muniei jo obema bojujoč ima se strankama.
Že eno leto kasneje je prelomil to svojo obljubo.
Amerika je kmalo po izbruhu vojne začela pošiljati zaveznikom vojni material. S tem je zavzela enostransko stališče.
Jaz bi razumel postopanje vlade Združenih držav, če bi kot braniteljiea pravie nevtralcev ravno tako ostro nastopila proti zaveznikom kot je nastopila proti nam.
Naši sovražniki in nekateri ameriški krogi, ki ne sim-patizirajo z nami. so napravili med nami in zavezniki veji ko razliko. ~
Rekli so, da uničuje Anglija samo materialno vrednost, dočim uničuje Nemčija človeška življenja.
Zakaj pa ne zahteva Anglija človeških življenja i — Odgovor na to je povsem lahak.
Zato, ker so se nevtralne dežele, posebuo pa Združene države, poginoma uklonile angleškim poveljem.
Zatem je govoril kancler o nemškem narodu:
Hudo zimo imamo in težko delo nas čaka. Toda ml c ničesar ne vstrašimo. Ljubezn do domovine ni bila nikdar boljše preskušana kot je v sedanjih težkih časih.
Prelom z Avstrijo.
Penfield na Dunaju se pripravlja na odhod. — Prelom je gotovo. — Avstrija in Nemčija.
Washington, D. C'., 27. febr. — Ameriški poslanik ua Dunaju je že pripravil vse potrebno, da zapusti Avstrijo. Ravno tako so pripravljeni tivdi vsi ameriški konzuli, da odidejo, kakorhitro prejmejo obvestilo iz Wasliinjrtona.
Vlada Združenih držav je prepričana, da se prelom z Avstro-Ojrrsko ne more več preprečiti in ie vsled tega naročila svojemu poslaniku, da naj bo pripravljen, da bo mogrel takoj odpotovati, ko bo odpoklican.
Ameriška vlada je tudi že naprosila špansko vlado, da prevzame ameriške poslaniške posle. Vse je tudi že pripravljeno, da se od peljejo iz Avstro-Ogrrske ameri* ški državljani.
Ko je Penfield prejel to obvestilo. je poslal državnemu depart mentu kratek brzojav, kjer ome nj«, da bo morebiti Avstrija popustila v zadevi podmorskih čol nov. Ameriška vlada pa je prepri oana, da se to ne bo zerodilo in n vsled tetra poslala svojemu posla niku nikakih novih navodil.
Državni department je obvesti avstrijskega poslanika grofa Tar nowskegra. ki je prišel v New York ravno na dan, ko je Nemčija na znanila, da prične z brezobzirniir bojevanjem s podmorskimi čolni da ne more izročiti pr^dsednikr Wilsonu svojih poverilnih listin dokler ni rešena zadeva z Avstrijo
Nemčija in Avstrija želita & vedno, da se odvrne vojna z z.dru ženimi državami, toda Nemčijr zahteva od svoje zaveznice Avstri je, da jo podjpira v najvišji meri v njenem bojevanju s podmorski mi čolni.
Odhod ameriškega poslanika in konzulov ter ameriških podaniko\ iz Avstrije ne bo delal toliko tež koč kot odhod iz Nemčije. Posla uikov štab na Dunaju je mnogo manjši kot je pa bil v Berlinu. V Avstro-Ogrski je tudi samo 12 konzulov.
Zadnje uradno poročilo pravi, da v Avstro-Ogrski nekaj sto'
Z raznih bojišč.
Francosko bojišče:
London, Anglija, 27. februarja. Dosegli smo novih uspehov južno in severno od Ancre. Ponoči smo zavzeli vas Le Barque. Danes smo zasedli Lignv in smo se vstanovili v zanadnih in severnih utrdbah v Puisietuc.
Danes zjutraj smo vdrli v nemške zakope pri Lens, porušili smo sovražne utrdbe ter podstave za strojne puške. Drug večji uspeh so imele naše čete ponoči vzhodno od Armentieres, kjer so napredovale za pol milje. Zasedli smo tri črte sovražnih zakopov in smo porušili utrdbe.	*
Vjeli smo 17 vojakov ter uplenili eno strojno puško.
Artilerijski boji so se nadaljevali na obeh straneh Somme.
Pariz, Francija, 27. februarja. Jugovzhodno od Vailly smo vdrli v nemške zakope in smo se vrnili ^ jetniki.
Pri Vailly se je nemški "protinapad izjalovil. Obstreljevali smo t. velikim uspehom nemške utrdbe pri Malincourtu in na hribu štv. J04. V Vogezih smo vjeli nekoliko \>mcev; iz ostale fronte ni nika-:ih poročil.
Žumunika fronta:
Vrše se samo boji med poizve-lovalnimi oddelki.
Savkaška fronta:
Odbili smo turški napad severno od gorske ceste pri Sivasskv.
V. zračnih, bojih se je nek naš letalec trikrat bojeval z nemsKim zrakoplovom, ki se je prikazal nad L>vinskom in ga je slednjič prisilil, da se je moral spustiti na ženijo za nemško bojno oirto.
Berlin, Nemčija. 27. februarja. Ker mraz ponehuje. postaje bojevanje vedno živahneje.
Laško bojišče:
Him, Italija, 27. februarja. — Artilerijski dvoboj je bil zelo živahen vzhodno od Gorice. Več strelov je padlo v mesto. Ob Vrtojbici uno prepodili avstrijske oddelke, so se hoteli približati našim vrstam.
Na severnem pobočju sv. Marka ;o naši oddelki vdrli v avstrijske
Kongres je needin. i
— * i de ni podelil Wilsonu dovoljenja.; Predloga odgodena. — Wilson za- i hteva, da se oboroše trgovski par- i niki. — Bojijo se. da bi prišlo do vojne z Nemčijo.
ameriških državljanov; večina med njimi pa je bila v Ameriki naturalizirana. V Avstro-Ogrski se ne nahaja niti 50 rojenih Ameri-kancev, ki bodo v slučaju preloma hoteli ti iz Avstrije.
Penfield upa na sprava
Berlin, Nemčija, 27. februarja Prekmorska agentura poroča, da se je ameriški poslanik na Dunaju Frederick C. Penfield. v nekem pogovoru zelo optimistično izrazil o odnošajih med Avstro-Ogrsko in Združenimi državami.
Pravi, da je prijatelj Avstrije in da deluje na to, da se obdrže prijateljski odnošaji med obema državama.
Z vso spoštljivostjo jo govoril o avstrijskem zunanjem ministrru grofu Czerninu in je slednjič zatrdil, da ne misli, da bi nastale še kake izpremembe v odnošajih med NTemčijo in Združenimi državami, temveč da ostanejo, kakor stoje sedaj.
Villa bolan.
£1 Paso, Texas. 27. februarja, raneiweo Villa je bolan v neki gorski koči blizu Sam Andreas. Chihuahua in ne more voditi napada na' Chihuahua City, kakor je nameraval. Pravijo, da se je zopet odprla njegova rana. katero je dobil pri Guerrero, ko ga je zasledoval general Pershing, r
#
ki 5e razprostrta pred newyorskim pristaniščem kot varsrvo proti podmorskim čolnom, odprta tudi
ponoči «lo preklica.
Zahtevajo novega kanclerja.
Amsterdam, Nizozemsko, 27. februarja. — Kakor poroča neka brzojavka iz Berlina, je trideset Tir-pitzovih pristašev zahtevalo, da se naj imenuje nov državni kancler.
Socijallsti so proti temu in celo več Tirpitzovih prijateljev se ne itnnjs s to safctevo.
Ponesrečen vlak s invalidi. London, Anglija, 27. februarja. Mak, v katerem se je vozilo 228 ruskih invalidov iz Nemčije skozi ►Švedsko, je preteklo noč skočil s tira med Gefle in Soderhamn na vedskem. 48 jih je bilo ubrtih.
Pojasnila
' Po pianih, ki nam prihajajo dan za dnem od rojakov, posnemamo, da vlada med zbirni splošno sani-nanje, na kak način bi bilo mogoče si preskrbeti in zagotoviti avstri j ske krone, namreč sedaj, dokler jim je eena ie nizka, in predno se povspejo šepet do stare veljav«.
Lahko rečemo, da jo ni slovenske naselbine v Ameriki, kjer bi se začasno ne razpravljalo o ten važnem vprašanju.
Veft pojasnil ▼ tej zadevi dajemo na saktero.
rVBDKA rSJJOC ftAZKKB, m nitja m m*Mm T^fc % it
zakope, katere so porušili in vojake prepodili.
Sovražni letalci so metali bombe na Valono (?) na Krasu. Nekaj oseb je bilo ranjenih.
Itanaj, Avstrija, "27. februarja. Danes popoldne so se pričeli zopet živahni artilerijski boji ob obrežju* in na nekaterih krajih na Tirolskem.
Pri Vrtojbi so naši vojaki vdrli v sovražne zakope in so ItaJjane skoro vse pobili, le nekaj se jih ie predalo.
Boji ob Tigrisu:
Carigrad, Turčija, 27.. febr. — Boji ob Tigrisu se nadaljujejo.
Na Sinajski fronti je sovražna ka valerija podpirana z artilerijo in šestim? strojnimi puškami naskočila naše prednje čete. Po triurnem boju so se Angleži morali u-makniti.
Demonstracije proti draginji
V New Vorku se nadaljujeo demonstracije proti draginji.
Deputacija organiziranih delavcev. katerih je nad pol miljona, je šla k županu Mitchelu ter ga prosila. da od pom ore neznosnim razmeram v New Yorku. Obljubil je, da bo vse storil, kar je v njegovi moči, da se bodo znižale cene živil.
Deputacija mu je povedala, da en morejo več zadržavati ljudstva od nasilstva. ker so ljudje lačni. Ako se kmalu kaj ne ukrene, je pričakovati najhujšega. — Gospa Nixon je priznala, da sicer še ni lakote v pravem pomenu besede, da pa je hujše, s krulečim želodcem pričakovati strašno pošast lakote in pomanjkanja kot pa lakote umirati.
Po mestu so nosile žene table z napisi: "Zahtevamo usmiljenje in pravico za naše otroke, ki umirajo lakote"; "Hočemo kruha"; "Hočemo .čebule, krompirja, pa tudi kokoši"; "Uncle Sam, zakaj hraniš ^morflee; hrani rajie naše o-
trokst"
• -
Washington, D. C., 27. febr. — Kongres je različnega mnenja, kar se tiče moči. katero bi imel kongres podeliti Wilsonu, da bi ščitU ameriško trgovino na morju. Mišljenja £redo tako narazen, da se odbor za zunanje zadeve po več-urnem posvetovanju ni mogel ze-diniti in da se je predlog za postavni načrt še opustil.
Tudi v senatu ni mišljenje vseh enako. Ko se je glasovalo o Wilso novi zahtevi, da se mu podeli pol-nomoč, so glasovali štirje senator ji proti predlogi. Bojijo se namreč, da bi vojni hujskači preveč uplivali na Wilsona, ako bi se mu dala neovirana pravica.
Predloga je bila danes vložena
v	senatu, toda morala se je odložiti za en dan vsled protipredloga senatorja La Follette. Skoro goto Vo pride predloga jutri na vrsto Predloga, katero je sestavil Wil son. ima sledečo vsebino:
"Senat in poslanska zbornici Združenih držav, zbrana v kongresu. naj skleneta, da se pooblastijo poveljniki in moštvo vseh trgovskih ladij Združenih držav in ladje, ki so pod registrom Združe nih držav, da se take ladje oborože in branijo proti nepostavnim na padom in predsedniku Združeni!-držav se tem potom podeli pravi ca, da preskrbi takim parnikom o rožje na sprednjem in zadnjem koncu ter municijo in sredstva, da jih uporabijo in da se mu dovoli in podeli pravica, da uporabi taka sredstva in metode, katere smatra po svoji previdnosti za potrebne da varuje take parnike in podanike Združenih držav v njihovi postavni iu miroljubni trgovini na morju."
Nadalje zahteva predloga, da i sme predsednik do prvega januar- f ja 1918 izdati 100 miljonov dolar-1 jev, da izpolni gori omenjene do- J ločbe. Predsednik sme po svojem j preudarku odkazati vojnemu mi-ministrstvu 25 miljonov dolarjev, s katerim zneskom se naj zavaruje tovor in potniki.
Na novo so se pojavila znamenja za vojno, ker je bil potopljen paniik "Laconia" in ker se je vrnil Lansing s počitnic.
Po današnji kabinetni seji je izjavil Lansing, da je "potop 'Laconic' jasen dokaz in da ni potrebna nobena preiskava." Ta izjava pomeni skoro toliko, kot da je potop tega parnika ono dejanje. katerega je Wilson pričakoval in katero bi nudilo dovolj vzroka. da bi bil predsednik opravičen. da napove Nemčiji vojno.
Senator Porter je stavil predlog, da naj bi se ne dovolilo, da se oborože parniki, ravno tako naj bi bilo tudi prepovedano parnikom voziti municijo in vojni kon-trabant. On trdi, da Združene države opustijo nevtralnost, kakor hitro oborožijo ameriške parnike v varstvo proti nemškim podmorskim čolnom.
Predsednik vstraja pri svoji prvotni zahtevi, da se mu podeli vsa moč-, ne da bi bila na kak način omejena. In Porter ju se je že namignilo, naj opusti opozicijo. Po-' vedalo se mu je tudi, da ni Wilao-nov namen oborožiti parnike. ki vozijo municijo. Porter je potem i2javil, da je za to, da se predloga v tem smislu spremeni; drugi pa so temu zopet nasprotovali in predloga ni bila še sprejeta. To pa se bo zgodilo danes.
Ako predsednik ne prejme do* voljenja do 4. marca, ko se im^ raziti sedanji kongres, ne bo Ali- ' cal izvanrednega zasedanja; pove-1 dal jc v kongresu, da ima po usta- j
vi	popolno pravico in da kongres samo formalno odobri njegovo poslovanje. Zato se domneva, da bo j Wilson tudi brez dovoljenja kongresa nadaljeval svojo politiko. — Edino, kar se tiče kredita, ima odložiti kongres.__. -
Potop parnika "Laconia".
o
PRI TORPEDACUI ANGLEŠKEGA PARNIKA STA VTONXLI DVE AMERIK ANKI. — KONZUL FORST JE POSLAL DRŽAVNEMU DEPARTMENTU NA TANČNO POROČLO. — NEMŠKI PODMORSKI ČOLN JE IZSTRELIL DVOJE TORPEDOV. — REŠILNE LADJE SO DOSPELE ŠELE PO ŠESTIH URAH DO REŠILNIH ČOLNOV. — PARNIK JE VOZIL Z BRZI NO OSEMNAJSTIH VOZLOV NA URO.
Washington, D. C., 27. februarja. — Ameriški konzul Frost v Queenstownu je poslal ameriškemu državnemu departmentu natančno poročilo o potopu angleškega parnika "Laconia".
Med potniki sta se nahajali tudi Amerikanki gospa in Gjospodična Hov iz Običaja. Takoj po torpedaciji sta se rešili v rešilni čoln, pa sta kmalo zatem umrli vsled stra-!iu in prestanega trpljenja. Umrl je tudi nek C. B. Ivetts 7 Xew Yorka, o katrem se sodi, da je bil ameriški držav-'jan.
Frostova brzojavka vsebuje tudi sledeča pojasnila:
— Tukaj se je izkrcalo 267 potnikov, v Bantrv pa 14. Na krovu se je nahajalo vsega skupaj 294 oseb. Trinajst ih pogrešajo. Pet jih je vtonilo. med njimi tudi dve Ame-i*ikanki.
Nemški podmorski čoln je izstrelil dvoje torpedov. Parnik je vozil s hitrostjo 17 do 18 vozlov na uro.
Takoj zatem so se stroji vstavili, in parnik se je \ia-jnil na stran. Dvajset minut kasneje, ko so bili skoraj vsi ljudje v rešilni1 čolnih, je oddal podmorski čoln drugi orpedo, ki je zadel parnik ravno v sredo.
. Parnik se je potopil 55 minut zatem, ko je bil oddan u-vi torpedo. Kapitan je do zadnjega trenutka uporab-jal brezžični brzojav.
Neko ix»znejše poročilo konzula Frosta se glasi, da je 'lil Ivatts Anglež, dočim pravi neko drugo poročilo, da je bil ameriški državljan.
Gospa Hov in njena hči so bili prišli na obisk v Združene di*žave.
Predno so dobili rešilni čolni pomoč, je prešlo skoraj Sest ur.
Tukaj je vse prepričano, da bo dal potop parnika "Laconia" povod novim zapletla jem.
Predsednik Wilson ne bo toliko časa ničesar ukreni!, lokler mu ne bo dal kongres polnemoči.
DELOVANJE NEMŠKIH PODMORSKIH	
ČOLNOV. -o-	
Izza prvega februarja so potopili	nemški pod
morski čolni 183 pa mikov.	
Vsega skupaj je bilo potopljeuih 456,817 ton.	
Včeraj so bili potopljeni sledeči:	
parniki:	ton:
"Titonia,', angleški,	4,445
"Lamentin", francoski.	3,780
"Aries", angleški,	3,071
"Normanna". norveški.	2,900
"H. Croasdell", angleški.	151
44Sea Gull", angleški,	144
Včeraj je bilo potopljenih	14,491
Prej je bilo potopljenih	442,326
Skupaj izza 1. februarja	456,817
Potopljeni parniki so bili:	
2 ameriška, 51 nevtralnih, 110 angleških, 20 dru-	
gih bojujočih se držav.	
Pošiljateljem denarja.
Denar se še vedno lahko pošilja v staro domovino, dokler ne bo vojna napovedana, toda sprejemajo ga le pod pogojem, da m vsled vojne v Evropi mogoče izplača s zamudo, ali pa povrne.
Priporočamo pa pošiljati po brezžičnem brzojavn, ker take po-tfljatve ne morejo vstaviti.
Paniki namreč le poredko vzamejo avstrijsko in nemško pošto, lahko sepa tudi igodi, da bodo ves promet popolnoma vstavili
Pe broriifnai brsojava se samore poslati le okrogle neske po sto, na aHtter 100. 200. 800, 400, 600, 000 In tako dalje do deset tlaoC krosi. Za br^
sojame strofike je najboljše, da se nam pofflje $4 as rsak naslov: ako bode Saj pceveS aH pirmeto, bomo poslan nazaj, oziroma plaall sa primanjkljaj.
*	«»• Milanje razmere. lw ae veljava denarja Teatra* Ispranod,
bSOM ed sedal napnj de preklica, ako se bede cena kronam xvi&ala. medtem ke Jedwmr na peta de nas, istega zadržali, ter s pošiljateljem stopili pismene v
Denar pa zvišani tnl borne le tedaj edpeelall lakaj naprej, .ako be peSi-ijatdj izrecne zahteval, da naj se denar odpošlje todi w slučaje, .ako se ena kranam niša.
Kdor Seli. da ae ispIaSUo lav ril po bnzfibm brsajam, naj pripomni ea denarni aakssnM "pofflje naj se brzojavno".
c m n	m :
iojm.......... 1.40	i	k:	150.00..........	1*76
k: »-o®.......... 2.65	|	k:	200.00....................25.00
k: 20.00.......... 3-po	|	k:	300.00....................s7j»
k: 40.00..'........ 6.15	|	k:	400.00....................60.00
k: 0000.......... 6.40	|	k:	600.00...............62.50
k: 0000.......... 7.66	|	k:	600.00..........7&00
k: 70.00.......... 8.90	|	k:	700.00....................87.50
20.00.......... 10.15	1	k:	800.00....................100.00
20*00.......... 11.40	|	K:	900.00....................U2L50
k: 10040.......... 1200	|	k:	100040..........ugoo
štamibii tvbdka frank sakser.
"GLAS NARODA"
(Slovenian Daily.)
Owned at*! nabllsbed by 8LOVEK1C PI BUSHING CO,
»• wn»»niHi.,dii ) Fit ANK SAKsKK, presitim t; Lot'IS BKXK1HK. Treasurer.
PUkt of Business of tU* corporation
au«l tihlrwtM of above officer*: tU Curtlaudt Ki., Borough of Uanhat-
tan. N>w Torfc City, N. T. £a «io leto relja list za Ameriko
In Canado ..................$3.501
Za pol teta.................... 2.00 1
Za eetrt teta .................. 100
Za «vtu teto xa mesto New York 5tO j Za i>ot teta ca mesto New York 3.00 j Za <Vtrt teta za mesto New York 1 50 I
Za Imacfmatyo wa celo leto...... 600
-tiLAS NAKOI»A" Izhaja vsak dan ti vkt-m^l nt^telj Iti prualker.
-t, LAS NARODA" <Voice of the People > lawied every day except Sundays au-J Holiday a.
_Su»,» ripti..n >«srly >3.50._j
%«t\enis«w»ent oa agreement.
Doi'tst Ifrt'i |HidpUu In o«ebno*tl «e ne j priotKUjeJo. Denar naj ne Nfntoli pošiljati po ' Money Order. Prt at>remembl kraja naročnikov pro lino. da ne nam t od t prejšnje biva-IAi/br toicnatii. da hitreje najdemo 1
_naslovnika_
Uopiaoiu tu pošiljat vam naredite ta na«lov t
"GLAS N A K O D V
KI C.>rtlan«tt St.. New York. N. T ,
'IVt.-f.m 4<i.V7 O »rt land t --- j
Izboren svet.
_
Prejšnji tedeu se je vršila v po-1 »lanski zbornici velika debata, na j kakšen način bi bilo mogoče od praviti draginjo.
Nekateri poslanci so zahtevali.: nuj »e dovoli $400.000 za preiskavo vzrokov selanje draginje.
Poslanec Fitzgerald iz New Vor | ka je rekel da bi bila to velika! neumnost, ker bi trajala taka pre-j iakava najmanj osem mesecev. —| Zgražal se je nad Anglijo, ki moti ameriško trgovino, ter zahteval . da naj vlada prepove izvoz.
Poslance M< jer London je re t kol .da je edina od pomoč protTj draginji, če vlada sama nakupi živila ter jih potera po zmernih I cenah prodaja ljudem.
Zelo značilni so sledeči stavki! njegovega govora:
Sedanji položaj je sila jasno po kazal, da sta brez moči administra j cija in uarodua zakonodaja. De 1 Biokrat je cisto brez moči. če st znajde pred resnim gospodarskim problemom, ravnotako tudi repu blikanski zakonodajec.
Jaz nočem imeti nikakega poli tičnega govora.
Rečem pa samo toliko, da bi bila cela zadeva takoj rešena, če bi ime v kongresu dvanajst tovarišev-so cijalistov. Ravno v tem slučaju b vam pokazal, kaj se pravi praktič no delati.
Pravijo, da manjka hrane, pra vijo, da manjka prometnih sred stev. Meni pa se zdi, da manjk« samo razuma in čisto navad nega razumevanja gospodarski postave.
Iz Washington.
Predsednik Wilson je imel v kongressu zelo značilen govor gle de sedanje situacije.
Naprosil je kongres. naj mu di polnomoč, da bo mogel v slučaji potrebe samovoljno ukreniti, kai bo deželi v korist. Določil je, da naj bodo vsi ameriški parniki. ka teri plujejo med evorpskimi in a meriškimi pristanišči oboroženi da se zamorejo braniti pred nem škimi podmorskimi čolni.
Amerika je zdaj še vedno nevtralna, toda to je tako zvana obo rožena nevtralnost.
Od oborožene nevtralnosti d« vojne je pa komaj korak. Nikdt ne ve, kaj namerava Wilson.
Da ae brani vojne, je jasno po vedal v svojem govoru, enako jas no je pa tudi isjavil, da se zgraža nad brezobzirnim potapljanjem la dij.
Oborožena nevtralnost bo hud poper za Nemce.
Nemška vlada ni zdaj.niti en krat odkrito povedala, kakšno raz merje vlada med njo in Združeni mi državami.
Wilson je že večkrat vprašal toda dobil je odgovor, ki ni bil n« krop ne voda.
Zdaj je pa napočil čas, ko bc morala Nemčija povedati, če hoči voitto ali up. Ako jo hoče, jjo potopila par
' ameriških parnikov, če je pa ne mara. bo ameriške parnike re-špektirala in varovala življenje ameriških državljanov.
Mogoče bomo že v enem tednu
natančno vedeli, pri čem smo. -
Izolacija Grške, i
Koueem januarja je dospelo iz Aten v New York zelo značilno po- i ročilo o razmerah na Grškem. — Poročilo priobčamo v naslednjem:
Blokada grških pristanišč, ki so ' jo uvedli zavezniki dne 8. decembra lanskega leta, traja še zdaj. Dne 25. januarja je o<iplul izza o-nega časa prvi parnik v Ameriko. Na krov so smeli samo pristaši Venizelosa in druge osebe, ki so( dobile od angleške oblasti potrebno dovoljenje.
Pristaši grške vlade se niso sme-1 li vkrcati. Se celo Amerikanci so-se morali najprej obrniti do svo-i lega poslanika, predno so jih za-i vezniške oblasti pustile na krov.; Povedati moramo, da je dobil vsak ameriški državljan dovoljenje za pot.
Razen italjansklh ladij, ki pa le poredko prihajajo, ni dovoljeno nobeni ladji dospeti v kako grško pristanišče ter izkrcati živila oziroma druge potrebščine. Ladje napolnjene z žitom, ki so bile dospe- j le v Pire j in so tam sedem tednov ' čakale, so dobile povelje odpluti v Solun ter tam izkrcati svoj tovor. Da so ga bili deležni samo Ve uizelisti in zavezniki, ni treba sko raj omenjati.
Cena raznim potrebščinam je na Grškem strahovito narasla. Neka tere stvari so se podražile do 5CK. odstotkov. Banke nočejo spreje mati menic za tuje dežele, ker jih /astran pomanjkljivosti poštnih zvez ne morejo vnovčiti.
Blokada je bila oficielno raz glašena S. decembra, praktično pa obstoji že izza 1. decembra. Grška vlada je bila prepričana, da b< mela za dvajset dni dovolj živi! ter da ji bo mogoče med tem časom iobiti vsa sredstva s pomočjo ko iih bi lahko ugodila vsem zavezni škim zahtevam.
Krušne karte so bile na Grškem uvedene šele 20. decembra. Te-laj je bilo določeno, koliko moke -me vsakdo potrebovati in koliko irugih živil.
Zavezniki so šele S. decembra povedali, pod kakšnimi pogoji bi opustili blokado. Md tem časom ie bila grška vlada prisiljena izdajati nakaznice za sladkor in za irompir. Da bi se prihranilo nekaj premoga, so dobili lastniki resta-aeij povelje, zapirati svoje lokale >b desetih zvečer. Trgovine je bi o treba zapreti ob šestih zvečer. Ponoči ni nobena električna sve tilka razsvetljevala atenskih ulic
Ker je bil mraz koncem lanskega leta izvanredno hitro nastopil o morali posebno revnejši sloj. elo veliko trpeti. Večji del prebi alstva je bil skoraj čisto brez za-uzlžka, ker je počivalo parobrod >tvo in ker se ni nobene stvari ni ti importiralo niti eksportrraio.
Ministrski predsednik in kralj ^ta dobila iz vseh strani dežel na cupe prošenj za takojšnjo pomoč vralj je dal slednjič povelje posekati svoj gozd v Tartoi, tako da so imeli že vsaj najrevnejši sloji iekaj drv na razpolago.
Teden kasneje, ko je prevzela vlada kontrolo nad živili, je bilt zdana zapaved. da se mora mešati ned pšenieno moko tudi turščično uoko, ječmenovo in otrobe. Že redi meseca decembra so bolni-£om po bolnišnicah poslabšali hra-io. in slednjič je bila vlada prisi-jena zapleniti vse žito privatnih trgovcev.
9. decembra je poslala grška vla-la vsem nevtralnim državam for-uelen protest proti blokadi. Ker !o 12. decembra zavezniki še niso ormulirali svojih predlogov, je <rrška vlada znova protestirala. O s^bini tega protesta se je le malo zvedelo, ker zavezniki kontroli-ajo ves poštui in broiojavni pro-net.
Kljub te razmeram je pa vladal
Atenah precejšen mir. — Samp stradajoče ženske s svojimi otroci io hodile po cestah in zastonj pro-iile pomoči.
Vse orožje, ki so ga dobili rezervisti na razpolago 30. novembra. <e je moralo vrniti vojaškim oblastim ter spraviti v Morejo.
Kralj Konštatin je osebno govo-'il z voditelji rezervistov in jih irosil, naj razpuste čete prostovoljcev. Voditelji so ugodili nje-?ovi prošnji ter se vrnili domov.
Z otoka Krfa poročajo, da ni tam i ob ene ga grškega vojaka. Vse je morilo oditi aa Morajo. _ ,
Umevno je, da se Grki strahovito jeze na to kontrolo. Nikakor jim namreč ne gre v glavo, kako: pridejo tujci do tega, da se vme-, šujejo v njihove notranje zadeve.;
23. januarja je prišla k kralju Konstantinu delegacija takozvanc lige rezervistov (veteranov zadnjih dveh balkanskih vojn) in po-| vedala kralju, da so prebivalci Te-( sal i je oddali na njegovo povelje vse orožje ter da bo -kralj odgovoren, če se Tesalija ne bo mogla braniti pred morebitnimi napadi ustašev.
Kralj je rekel delegatom: Z vsem, kar ste govorili glede moje odgovornosti, se popolnoma strinjam. Morda ste proti meni, morda ste zame. Ako ste proti meni. pridružite se solunskim revolucionarjem. Če ste pa z menoj, mi ■ zaupajte in mi dovolite, da delam «1^110 z Vami. Delajte z menoj, da obvarujemo Urško propada!
Dopis.
Standardville, Utah. — Naselbina leži v skalnati soteski, ki je I>olna duplin, v katerih čivkajo azue ptice; črno in belo pisane rake se oglašajo s svojim hripta-im " krej, kr«-j". To je št- nova -a.seibkta z nekaterimi kotnpruaij-j ikiuti hišami in eno prodajalno. I \>leg teh je več platnenih koč. ki
0	podobne kakemu vojnemu ta-»orišču. Delajo v pvemogorovih. ""remog je visok do 18 čevljev. Zaslužek ie deloma dober j seveda e odvisen od prostora in delav-a. Delo se lahko dobi, le stano-anja ni mogoče dobiti. Naši ro-aki, katerih je kakih 30. stanu-e-jo v začasnih kočah. V bližini ta dve gostilni, ki skrbita, da ned našimi ljudmi ni žeje. Pač pa .bet a j o, da bo Utah kmalu suha - M. P.
Po zimi...
Vzrok bitki v Karpatiha mora uo pravzaprav iskati v dogodkih, ci so v zvezi z bitko pri Limanovi. Ta bitka j«? bila naperjena proti vrakovu. Ali čeprav sta bili ti d v* magi veliki, bi komaj mogli ime-
1	oni veliki učinek, ki je določil >ot nadaljnjemu razvoju boja na 3usko-PoIjskem in v srednji Ga-ieiji. namreč umikanje ruske fron te, da se ni občutila druga akei-;a, ki se je takrat zelo uspešno za-'•ela.
Tedaj so bili Rusi popolni gospo-!arji Karpatov. Imeli so v svojih okah ne samo Bukovino, ampak ;o v svoji težki pesti držali tudi se karpatske prelaze; skozi pre-az Dukla so celo precej globoko irodrli na ogrska tla; napredovali o do Bartfe in Homone. Takrat se ie istočasno z bitko pri Limanovi »ričela ofenziva Boroevieeve ar-uade ter pomikala našo fronto do cotline Krosno—Jaslo. To se je godilo takrat, ko se je Krain-aldova divizija, k ijep ripadala 3oroevieevi armadi, toliko pribli-ala Przemvslu. da je bilo samo Še prašanje najkrajšega časa njena '.družitev s Tamassijevo divizijo. xi je udrla iz trdnjave.
Ravno, takrat je tudi vojna skupina Pflanzer-Baltinova udrla \ Bukovino, zopet osvojila to krono-•ino in napravila Rusom mnogo %krbi v jugovzhodno Gliciji. Celi mski bok je bil ogrožen, ker mu ie pretila nevarnost, da ga zdrobe naše čete.
Iz te nevarnosti so si Rusi pomagali na zelo strateški način. U-naknili so svojo fronto na Ruskem Poljskem in v zahodni Galiciji na ugodno obrambo ozemlje Bzure, Ravke, Nide. Dunajca in Biale ter so si tako ustvarili naravno ac "enzivno linijo, da so mogli mirno od tu poslati večje mase čet v 0-iačenje svojega levega krila, kateremu je pretila nevarnost. Sedaj se jasno vidi. v kakšni zvezi je karpatska bitka z umikanjem Rusov na desnem krilu in v centru-mu. to je na Ruskem Poljskem in v zahodni Galiciji.
S hitro razvrstitvijo čet se je posrečilo ruski vojni upravi, da je zbrala v Galiciji take sile, da je pred to premočjo morala Boroevi-eeva armada opustiti uspehe, ki iih je že izvojevala, a tudi vojna, skupina Pflanzer-Baltinova se je morala vrniti na karpatske višine. Sedaj se je pričela prva ruska pro-tiofenziva, ki je s ponovnimi napadi takt) dolgo prodirala, dokler niso bili vsi karpatski prelajri zopet v ruskih rokah.
S smelim naskokom kfmcerm decembra smo zopet ffp^H t p^tn* aloikect prelaza, ali par dni pot-J
neje nam ga je zoi^et vzel sovraz-, nik. ki je tudi na jugu prelaza Du- ( j kle vnovič udri na Ogrsko.
Dva vzroka sta bila. vsled katerih se je odločilo avstro-ogrsko in nemško vojno vodstvo, da še tekom! zime iztrga Rusom njihove postojanke v Karpatih in z največjo I ene rži jo udari preko pogorja na krilo sovražnika iti njegove spoj-| ne črte: 1. važnost, ki so jo Ru«i dajali ravno obrambi svojega levega krila, in 2. težave, na katere je naletel napad v frouti. Pri tem je pa še treba vzeti v poštev. da je bilo upanje, ako bi se operacije | srečno izvršile .da bi se tako osvo-; bodil Przeiuvsl. v katerim je po | sadka že pričela čutiti pomanjka-11 ie živeža.
Sedaj je bilo treba tako zbrati; čete za to novo ofenzivo, da ne bij Rusi predčasno izvedeli za to.
To se'je tudi posrečilo. Na Ogrskem se je ponesrečila spionaža, ki so jo Rusi organizirali, a na drugi strani so železnice brez-napake delovale in prevažale čete, v prvi vrsti košiško-oderberska železnica, tako da so bili Rusi popolnoma iz-nenadeni. ko so se zavezniki na-, enkrat pojavili v Karpatih.
Da se ojačijo naše čete, posebno med užoškim prelazom in prelazom Jablonica, se je uvrstila nova skupina, ki so jo tvorile pod imenom 4'nemška iužna vojska": nemške in avstro-ogrske čete. Voj- i na skupina Pflanzer-Baltinova, ki se je ravnotako ojačila. je s tem dobila krajšo fronto, ker se je se-; daj razprostirala namesto 01 prelaza Jablonice pa do rumunske meje. tako da se je znatuo povi-, šala njena napadalna sila.
Sredi zime se je pričela splošna ofenziva, katere glavne smeri so šle za Boroevičevo armado z ene strani z desnim krilom čez prelaza Lupkov in Užok v prostor Sanok-Šambor, za Nemce v Stryj. a za Pflanzer-Baltina v Stanislavov, do čim je desno krilo te skupine do-. bilo nalogo, očistiti Bukovino.
Ali kakor že večkrat, tako je tudi sedaj priskočilo vreme llusom na pomoč. V celem mesecu januarju je bilo milo vreme, ki je naznanjalo prihod spomladi. Kakor hitro so se pa podale na pot poizvedovalne čete naše karpatske voj >ke, je pritisnila zima v pogorju z nečuveno silo. En. dva metra debelo je zapadel sneg na strmih ce-; stah. glavne komunikacije so bile komaj prehodne, a stranska pota sploh neprehodna. V takem o-zemlju je tudi poleti nemogoče u-i dariti na sovražnika v frontalnem ' tiaparlu. ki je imel dovolj časa. da i si za hrambo izbere najpovoljnej-jše postojanke; treba ga obiti, prit,; za hrbet in v bok in ga izgnati iz njegovih postojank, ali koliko truda in časa zahtevajo take operacije !
Našim se je sicer posrečilo, da so z večine prelazov pregnali Ruse daleč v Galieijo ali medtem so pričele delovati poljske in gališke ! železnice, katere so vozile, ojače-nja na ogroženi levi bok.
Pri Varšavi in Lvovu so imeli i Rusi pripravljene ogromne rezerve. katere so mojrli po ,potrebi poslati na vse strani. .
Njihove sfle v fronti štejejo povprečno dva miljona pušk, ki se na ta način morejo povečati. Pri tem imajo — to treba pri tej priložnosti takoj poudariti — zelo dobro metodo, kako izpopolnjujejo vrzeli v posameznih formacijah. Po čisto kratki izobrazbi v domovi ni dovažajo dopolnilno moštvo takoj k svojim četam na fronto, kjer se nahajajo skoro neposredno za bojno črto. Tu se nadaljuje vež-banje, ali kakor hitro se razredčijo vrste polka, se izpopolni jo čez par j ur iz nadomestnih formacij, ki sto-] ie za fronto. Tako vozijo Rusi čisto malo izobraženo moštvo na fronto, ali zato imajo prednost, da se njihovi oddelki morejo vedno vzdržati na gotovi višini, k^ se tiče števila.
Pričela so torej prihajati ruska ojačenja.
Kljub temu je imfgLa naša o-fenziv^ pohvaliti s sledečim rezultatom: Na desnem krilu je vojna skupina Pflanzer-Baltin zopet o-svojila Bukovino tja do Pruta ter napredovala daleč čez črto Nad-vorua—Kolomeja, dočim so Nemci v središču, a na levem krilu Bo-roevičeva armada vrgli Ruse s karpatskih grebenov na prelaz* Duklo, pa se ustalili na severnem pobočju pogorja, torej že na gali-škili tleh.
V kotlini Dukle so Rusi izgubili se prelaze razen samega prelaza Dukla, kjer so se znali vzaržati na višinah, ki leže na jujru prelaza Dukla. kjer so se znali vzdržati na višinah, ki leže na juga. turela-M* Jm te pspebt smo »rojevali
kljub debelemu snegu, ki je zapa-i del v Karpatih.
Železna disciplina, čvrsta volja in zaupanje naših in nemških čet' v zmago so premagale tudi nepri-jateljstvo neugodne^ vremena.
Komaj se je zboljšalo vreme, soj pričeli Rusi vnovič z besnimi proti-napadi poizkušati, da bi zopet o-svojili izgubljeno ozemlje.
Bili so ne samo odbiti, ampak smo mi kljub soražnemu odporu i pridobivali na ozemlju, tako da1 se koncem februarja zopet pričm. j naša nova ofenziva, posebno v središču karpatske fronte, v ozemiju nasproti Lisku, kje rsmo v ljutih bojih napredovali na cesti Cisna— Baligrod.
Razna poročila.
Nemcem sovražni 'Telegraaf' v Amsterdamu je pisal:
Moralno je padec nummskega glavnega mesta velik udarec in zmaga osrednjih velesil, kar se ne more tajiti. •4Tid', piše: V Rumu-niji gre strašno hitro naprej, v*-srednii velesili dejansko- operirata krasno s svojimi tremi armadami. "Telegraaf" še izvaja: Uspeh v Rumuniji je podrejene važnosti. Glavno bojišče je prejkoslej zahodno bojišče: a za moralen ia I materijalen odpor osrednjih velesil so dogodki v Rumuniji velike važnosti. Zdaj se osrednji velesili ten bosta zadovoljili s skromnimi mirovnimi pogoji; sporazum bo prisiljen, da bo iskal odločitve z ' orožjem.
Švicarski polkovnik Stegemann piše v '•Bundu"' o položaju: Rusi in Rumuni so prepustili Buka-rešt osrednjima velesilama. Padel ie vsled velikopoteznega, z občudovanja vredno gibčnostjo in z brezmejno odčnostjo izvajanega vojnega načrta. Rumuni velikih p rot i gibanj niso opustili. Storili so vse. da so se posluževali ugodnosti notranje črte. Taktično pa
niso bili dovolj trdni, premalo so imeli tudi topov, <ia t»i odi mogli uspeti nasproti gcitialuo vodenemu sovražniku, ki se je stoično j omejil 11a vseh bojnih črtah na obrambo, da na novem odločilnem bojišču prične zapovedovati. Najhujše je bilo za Rumune. ker so se vojskovali na napačnem temelju I morali e po prvih potezah izgubiti iniciativo. Rumuni prepuščajo zmagovitim armadam glav-
■	no mesto in ž njim največji vre-: lee sile svoje dežele.
Padec Bukaršeta je nepreračun-Ijive politične dalekosežnosti m spada med najnesrečnejše vojne ; pohode osrednjih velesil. Izgube j rumunske armade so bile zelo ve-j like, tla 40 odstotkov. Te vrzeli bodo komaj izpopolnili v ozemljih, ki jamčijo osrednjim silam, da lah-
■	ko še več let nadaljujejo vojno.
•---
30 minut zapora za umor.
Trgovec E. L. Calhoun, ki je limoni Green Columbusa, obsojen je bil na — 30 minut zapora, katerega je takoj obsedel.
Calhoun umoril je Columbusa. ker je slednji napadel in hotel 0-nečastiti njegovo hčer.
Porota ga je priporočila v po-miloščenje, nakar ira je sddnik obsodil v 30
minut zapora, katerega ie Calhoun takoj nastopil in od-I sedel.
Gerard posvarjen.
Comma, Španija, 27. februarja. Danes se je izvedelo, da je neka visoka nemška oseba posvarila pred odhodom ameriškega poslanika Gerarda, da naj ne gre v A-meriko skozi Špansko.
Danes bo odpotoval iz Španske na parniku "Infanta Isabella".
Edison ostane doma.
(
Ker je položaj zelo kritičen, je Thomas A. Edison odložil svoje potovanje v Florido. To je sedaj pni slučaj, da je v zadnjih letih j odložil svoje letno potovanje.
Edison je član Naval Consult-j ing Board in dela vsak dan 20 ur v svojom laboratorfju v West 0-range m v posebnem laboratoriju of the Essex Coftntv Park Commission v Eafcrle Rock.
Eksplozija v Franciji.
Pariz, EVancija, 27. februarja. — "Frankfurter Zeitung" pravi, da ie prejela od privatne strani iz Francoske poročilo, da se je dogodila 2. februarja v nekem skladišču velika eksplozija, pri kateri je izgubilo življenje več kot 200 o-y seb. 700 p* je bilo ranjenih. Poj tem poročilu je bilo nnifane mu
nieac Jcot M iocs ton,
Pred enim meseem smo javili, J da se Father Mollinger-eve zdra- 2 vila kupi potom pošte; da recepte. 1 ki jih je napisal dober duhoven i zdravnik za časa 40 let skušnje s med bolniki zapadne Peijnsvlva- 1 nije, zamorete preskrbeti na svo-jem poštnem uradu- Vse kar hočemo, je. da zahtevate eno izmed jI 20 inojsterskih zdravil ki jih je:< rabil za različne bolezni.	ji
Bilo jili je na stotine, ki so pi- 1 sali takij. ki so prvič slišali to novico. Ti so danes zadovoljni možje 1 in žene. Zadobili so veselo zdravje in lahko opravljajo moška in ženska dela na svetu. Ti so se nam : zahvalili za zopet pridobljeno zdravje. Ti hvalijo dan. ko so izvedeli za Father Mollingerja.
Vsak dom ima kako bolno osebo, ki potrebuje zdravniške pomoči. Lepo je misliti na pošiljatev po pošti najboljših uspešnih zdravil.; ki so vam na razpolago. Vi lahko doite ono. kar je Father Mollinger izbral za najbolje. On mora vedeti, ker je porabil 40 let pri bolnikih, potem ko je postal že duhoven in učil za zdravnika v glavnih šolali in bolninieah sveta.
Uprašajte kateregakoli v Pitts burghu in povedal vam bo. da je cerkev v Trov Hill, Pittsburgh, kjer je Father Mollinger živel., spomenik, postavljen v njegov spomin. Ti se spominjajo dni ko je še ljudstvo moralo k njomu iz vseh j krajev Amerike. Dobro je, da zamorete imeti še zdaj zdravila, ki jih je on dajal tem ljudem.
Kako naročiti.
Vi lahko priporočite pismo, pošljete money order, ali gotov denar. Ako vas to pa ovira, potem tudi lahko pošljemo C. O. D. ii> stane vas nekaj centov več za zavarovalnino in pošto. Vse zavitke zavarujemo, ako nam pošljete še posebej 12 centov. Naročite še danes. Označite številko zdravila, k; ga želite.
Štev. 1. — REVMATIZEM Father Mollingor je ozdravil čez 10.000 oseb, ki so tr]>ele od te n-iznosne in težke bolezni. Njegovo zdravlenje se je obneslo pri bole činah v bokih in sploh pri vsaki vrsti revmatizma. Računal je vedno, da zdravi na tri vrste, izčistiti in osvežiti kri, odstraniti vodeno kislino, obnoviti moč in žilavost. ter odstraniti bolečine in muke. Vsakdo, ki trpi od te bolezni, bi tnoral naročiti to zdravilo. Sestavljeno je iz treh raznih zdravil « treh raznih steklenicah in z navo dili v vašem roaternem eziku. Po polna cena $3.00.
Štev. 2- — TONIKA IN KREP ČILO ZA TELO. — Zdravilo Fa ther Mollinger-ja za slabe, utru jene, tipale možke, ženske in otro 'ke moralo bi biti v vsaki hiši. To je prava tonika, ki okrepi in na pravi, da se počutite močnim, pri dobite na teži, povrne zdravje in moč. Osebe, ki so oslabele od kte rekoli bolezni ali ki trpe od pre to zdravilo za popolno ozdravlje-i nje. Cena je $1.00.
Štev. 3. — GLASOVIH TRAVNI ČAJ FATHER MOLLINGER iJA. — Dobri zdravnik je vedno priporočal onim. ki so rabili nje-" gova zdravila, da se varujejo za prtja in da pazijo, da imajo vedno ereva v redu. Nikakor ne morete biti zdrav ako so vaše čreva zaprta. To provzroči prehlad, vročino in druge nevarne bolezni. Glaso viti čaj od trav vas bo varoval pred takimi boleznimi. Ako vzamete katerokoli zdravilo, morete piti ta čaj, da uredi sistem. Ta je natanko po starokrajskem pred-- hlada ali gripe, d» morale rabiti j piim. Cena $1.00.
Štev. L — ZA ŽELODČNE BO LEZNI, dispepsijo, neprebavet, te j žak želodec, za vetrove v želodcu, slab tek, glavobol, zmedenost. Po j mnenju Father Mollingerja je to. eno najboljših zdravil. Cena $1.00.
Štev. 5. — ŽENSKE ZADEVE *
Blažena nemščina v Avstriji.
London, Anglija, 27. februarja. Neka brzojavka z Dunaja poroča. ;da se navzlic bolezni ministrste-' ga predsednika nadaljuje načrt za j organizacijo nove državne politike j v Avstriji.
j Kraljevina Češka bo razdeljena i na 12 okrajev : pet čeških, štiri
SREČNE
MATERE.
■>■ ižk' S
ak0 je v hiši dobro zdravje, je cela
--družina vesela.
FATHEE MOLLINGER JEVA ZDRAVILA.
-o-
EN velik vzrok je, da morate resno premisliti o teh najboljših zdravilih sveta.
_A_
IN VSE ŽENSKE BOLEZNI. To
zdravilo je posebno za ženske. Ln kakor je delovalo na toliko tis<>c in tisoč žensk na svetu v raznih starostih, tako bo tudi delovalo na Vašo ženo ali sestro. — Cena $1.00.
Štev. 6. — BOLEZNI IN NE~ REDI V LEDICAH. — Pazite se teh znamenj smrti, bolečin v križu oteklih trepalnic, noči brez spanja. Ko se pojavijo znaki v ledi-eah, ne odlašajte, ampak takoj pišite po zdravilo očeta Mollinger-a štev. 6. Pazite se sladkorne bo lezni in drugih nevarnih neredno-sti. — Cena $1-00.
Štev. 7. — ŽIVČNI NEREDI IN BOLEZNI. — Veliko ljudi je bolnih, ker so nervozni. Ne morejo pati. Za nje nima življenje tate vrednosti kot za druge ljudi. Najmanjša stvariea jih vznemiri. Ob-ičutljivi so in ni jih mogoče pre-'našati. Ti ljudje bi morali vedeti, da so živci žive žiee telesa. Imejte svoje živce v redu, počutili se boste boljše in mislili boste lahko boljše. Ko boste zavžili to veliko zdravilo, boste lepo spali in se bo ste v splošnem veliko boljše počutili. — Cena $1.00.
Štev. S. — KRVNI NEREDI IN BOLEZNI. — Krvno zdravilo Fa ther Mollingerja Vam bo očistilo s kož*- izpahijaje in prišč. Kadar se Vam napravijo na obrazu iz-! puščaji ali kadar se vam koža na-kazi. se poslužujte tega slavnega kričistilea- To zdravilo je delal Father Mollinger sam za kri in on je dobro opravljal svoje delo. Cena $1.00.
Štev. 9. — PLJUČNE BOLEZ NI. — Ako poznate kakega reveža, ki ima pljučno bolezen v p^ i stopinji, kateri močno kašlja, kateri se ponoči poti in ki se jo po-sušil ter oslabel od te nevarne bolezni. in ki ne more dobiti nikjer pomoči, mu priporočite, da naj posluži takoj zdravila Father Mollingerja. To zdravilo je sestavljeno iz polenovkinega olja in bipo-fosfitisa. ki povzročuje, da se toliko okrepite, da se zamorete boriti proti črvičem v pljučah. To zdravilo prav posebno priporočajo vsi oni, ki se ga poslužujejo. Žal, da ne ve zanj veliko onih Hudi, ki se iznebujejo bolezni, težkega kašlja in prehlada. Cena za dve steklenici $2.00.
Posebno naznanilo.
Štev. 25. — Zdaj je čas, da se rešite smrti, katero povzroča gripa in pljučnija. Na prvo znamenje prehlada v glavi, prsih ali ^rlu, pošljite po Father Mollin-?er-ja zdravilo zoper kašelj in prehlad. To zdravilo vam bo hitro pomagalo in Vas osvobodilo hude bolezni Zanesljivo je za možke, ženske in otroke, in ako Vam to ae pomaga, Vam nič ne more po maguti. Vsaka družina bi imel3 imeti to zdravilo v hiši- Cena steklenici $1.00. Ko naročate vprašaj te za številko 25.
Ta zdravila morete dobiti samo po pošti. Poslali vam bomo vsako zdravilo katerega hočete, ako na-ročujete po številkah, na Vaš p r .,štni urad; poštnino morate Vi plačati. Za priporočeno pošiljatev je treba posebej plačati. Ako pošlje- .1 te gotovino, money order, ali v priporočenem pismu, potrebujemo 12 centov več za poštnino in z« priporoko.
Vse adresirajte na:
MOLLINGER MEDICINE COMPANY
205 W. Ohio Street, | Pittsburgh, Pa.
P. S. Vsaka steklenica nosi al lebelu sliko in podpis Father Mol-; linger-ja. Brez tega ni zdravilo pravo. Navodila za uporabo v va-' šem maternem jeziku
j nemške in tri druge. Na ta način bo Cehom nemogoče zatirati (T) nemški jezik. Razdelitev Galicije se ne bo še izvršila, dokler se na- \ haja vzhodni del dežele v ruskih rokah.
(Avštrijaki, veselite se in učite se nemščnie, ki bo ed inozveličavna v Avatrijii Op, urd.).
Jugoslovanska	Katol. Jednota
EP	ZZZ	—B
Inkorponrana dne 24. januaija 1901 v državi Minn..
sedež v ELY, MINN.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MI H A KI i ROVANŠEK, R. F. D No. 1, Conemaugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106, Pearl Ave., Lorain.
Ohio
<llami tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. 'Jlavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. * Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTELLO. Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or JOSEPH V. GRAHEK. 643 East Ohio Street, Pittsburg*, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Bo* 105, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, I1L
JOHN VAROGA, 6126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA. Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN R UPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mick.
JOHN MODERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
anDOLF PERDAN, 6024 St. Cuir Ave., N. E. Cleveland, Ohio FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode udralo.
_Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jed note se sprejema le URADNIM POTOM.
To se pravi:
— Noben član nam ne more poslati pristojbine za Glasilo sam, niti potom našega zastopnika, niti potom odbornika tega ali onega društva J. S. K. J.
Vsak prispevek za Glasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega odbora Ju goslovanske Kat. Jednote. To
naj vpo>tevajo tudi oni, ki so naročniki Glas Naroda in ki hočejo imeti razen Glasila še ostale številke za 12.50 na leto.
Vpo<tevalo se bode naročila, sprejeta oziroma poslana potom društvenih uradov.
___________________Uredništvo.
Težavna pot,
i
Naša htotnija je iiuelu miioIo v { Kitrpatih. Naaledjni dan som moral iti z praporščakom Rauterjem in 40 možmi nazaj v dolino poma-prat, da se spravi na vrh gor»ku topništvo.
V dolino s>mo prišli hitro in brez-truda, ker *mo se večinoma pe-1 Ijali po hrbtu. Ko pridemo dol.' najdemo mule do trebuha v sne ! ru in vse onemogle. Uboge živa- j li so kar ječale in nas tako milo gledale, kakor bi prosile usmilje ! n.ia in pomoči. Kaj storiti? Naši fantje se hitro odločijo, pocrleda 1 jo se in pravijo: "Pojrrabimo in nesimo sami!"
Eden še dostavi: "Se mulo nt sem, če je treba!" Ilitro smo raz-tovorili živali; 115 kg težko Čopovo eev smo s trtami in vrvmi pri vezali na majhne sani. ravno tako podstavek za to«p; kolesa topov-fckejza voza in d rti tre potrebščine so si pa fantje naložili na svoja že-lezna pleča — pa liajd v goro! Se veda ta pot ni bila šala. in mar-aikaka krepka se je izvila iz ust zdaj temu, zdaj onemu, ko se mu je izpodrsnflo in je s svojim tovorom telebnil na tla. Pa končno smo le srečno dospeli na vrh, čeprav do smrti utrujeni in lačni.
Ko smo si nekoliko oddahnili in si privezali dušo z menažo. smo poleeli po smrekovih vejah in sladko zaspali.
Druiri dan smo se zbudili okrepčani in dobre volje. Menili smo, i da si bomo po zadnjih naporih lahko privoščili par dni počitka. Toda že je praporščak Vedenec prinesel obvestilo, da je sovražnik blizu.
Bataljon je moral takoj v dolino. le od vsake stotuije je ostal od-<]< !• k mož za stražo topništvu. dokler ne dospe 2. bataljon.
Medtem ko smo čakali, setn s> oarledoval okolico. Poleti mora biti tod krasno, sem si mislil, s sedaj mi ni ravno ugajalo. Viiina
strinja BI nj metTfc mik^v«80
pot pod poveljstvom poročnika i ^•škarja. Ravno tisti junafcL. ki so prejšui dan privlekli topove naj Itrib, so si morali tudi danes na-M tovoriti težko breme gorske arti- 1 1' rije in nesti na svojih ramah, kar drugače nosijo mule. Kar so • naši fantje prestali na tej poti, je J nepopisano. Samo železna natura 1 zmore kaj takega.	1
Do kraja izdelani in izmučeni 1 smo opolnoči dospeli k stotniji, ki ' je bila pokonci, ker so imeli stražo. Ob 1. uri sem se nekoliko vle- ' gel, a zaspati nisem mogel, ker ■ s. m bil preutrujen. Končno smo s se vsi pomirili. A komaj nas je i usmilil spanec, že nas je prebudil ] alarm. Planili smo na noge in ne- ; kaj časa kakor brez glave skakali! drug krog drugega. No, omotica! < nas je kmalu minila, in v nekaj j-minutah smo bili pripravljeni na «
odhod. h . « i —---—, -!
Eernstorff odpotuje danes iz Hali- . faxa.
Parnik "Frederick VHI". katerem se nahaja odpoklicani!' nemški poslanik Bernstorff in nem j' ški konzuli, je danes odplul iz j! Halifaxa.
A' Halifaxu se je nahajal od 16. februarja. — Vsem, ki se vozijo z Berifstorffom v Nemčijo, so angleške oblasti potrgale gumijeve pete, ker jc gumij vojni kontra ; bant.	t
If
u,u,„„ono .oretB , 010-
ri domovini.
New York, N. Y. Po $10: Rodbina Benedik in A. & A. Skulj; rodbina Ausenik $."»; po $3: rodbina Hude in Oto Pczdir. Skupaj r JM1. Vsi gori imenovani so daro-| vali namesto venca gospej Sabser.p
Clarksburg. W. Va. Ignacij Se-' dej *2.
Ridgewood, N. V. Terezija Jer
Skupaj $3.
Namesto venca $31.
Poprej ukazanih $02.60.
Do sedaj nabrano pri Ola« Na-
Zaobljuba.
T
— POVEST. =—
i	j
Hrvatski spisal Ferdinand Bečic.
(Nadaljvanje).
XVIII.-
Pri vsem tem, da je soluce hudo žgalo, se je Ivan vendar sprehajal po uiki Canebiere in pogledoval; i na okna Duboisove hiše z veliko; I nestrpnostjo. Slučajno je iz ved al, Ida so prišli zaželjeni popotniki j sinoči in zato se je liitro preoble-l kel v čeno obleko ter tekel pred hišo svoje draige, da bi vsaj od daleč zagledal svoje soln§ice. V sili je pozabil dolg nož, kateri je že dolgo hranil pod slamnikom svoje postelje.
Bil je ves bled. a srce mu je i tolklo, kakor da kočo skočiti iz prsi. Napol pečen od solnene vro-| čine se postavi v senco nasprotne ! hiše ter gleda v okna prvega nad-I stropja. Kar se odpro vrata nad I hodnikom, a na njem se pokaže | Marica, nekoliko debela, a vendar tako lepa, kakor jasen poletni | dan.
Ivanu se zavrte možgani v gla--fvi, a v sreu ga speiee velika, nepopisna bid. Slišal je le od dru-i gih. kako je bila iepa o poroki, no, ho se inu pokaže zdaj prvikrat j i V drugi obleki iz. modre svile, presegala je njena lepota vso njegovo domišljijo. Napada ira neka slabost, strese se ter prisloni naj j zid, da ne pade. V tem ga Marica i kakor slučajno zagleda, zaploska z rokama in zakliče z veselim smehom: "Ivan, ali si ti?"
Kmalu priteče Dubois in, ko mu ga ona pokaže, zakliče on veselo : "Ali je mogoče, da je to moj rtišitelj ? No, pojdite gori, gospod j moj!"
lvanti se je zdelo, da sanja.! Stal je kot kamen, gledal proti . oknu, kakor ne bi vedel, kaj se godi okoli njega.
Nekdo ga strese po ramenu. Bii j je Borič.
"Dobrodošel, Ivan!" reče in se j prijazno smeje.
* Hodi, Marica in njen soprog sta mi rekla, da naj te hitro spre mini gori!"
"Jaz, dja. grem gori — jaz?" vpraša Ivan, upiraje kazalec v prsi. "Kako bi jaz mogel — kaj n( ! veste, da —"
"Ali, ba, ba jaz ne vem nič kakor to, da te gori komaj pričakujejo T * reče !>«>rič in ga vleče rame.
No. pred hišo se mu Ivan zopel iztrga in vpraša: "Ali me pa re.*: kličejo, ali se z menoj samo šalijo?"
"No, ne bodi bedak, Ivan!" re če hitro Borič, ulovivši ga zopet za roko; "kaj bi se oni s teboj norčevali, ker so ti dolžni toliko hvaležnosti. Torej pojdi, da jih ne rd'.žalis s svojim obotavljanjem!"
Ivan stisne ustni, prikima ne-! kolikokrat z glavo ter se prepusti Borlču, da ga vede po kamenitih stopnicah.
■ Na hodniku prvega nadstropja prileti jima naproti Marica in ko zagleda Ivana, skače in vriska od j veselja. Udari ga nekolikokrat z j obema rokama po licu, prime ga j za obe roki, mahne ž njima na desno in levo, kakor da hoče ž »jim plesati, ter reče z veselim smehom: "Da si nam dobrodošel, Ivan! Oh. da bi vedel, kako nam je ljubo, da si tukaj, posefono še meni, ker bom imela tako enega rojaka več v Marsilju! — Ali o-j ; staneš dolgo časa tukaj? — Oh, i ostani za vedno tu! — Moj soprog, ■jo tako dober in plemenit — I>ra-j vi angel, da — a ljubi me, da nie ; že srce boli od prevelike njegovo ljubezni, in radi mene stori zate vse, kar le hočeš, pa boš pri nas bolj srečen in zadovoljen, nego kjerkoli na svetu. No, pojdi notri.] [ker on te komaj čaka!" j Nato ga pelje v krasno urejen i poletni salon.
Tu mu priteče naproti Dubois. Ko ga zagleda, stisne mu obe ro-l ki. pogleda navzgor v znamenje, pobožne ginjenosti, skoči k nje-j mu. ga objame kakor izgubljene-; ga milega brata. Obrne se k Bo-: rieu in reče: "Prosim vas, pevej^ te mu. da me je osrečil njegov; ,dohod, ker bom imel priliko, da; ; se vsaj nekoliko pokažem hvaiež- ■ j nega za junaško pomoč, s katero me je rešil gotove smrti!"
Borič že zine, da pregovori, ko iznad Ivan v čisti francoščini:! "Ne trudite se, ker tudi jaz sani znam že francoski govoriti 1"
"Ali j« mogoče!" zakličejo vsi isnenadeoi, m Marica dcaSe od ve-"^^^ploaka z rokama in kliče-
se že naučila francoski, da se bova razgovarjala lahko, kolikor naju bo volja, tudi pred mojim so-protgom in pred celim svetom, saj veš, če vedno govoriva hrvatski, bi drugi lahko mislili, da imava kakšne zabfanjene tajnosti!"
Dubois gleda Ivana ves iznena-len. Stisne mu obe roki ter pregovori z deklamatornim glasom: "Gospod moj, jaz se vam prav "čudim! — Prav ste storili, da ste prišli sem, ker vaša domovina je premajhna in pretesna za velike vaše duševne in telesne moči, ali v sredi olikanega in slavnega na-j roda majderte hitro pot, ki vas o-' sreči in povzdigne, in jaz se bom! štel srečnega, če vam bom mogel kako pomagati. \r tem sem vam povsem na razpolago. Če hočete živeti v moji hiši, vam je vedno I odprta, če hočete denarja, segnite v mojo denarnico kakor v laatno-če potrebujete priporočila. če treba tudi na kraljevi dvor, bom vam krepek zagovornik ter vami v obče storim vse, kar samo morete želeti, kajti brez vas bi r>e bilo o meni več ne duha ne slu-' ha!"
!
V tem pride Marina mati prav j počasi. Razprostrc roki, kakor! mašnik, kadar reče: "Dominus; vttbisaum", razveseli se in reče: "Jej, jej, kako si lep, dragi Ivan, kmalu bi te ne bila spoznala v tem lepem oblačilu 1"
Dubois jej vstavi daljni naučeni govor, s kojim je hotela Ivana ganiti do solz, ter vsklikne: "To se razume samo po sebi, da ste danes naš mili gost! Pred obedom vam (pokažem svojo hišo, kouje, vrt, svojo arheološko zbirko in knjižnico, po obedu se pope.ljemo nekoliko po mestu, zvočer pa poj-demo skupaj v gledališče."
Ivan je bil ves zmešan pri toliki prijaznosti in ljubezni ter je stal kakor kamen, čudil se je vsemu, kar se je godilo okoli njega.
Poprej bi se bil nadejal smrti, kakor takega sprejema; mislil je vedpo, da se ga nemilo prestrašijo, da se ga bodo ogibali kakor kake pošasti. A oni so ga sprejeli z odprtimi rokami, veselili se njegovega dohoda, kakor otroci, ka-, dar se jim povrne oče z daljnega; po*a nenadoma.
Ni mogel pozabiti velikega vti-ska, le malo je slišal od vsega, kar j mu je Dubois pripovedoval, ko! mu je razkazoval svoje hiše, le| malo je videl od vsega tega, kar mu je razkazoval, marveč je ugibal zdaQ eno zdaj drugo,, da bi
mogel najti kak umesten razlog takemu vedenju nasproti njemu.
Pri obedu je sedel poleg Marc.j katero je vedno pogledoval, ali bij ne onazil morebiti na obrazu vsaj j najmanjšega znamenja strahu in! skrbi. A!i ona se mu je vedno! smehljala z isto ljubeznivostjo, j ponujala »m najboljše jedi, nata-! kala mu kupico z vinom ter šepe-j tala neprestano tako veselo, kakor da je on kak otrok, a ne oni strašni divjak, kojega se je bala cela vas. Tudi drugi okoli njega so bili, kakor bi znoreli, stregli so mu neprestano, slavili so ga na vse grlo in nazdravljali mu vsak kip navdušene zdraviee.
Ta s-plošna radost okoli njega, i a še bolj sladki šampanjec, um razvedri žaloslno dušo ter vzbudi
v	njem prepričanje, da vsemu te-i mu, kar se okoli njega godi, mo-! ra biti vzrok drugi zrak in drugo! podnebje, ker je tudi na sebi že opazil, da so skoraj zaspali njego-i
vi	pivi načrti
Po obedu ga povabi Dubois ki biljardu, a potem sedeta ona dva in Mariea v prelepo kočijo, da se peljejo po mestu- Na korzu proti šetališču Promenade du Prado je bilo mnogo sprehajalcev, a Ivanu so se vzdigrovale prsi od ponosa, ko vidi. kako se jim klanja velika množica bogatega občinstva 'od vseli struni in opazuje Marico z izrazom ugodnega izuenadenja.
Ko so se nekolikokrat prosetali po krasnem sprehajališču ui so si v paviljomt založili sladoleda in drugih slaščic, so se odpeljali v opero, kjer so peli Mozartovo "('arobno pipo-".
Prvo dejanjb je bilo že pričelo. Ko vstopijo v ložo, ise ozira vse silno naiišpano občinstvo v ložah in v partem proti Duboisovi loži, ne meneč se veliko za predstavos ter oj)a<2uje lepo Duboisovo soprogo. Ženske so bile v prvem hipu, kakor da bi bile okaimeuele. Ne, malo po malem zopet ožive ter se prič a o smehljati in šepetati druga drugi vsakovrstnih reči o nekda-' nji pastiriei iz daljnega nepoznanega kraja, medtem ko so moški z neko pobožnostjo opazovali krasoto tega bitja ter jo zavidali Du-boisu, da mu je čudna usoda dobila tako draieatno soprogo.
zeva!" pomisli Ivan, sedeč tužno i za njo. Isto je mislil tudi Dubois I in bil vesel, da tako slavijo njegovo lepo in ljubljeno polovico.
Ivan je bil vedno bolj žalosten i in ko se po operi loči od njih, mu je bilo, kakor da bi mu bilo u- ' mreti.
Šel je na veliki ključ, pohajal' po bregu proti predmestju Les g Catalans. Na pol poti tja sede ter se zamisli v sinje morje, ki sc pred njim razprostira veličastno . in se lesketa v čarobnem luninem " svitu.	; }
Krasota spomladanske noči. £ blagi zahodnji vetrič in tajinstve-no šumljanje ter lesketanje morja so vzbudile v njegovi bolni du- j ši sladek spomin na srečne dne- J ve, ko je v rojstnem kraju v takih nočeh sede Val pred Marino hišico ter pripovedoval njej in ma- ] teri vsakovrstnih povesti ter u- 1 darjal ob tamburico, a Mara je kakšenkrat zapela narodno pri-! morsko pesmico. Y takih trenut-; kili idilske sreče strepetavalo mu jc srce v sladki nadi, da ga bodo sčasoma ljubila in da postane njegova. Oh, kako hitro so se potopile sladke nade. — oh, kako hitro se je pooblačilo nebo sanjave sreče! — Sam njegov oče m mati sta mu zapirala pot do zaželjene sreče s smešno in prazno ošabnrtst-ju, a kmalu nato so vrgli pred en j | morski valovi onega tujca iz dalj- ' nega kraja, kateri mu jo je prevzel prav takrat, ko je premišlje-l val, kako bi M aro vzel za svojo družfeo tudi brez dovoljenja svojih roditeljev.
No, kaka. sreča bi jo čakala pri '1 njeni — pri bodočem graničar- ' skem kmetovalcu ? Ali bi ne mo- : rala pri njem tudi ona prenašat? i težki jarem revne graničarske že-j' ne, medtem ko uživa zdaj srečo, kakršne bi jej on ne mogel dati nikdar ?
To "vprašanje se mu zabliska v duši. a odgovor nanj je bilo žalostno prepričanje, da je za Maro (bolje, ko je šla za drugim
Zaječi od bolesti, v očeh se mu pokažejo vroč^ solze. Dolgo so padale na trdo zemljo ter mu čistile dušo drugih strasti, in ko prenehajo, preneha ž njimi v sreu tudi misel na maščevanje. Vse bolečine njegovega srca so se spremenile kiir na mali v sladko pe-[ sem, ki mu je ogrevala dušo, ka kor nebc-Ški «rla«s. a sladki napev te pesmi jo bila čisia in sveta želja: kolikor mogoče srečna bodi ona, ki je njega tako zelo onesre- ; j čila;
\ stane ter gi*e proti mestu, a i vse misli so se zbrale v eno, da ; kolikor prej odide iz Marsilja, pa i potolazon in pomirjen. Vrne se ; j domov, kjer mu je celo noč v sa-injah obletavala dušo angelske j [podoba neprisojene ljubljenke. i
• (Dalje prihodnjič.)
S
DAROVI	j]
za nesrečno družino J. Zupana, 1
Grove Citv. Pa.	J
New York, N. Y. Janez Tereek J $5; po $1: Jan Zimmer, Ferd. G. : Ursini in John Putrich. Vsi gori 1 imenovani so darovali namesto j venea gospej Sakser.
DELAVCE SE IŠČE	;
za delo v tovarni in izven tovarne. ; Dela se noe in dan. — Pridite pri- i pravljeni za delo! Arbucle Bros., Foot of Pearl St., Brooklyn, N. Y. (28-2—7-3)._i-
Iščem ANTONA BAŠA in M ARI- j JO BAŠA, rojeno Maverle, doma iz Ilirske Bistrice na No- . tranjskem. Marija Maverle je | bivala pred dvema letoma v ; Cbicagu, 111., 1920 Yv\ 22. St. J rear. č*e je komu znan naslov, ; naj mi ga blagovoli naznaniti, ; i ali naj se pa sama javita, ker ; poročati jima imam važne novice iz stare domovine. — -Jos. Prime, 1222 Alabama Avenue, Sheboygan, Wis. (27-2—1-3)
Dr. KOLER,
638 Pen Are., Pittsburfh' Pa. i
Dr. Kolor J* ! aajataraJOl nlo /	veuU sdr&Tnlk.
■ p e^M^U^e t
^ Wf^^^g Id lma llletno
^^boiffi^™* t
■truplienj« lori vflHF^rv vfv/ admrtačlaBOTl-m^h SOS* Is flft m Isqb^I prof. Efttcfe O* teat* mosolja all Mhurik* po to- i tin, v arta-lapatenia Uw. bolaCln« v kosteh, pridite In ic&stli vam bo krt No fložajto. te ta boioaoo ao neloso .
Izaubo MUNM itonoravnlm potent, (dravlni v par liwk, kapa vac all tii-pw to twB vso fcu«o poalodlcow W na-•tanalb na tacabwvaala aamsa aoba.
MhiJi eovL Id vodl la BMburJa am- | ^yto^ltayCTB^faoa^ ^r^wcate^ali i
°tBoiaia^ BMfcgji. jB potwoOju bote-Jri^^^Hu^^tod^ winvia a (ote-
——■
Odstranite svoj revmatizem
in rabite le vspešno zdravilo za to bolezen.
R F MO Protiprotinsko IVIjITIV/ žlično zdravilo
Ena steklenica stane en dolar, tri steklenice $2.80, šest steklenic, vspešno in popolno ozdravljenje celo pri zanemarjenih slučajih, celo zdravljenje stane $5.00 s po-štnino vred.
CROWN PHARMACY OF CLEVELAND
2812 EAST 79th ST.,	CLEVELAND, OHIO.
"Vi lahko pišete meni z ozirom na katerokoli bolezen in prejeli boste najboljše pojasnilo in ostalo bo popolnoma tajno."	^	^ : jj-
I	NAKOČILO.
■	Tem potom naročam......steklenic REMO PEOTI-
■	PROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO in priložim	in H	......centov.
■	Ime .....................................
H	Naslov .........................
NAZNANILO.
Članom druši.j sv. Barbare št. 44 v Franklinu, Kansas, se naznanja, da je bilo na zadnji seji dne 4. februarja t. 1. sklenjeno, da se vrše od zdaj zanaprej društvene seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, in sicer v dvorani g. B. Oblaka in ne več v i>rejšnji dvorani.
S sobratskim pozdravom (27-28—2) A. Seijak. tajnik.
Kje se nahaja MATH. RAYH? Pred par leti je bival na Carson Lake, Minn., kjer je imel fante na stanu, zdaj pa ne veni. I kje biva; slišal sem, da nekje v Michiganu. Poročati mu imam nekaj važnega. Prosim pa. da se mi oglasi, ali p,i ake^ kdo ve za njegov naslov, da jra mi naznani. — Frank BambiČ, HO714 N. Uickorv St., Jol;et 111. (26-28—2)
V Missouri
so vinske erorice, nikjer lepših. Naznanjam, da imamo še nekaj vina in rojaki, ki žele dobro naravno pijačo, zdaj se vam nudi zadnja priložnost za to leto. CLARET rdeče vino., galon 55c. ELVIRA rumeno vino galon 65c.
Vse druffe vrste so razprodane. Sodi 50 galon prosti, manji po $1-Obenem pa ponudim Slovencem izvrstno 21etno trto z koreninami Kdor ima prostor, naj sadi trto. da bo pil domače vino, ker Amerika bo suha. 16 vrst, pri malih naročilih 10c- kos, pri velikih naročilih ceneje, kamorkoli v Ameriki Povej koliko rabiš in kakova je zemlja in poslal bom trto, ki bo najbolje rodila.
FRANK GRAM, Naylor,	Mo.
Opomba-. Kaj so naše vina, pove, ker kripila ga ena sama tvrdka iz New Yorka 60 vagonov v Gasconade Co., Mo. kjer se prodaja v salonih za import vino.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ-VEČJI SLOVFNSK3 DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Zakaj?
bi podpirali tuje trgovce kadar imate med seboj rojake, ki Vam postrežejo z istim ali boljšim blagom po eiiakih ali nižjih cenah kakor drugi.
Največje in najstarejše Slovenske vinske trgovine v Cliicagi je lastnik Frank Jurjovec, kateri spreša vsakfc leto na tisoče galo-nov vina iz najboljšega grozdja. I^3 Za pristnost vina jamčim. Pošiljam vino izven Chicage sodčke po 15 in 50 galonov.
Pišite po cenik, r^" POŠILJAM DENAR v staro domovino in na vse strani tečno, redno in POPOLNOMA ZANESLJIVO po najnižjih cenah. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati v teh groznih časih, ^e Vam zdaj nudi najlepša prilika, ker so krone tako poceni.
100 Kron velja samo $12.50. Ako želite poslati potom brezžičnega brzojava, pridenite še $4.00 rsi naslov.
2S?3 SPREJEMAM NAROČNINO ZA LIST "GLAS NARODA".
Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
jAko imate namen kupiti v Cliicagi ali posebno v slovenski naselbini kako hišo ali loto. ali da imate isto namen prodati, oglasite se pri meni in boste dobro postrežem.
SVOJ K SVOJIM!
FRANK JURJOVEC 1801 W. 22nd Street, Chicago, 111.
OGLAS.
Kdor želi res dobro harmoniko, naj jo naroči pri nas. Primerne cene. Mi tudi popravljamo harmonike po nizki ceni.
RADOVICH & BALDASTI, 323 E. 54th St. New York, N. Y.
IŠČE SE
enega motormana, enega zavira-ča, en^g-a strojevodjo za Sullivan stroj in pomagača, enega kovača in pet dobrih majnerjev. Pišite po pojasnila v angleškem jeziku
The Saxman Coal & Coke Co.. (24-2—2-3) gasman, \V, Va.
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
JOSIR SVETE
1780-82 E. 28th St., Lorain. Ohio. RUDEČE VINO...............po $30.00 berel.
Pri mačjih naroČilih cena po dogovora. Vino jo popolnoma naravno, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
v« •
Mmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmtm
Ž G AN
poBIJim na rm kraje naravno ls tovarne po eledeClh *»»■«»»: Rdeča iganja po $3.00 galon. 10 galonov n Slfi.00. Bdeča tganja po $4.00 galon. 10 galonov za f27JO. TropLnJevec in SUvorlca po ramo latib cenah. Kdor fell vino aH piva naj piSe po cenik. Express all Crelgbt nla-Um Jas na veeti pijačah, rasen pire.
Opoaorjam posebno prebivalce v Oolor«.dl, da si naročijo pijače m aaprej. Defetal odbor se pripravlja, da priredi postave prod pošiljat-
nic H
yMAI OTATION.	KANSAS CR% MO.
SLOVENSKO . _
13=
podp, društvo ^^^ svete Barbari
m	4Š3	ti
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE IMKIII, / Sedel: FOREST CITY, PA.
ktoHfinM dne ZL JmvJt IMS v driavl PwflfMH
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: F. S. TAUCHER, 674 Ah say Are., Rock »princa Wyo. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Brought««, Pa. Tsjnlk: FRANK PA VLOVClC, box 047, Forest City, Pa. Pran atol tajnik: AVGUST GOKTIŠA, box 310, Forest City, Pa Blagajnik: JOHJP If ARI N Čl Č, &N03 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. Eaopnlk:
NADZORNI ODBOB: Prsdsednlk nads. odbora: JOSIP PETERNKL, box 95, Wlllolk, Pa. L aadsoruik: JERNEJ HAFNER, l>ox 05. Federal. Pa. 1 nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St.. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:	!,
Predsednik porot, odbora: MARTIN OH REŽ AN. box 72, E. Mineral, Kana 1. porotnik: FRANC TEBOPClC, R. F D. No. 3, box 14«. Fort Smith, >rk, 3L porotnik : JOSIP GOLOB, 1U1G So. 14th St., Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAH K K. E Oblo St., Pittsburgh. Pa.
I!
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt SU, New York, N. X.
Dsn Jena drnftfra, odroma njili nrsdnlkl so naproSenl pošiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj se pa po BUs edino potom po&nlb, ekspreraih sli l«učnlh denarnih nakaznic, nlka- '' k or pa ne potom privatnih tekov, nn naslov: Frank Pa vlovčič and Farmers ft Miners National Bank, Forest City, Pa
V iHi.^aJn, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika j* kake pomanjkljivosti, nsj to nenndoma naznanijo uradu glav. tajnika, da ss samore napako popraviti.
po naroČilu glavnega urada bodo do -
bivali vsi tajniki postaj društva "svete; barbare" dnevnik "glas naroda" brezplačno. ' _ ____Uredništvo.
Nekaj iz zvezdoslovja.
■■f ■ •
Kakor :vam pravi rjgotioviua, ljudje >i> VHvknrt pričakovali konca	zadnji/* ma ia 1010. ko se j<* bližal zemlji If.tllevev komet. Pa«'- so se malokdaj vprašali. na kateri podlagi stoji ta mi-Ljudstvu ni toliko do dogodb na rie*bt). to skrb prcpo&ča rado /\e/dosloveein. a vprašan jr o 'Kb-atnuku m jx»|rimi seinlje — to j;r • tudi pr*'prn*itim ljudem do fivsra <it*o/a jih obhaja, ee kdo le /ine, IxxUmi zvedeni neenjak, hodim puhli slepar, da »e lxwl«ta takrat ali takrat zad«*!« zemlja in ropata zvtnda ali kotnet. Zvrzdrmlov-
|»<i n« d«'la nobenih akubi, n«* arrfata in morda zadeneta znnlia in komet. Kaj bi jih l>rlo strah takega naključja, saj so pri *voj*m |»r»Hiii<yjevanju in pri svojih študijah bolj ilonta med vna-iginu svetovi n* m 1»u kakor na (lomaeetti svetu!
Zato bomo o tej stvari v lahko-umevna oMiki katero rekli, in si-ter i iveidoslovnega »talitfa.
Navajena am#. da fledamo / mirnim o<-e*oiu zvr^nito; tu n^ t'o\orimo o podnebnih dofodldh,
«> vrirt^i .« viharnimi iu-biL — Zvezdnata iifiKi nam je j*vJol>r. trdnosti. »<i»riadkepru mir«.
/ato izprrlKi človeka temuolj **trah, kadar s** nenadoma, eetorav malo, i/prem.rii navadno irirni <M>raz neba
Ibie 11. ik>t«'pu.da 1 -itj j«- /.ajiii /il 2Vi«£doKio\ e«- Ty« ho de P.rahe v ozvezdju Ka*ijOf*»je novo zvezdo. «vH|.-'jšo kakor v*- druge, svetila je »anio 17 isoMctr, v ka t»*i-ih )e po4a^oma jwvj«-mala. a na-l»o?.Ied y i-wt« izginila.
Nove zvesti*? so opazovali tudi sai-Hkoni htn	Na zvr-^iiar
nap* v IVtMiaiinu pri IVrlmu «*o s *l*ektrsr;io analian odkrili zname tuioai, da m zasvetila ena zveoda t eni ve» dve skupaj. Zvezdi kažeta v svojem s|M-ktru svetle in temno prog*. ki prihajajo od njunih go-reeih plutov. Večinoma so to vo-<le*6ere praga; k;.ie pa vsaka svoje t bližnja avetle. druga pa tempe. To opazovanje in merjenje pokazalo. da zvezdi letita narazen s strašansko hitrostjo — milj v sekundi. Ta dva svetova ki poprej nista imela toliko svetlobe. da bi s«» bika odkrila iimiu< otem, sta torej prišla tako blizu drug mimo drugega, da se jima je voeilo ozrai'j^. — Kakor sta ti zvendi aveiilt le kratek eaa, «-nako se je godilo — kakor <«(>oroea Ai.
lluosboJdi — z zvezdam L ki ko *»■ posvetile, prrtlej pa »kginile v zvesdnih krd«l»h Kasijopeje. La-bud» in Katarje
Taki |x>j*vi pričajo, da po n:ed-»vet o vnem pmatoru ai samo dosti xMvxUuh ali temnih »vetov, «c-P^t d* m svetovi na ivojih potili
' ne jo drug ob drugega, in sicer s tako salo. cla se vnamejo in sveta-j jo kakor goreča solnea. dokler' ni konca njihovemu i>ožaru.
Vsakomur so znani takozvaiii! I zvezdni utrinki ali — kakor st j jim pravi wmnstveno — iterolitr jjili iiH-t«s»ri. l)a niso posebno n**-; j vami, kaže to. da vsakih sto leti : ne ubijejo več nego kvečjemu en Mg a človeka. l"ač pa vč.uaih na-pravijo dokaj straha. Kaj takega!
je prijK*tilo v Califomiji. Neki) mož se je p«-ljal v svoji kočiji na izprrhod. Na poti ]>a prileti ob najlepšem dneva zvezda z neba J Z bloš."ečo svetlobo obdana je za-j žvižgala in zapiskala v njegovem i obliiju in tr<^čila siloviti streii' enako — kakor bi hotola |>ogasati svoj ogenj ni ohladiti se — s stni-' šanskiiu hrupom v bližnje morje.! S UtKo silo je udarila v vodo, titij so penasti valovi brizgnili visoko \ zrak. Izprehajaleo se je pivstra-i š:l. konji S4» tm splaiili in vprega! s.- j«> pre vrgla po prahu, kakor bi .jo bila strela videla. Ko so pri-hikočili ljudje, ki so zagledali ža-reieo s\etlobo ter euli tresk po morju m hrurp po cesti, bilo je že vse pri kraju.
Ako vprašamo strokovnjaka,! kaj je in odkod je prišel utrinek ' odgovori: "Lepi. svetli utrinek J ki jo n svojim padoin z iv-'ba in z nesročo, si jo je storiJ, vzbudil pozornost, je doživel svoje dni i silmi nezgodo: kos nizbitoga sve | ta je, kos. ki ieta »nibit od svoje celote, osamljen po vesoljnem1 prostoru, dokler ga Stvarnik ne pokliče k /grndbi novoga sveta."';
Seveda za trdno se ne dva po-j' zvedeti, katerih svetov so se dr-1' žali aero! it i ali meteori pred toli i ko in toliko tiso<"- leti. A njih se-1 sta v me pričajo, da niso drugega' kakor odlomki od večjih svetov J ki so pri porazu svojega prvot-j nega ertanja raactr«>sili po prostoru. Katero ulogo -so imeli razdejani1 svetovi, ali so bili sploh svetovi! ali svetla sobica, kdo bi to vedel *j Pokazalo se je lo to, da so aero-, liti \ najbližjem sorodstvu s ko meti. To je pokazala spektralna! analiza. Strokovnjaki mislijo, da, kometovo s-vetlo jedro obstoji iz i enake tvariae ktkor utrinki.
Takih drobcev je v nebesnem prostoru sila veliko. Dne 13. listo-1 pada jih je Al. numboldt s j svojim pomočnikov v eni uri na- i «tel čez 25.000. In vsakikrat, kadar se vname in posveti ntrmek na nebu. oznani nam njegov po-/ «r. da j«* tri^ii ob ozračje naše zemljo kos vnamjega sveta. Če torej takih kosov trešči, kakor sodijo zvezdoslovtei. med večjimi roji utrinkov po vee milijonov ob zemljo in zemlja nič ne trpi zaradi tega, ni ae nam v obče prav nič bati od teb podnebnikov.
Sredi prosinca 1899 se je bavilo neko neniiko društvo z vpraša* njem. "Ali bo konec »veta 13. li-stopada 1899, aS TJovtJrnik'
tega večera, docent Jens Liiteen, | je poročal o prerokovanem pogi-nu sveta ter si prizadeval s sliko Ln z besedo pomiriti poslušalce, rekoč, da se ni bati poraza sveta. "To je pn gotovo", je rekel. *'da ;<lne 13. listopada 1S99 treščita skupaj z.'lilija in komet Ulela. (Govornik se je zmotil o kometu i kakor Ikuiio poznejo slišali. Čo bi kak nenemški tbčeujak storil tak (pogresek. to bi planili po njem nemški časniki! Xemeem na čelu prosvete je pa \-se dovoljeno.) Temu naključju se ni izogniti, a tu tresk ne Oo pogubil sveta. Ta tresk pa utegne kometove razvaline — tako je nadaljeval Jeus Liitzen — raztrositi še bolj po vesoljnem prostoru, nego -»o sedaj, j Znano je namreč - je rekel —k .da se zvezde ne vidijo skoei gost dim, pač pa se vidijo skozi rep zvezde repatice. To spričuje, da je kometova tvarina bolj rahla in tanka n«go dim. To velja sploh za , v^»e. rupatiee: kaj bi ne veljalo za Bielov koniet. ki je že toliko raz-
1
dejan, da pri začinjeni njegove:m obhodu še naj gostejše ga jedra ni I bilo nikjer videti, le njegovi ko-sovi so se s^KJt'Jiali v podofoi gore-čUi utrinkov. Hiclov poraz se ni dogodil naenkrat, teonveč se je godil sedaj na tej, sedaj na drugi strana njegove poti. Na nekaterih krajih je prostor ves poln drobiža, na drugih vmes pa prazen. Zemlja zadene na svoji poti ali ob polni, ali ob prazni prostor. Lota 1833. in 1866. je zadela ob polni prostor; po računu bi imela tudi lot.-t 189'J. zadeti ob tak kraj ko-metovega sira. ki je posut z njegovimi kosi. C"e se to zgodi, uteg-! ne nastati sijajen i»ožar teh ostankov v višavah zemskega ozračja, i a zemlje ta požar nikakor ne bo poškodoval."
M aio predrzno je trditi, kakor i je trdil Jejis Liitzen, rekoč: t4Tre-, šč-ila bodeta sku]>aj zemlja in ko-jiniK; temu naključju se ni izo:rni i ti.'' Takega dogodka ne morejo i zvez< losi ovci pri kometih nikdar; i trdno naznaniti, zakaj na pomi-| k an jo k oonetovo po sveto vin^r, j j prostoru ne vpliva le neznano gi-, 1 banje v njegovem lastneui telesu. tenrveV- tudi natozanje bližnjih1 planetov, mimo katerih drži njegova pot. Gotovo pa je to, da za-1 dene zemlja ob dotični roj utrin-kov, ker ta roj se razprostira po-i j leg križempotja tako na široko.j da se ua zemlja res izogniti ne j {more. ee ga le planet. Jupiter no! : odmakne toliko, da še niti kri-j | ženi polja iw» zadene.
Glede na zvezdoslovne razmero! kometov, s katerimi združeni sej prikazujejo utrinki, je kaj ime-! riitno to, kar je doživel l^ta 1872. j dunajski zvezdoslovec dr. J. Pa-lisa na potovanju po Neanškeni. j Pot ga je pripeljala v Kiel. Od j ondod je namerjal iti v tJrrth-1 i k;unp. kjer ima Iliilovv <vojo zvei-darnico. ki je po uspešnem deio-j vanju dr. Vogel a in lx>lE»eja«h'rtro| zaslovela po svetu. 'Dne 27. listo-} pada 1S72 popoldne sem zapirstU Kiel, nameaijeoi po železnici peljati se do Bordeaholma. V Bor-deshodmu sem šel v bližnjo gesti 1-1 nico. da naročim voz. ki me pc«-le^rne v poldrugo uro oddaljoni Bothkamp. S -čakanjetm sem za-.mudil toliko časa. da se je že mra-■čilo, ko seui se odpeljal. Ta dan je bil tetnmikast in meglen, zvečer se je pa zjasnilo. Ko aned vožnjo i nastopi noč. jamem <*zirati po nebu. Tedaj zagledaan. da se je! utrnila na nebu z\ezda. N'ič posebnega ni bilo na njeni prikaani. primeroma slabo se je svetila, po-N"'a«si sc je gii>ala po svoji kratki poti. Za prvo posveti dru^a za |drugo tretja itd. Hile so vse prvi enake. Čim dalje sem opazoval, item hitreje je sledil utrinek ta. utrinkom; ne sekunda ni pretekla. da bi se ne bil pokazal eden ali dva. S časom pa so prihajali! tako gosti, da sem se potipal pol čelu in se vprašal, ali bdim, ali pa spim in sanjam. Ko sem se pripeljal do llirlovvega posestva, se jej zopet pooblačilo, se je zoj>et po-oblaoilo; jaz pa sem hitel obiskat
j Čistoča je pol življenja^ j
Ta stari pravični pregovor se upošteva največ pri čistih oeponareje-Olh pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le pri stari krsjan-ski tvrdkt: MORRIS FORST COMPANY.
C— ■ itiinB	gtUm
Belo mli rdete iitno isaai«................ftoo do	»4.0»
..................«2.50 8.W	KJS0 *	A.00
.................. ZJOO	JJO	4.00
gteirum.......................,JJJ J» W «
Kamno^ac. kimd................ t. 00	SJO	3.00	4.00
............................................«-«»	4.»
I............................................2-»
yyyr:-:-:....................iJBO s.oo
n»o b*h> ali rdmčm rmo od..............ij»	d«	3.00
Pri naroČilu od f&GO ali več ltlačamo ekspresa. Na vsbod do New Torka in zapad do Chicaga. Naročila odpošljemo Se tisti dal, ko jih do-bemo. Plfitte takoj po cenik na naslov:
Morris Forst Company,
iotvr HOMO wtii,
Svarilo.
(JCD8U ZDRAVNIŠKI VRŠČAK1
OPOZARJAJO NA NEVARNOST PREHLADA, GRIPE IN
PLJUČNICE.
Ogromno Število smrtnih slučajev, Id so nastali ▼ letu 1916 radi pljučnice,; je oposorilo ljudstvo pred nevarnostjo, katera pride največkrat radi malega j prehlada.
Zato je potrebno, da takoj najma- < ojSl znak prehlada odstranite.
H. H. Von Schlick-ov Bolgarski Krvni čaj.
Se se ga vzame zvečer p redno se gre i «pat, pomaga naravi, da lahko odštru-1 ai vse bakterije prehlada, katere več- j krat radi zanemarjenosti povzročijo leljubo gripo ali eelo ožive bakterije ključnice, kar ima slabe posledice.
Na tisoče prostovoljnih zahvalnih ;jlsem lahko vidite v našem nradu.
Velika družinska škatlja H. H. VON SCHUCKOVEGA BOLG ARSKEG % KRVNEGA ČAJA, ki trsja cel mese«>, i dane le en dolar, 6 ska tel j pet dolar-} jev in jo pošljemo kamorkoli ako dobi- j mo denar ali pa tudi C. O. D.
Marvel Products Go. i
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.!
Opomba. Ako hočete poSUjatev zava i rovati, pofiljite 10c. več.__j
zvezdoslovska tovariša, sodelavca; na tej zvezdamieL Nikjer ni brio! opaziti žive duše, jaz pa sem bil! tuj tukaj. Vendar sem našel nio-sticek in nasip do Biilowe zvrf^-darnice. ki stoji srcli velik^sra ribnika. K sreči sta bila pri opravilih Vogtd in Lohse. Ko smo se spoznali, sem ju takoj opozoril na nenavadni pojav na nebu. Osupla me pogledata, kakor bi hotela reči: 'No. tamn se pa sanja!' Na moj p^»ziv pogledata skozi okno. A kaj mislite, da sla zagrledsili«1 Nič! Pooblačilo se je bilo tako • gosto m na debelo ter taka tema j je bila, da se ni videlo nikamor, j Ker ni bilo nobene frostilne blizu, se nisem branil povabila, da nai oRtanein čez tioč pri njiju. Poslal 1 sem voz nazaj. fJospoda sta me . odilapo poslopju, da sem «=i o^rle 1 dal naprave po zvezdarniei. Nebo j je bilo še vedno oblačno in meno ' je bilo skoro sram, da ni bilo mo-j goee torvarišema pokazati pri kazini na nebu. Zato mi ni dalo nobe-nesa mii*u. večkrat nem skočil k j oknu in se ozrl po tonmem nebu. j In glejte! Še smo se po večerji Lživahno pogovarjali, ko se razjasni ne bo in prikaže se čudovit' ; prizor, da si sijajnejsega misliti j ae mot eni. Ko s^ni bil opozoril 1 ne vernika na izredno prikazen. >1» oba skoro odrevenela zraven ; mene; dalje ea«a ni prišla m>be aemu drujca beseda iz ust. kakor-; Ah, ah! Ilitro sta poklicala na , ogled tudi posestnika B ilovva in | njegovo družino. Stxiaj smo stali J vsi zamaknjeni v prečudiri prizor velikanskega požara na nebu. Zatrjujem ti. dragi bralec, tudi ti bi bil obmolknil ves zamaknjen, usta bi bil odprl in zijal v nebo kakor brez zavednosti. Misli si veliko ploho, misli si. da se vname vsaka: kaplja vode, pa imaš podobo si-« .lajne prikazni na nebu."
Taka osuplost nad nepojilsnita, nebeškim prizorom je obšla tudi /ve zdoslovce.
_(Konec prihodnjič).
HARMONIKE
i
bodisi kakrinekoll vrste ladelujem tal popravljala po najnltjih cenah, a delo trpdno ln zanesljivo. ▼ popravo j zanesljivo vsakdo pofiLje. ker sem ie nad 18 let tukaj ▼ tem, podu ln sedaj ▼ svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse droge harmonike. Rabljene harmonike kupujem in vzamem tudi v zameno, toda le , 3 lu 4vrstne.	i
JOHN WEN ZEL. It« East ay BL. Owe—C OMai
j ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI j SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS J DRAVAH.
mmmm želodčne
pbfcjmbolezni.
B '^^Ki^^r^ ^^^^^D okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmab- I ^JHHn^^' ^f	sem, katar, naduha in funkcijonaine bolezni srca I
*	vspešno zdravijo privatno na domu in z I
"^ppfc.-Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim I
načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so R H^^^^Hk^H^^^^^^V sifilis, nečuta kri, kožne bolezni, kapavica, živčna K
I^^Hr slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možga-nov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-. ^	nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Mola^^^^fe^^^^^ Zdraviliška knjižica, katera šleje osebna^K'^K^^	96 strani, zastonj.
■t Aa 1 dessž a a	^^^^^^^	Piiite ie danes po to knjižico in o njej boste naili enostavna
pU91ulIlvO	(akta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga
-j^Jj.	znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi ji'i moral znati
Uotlv«	V^H	vsak moiki in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koiistni
*	tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi do-
Ž»um. da me poza« vsaki mol ia N^SA^k »	bili nazaj svoje stato zdravje in moč. piiite takoj po to bmpMao
vsaka iena v tej deželi, katera trpi u	M	Icb|I±1co in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te aH one bolezni,
bolezni. Želim, da me poznajo vai kot	■	Ne pošiljajte denarja! — poiljite samo vaie ime in naslov na
pn,atclia-da vrdo kdo sem iaz!kajsem	spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za lukina ničvredna
iT* i^T^^STj^o^.	!emveč to	ie k ;n >
vel V mrdicinaki katero vršm ic	P^ocasne nasvete m podatke. Pn tem lahko zveste, na dem v, trpite
dobo vr*o let: moii laaie so danes snelo. m kako moce	teikoča obvladati.
beli po dolgih letih Mudirania. raziakavanja	__ ___ _	_	_ __ _ _
in dela. Skrbno sem proofil ia analn^	KUpOH Z8 breZpiaCOO lOljlzlCO.
v* nate stare, kronične ia globoke vkor-	... , ... ....	...	,
r-mnroe bolezni, ki se tako triko zdravijo	Napišite vaie popolno ime in naslov, izTežit« m pošljite nam Ss danes,
ia o katerih ima mnoiro drugih zdravnikom	Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
le površno znanje. Želim, da mi vut bo-	—___________________
svoje teikote Ia tajnosti; vpakerot L>m1£j	^ J« RiBSELL PlUCC COn
pottrn nasvet, ker if Km. da Mm z rokim	'j. 1100 klsikoo A Cliotoo St».. CbicS^O, III.
aober pnjatrtj. RS»e po brezplačno knh-	„ ,. n ... ...
boo. katero vam nudim, in čitaite moia	Go^>od)e: Prosim, poiljlte mi takoj vaio »ImnUiko knjižico popotiws
poshraleo ssdr.	in potaune prosto.
•« »«.................................- -............-......--
Maslo .....................................Oriarr«.......................
Rojaki! [
Potrebujemo še nekaj rojakov za naselbino v dolini trdega lesa V W I S C O i* SINU.
Naš namen je napraviti svojo! solo in cerkev. Zemlja trdega lesa j j je na prodaj od $15 aker in vee; malo niiplaeilo in po $10 na mesec' ali pa letne obroke. Družba zgTa-di hišo, preskrbi krave, preždče, kokoši in da delo preko zime. Pridela se pšenico, ješpren, oves. rž, j neniška in domača detelja, krompir, pesa itd. Pišite na: Edward Delles, President North American Land & Timber Co., 334 South [Canal St., Chicago, HI.
IŠČEM DEKLETA
: 7.'a čistiti hišo pri mali drnžiui. j Plača od 18 do 20 dolarjev na me-sec. Obenem pa naznanjam, da je i na prostilni. Katero veseli, naj se
oglasi.
i
Joe Sushau
402 N. S. St., Sheboygan, Wis. __ ____
Tempotom opozarjam vse one. ; ki mi kaj dolgujejo, da mi v teku ; 14 dni povrnejo, ker inače «ein jih primoran objaviti s polnim i imenom.
Obenem pa tudi iščem 6—b delavcev za delati drva. Plača $1.60 od k lat'tre. Gozd js lep. Katerega ve«ueli. naj pride, aili pa piSe na: Frank Gerzina. K, F. D. 3, Box 27. 127-28—2'	Couderspoit, Pa.
^ POZOR ROJAKI
•UhtsSsIkkzMlssatils tsfci lasis kakor tsdi , "tataslW la brads ta rafceis edssisb In oslvrf. tsnasllissi. kasti bol aH tasaai« v rokah. , oorah Ia v krtia. v oasslk tesk i^iliaii sadra-▼1«. raaa. yskliaa, bata. tura, krasta tas*ate , p»tas son knrjs otesa. sashBss t par 4wh polaoras odstranim. Kdor M raojs adrvlla km- ,
MsfflL-^r ^^,
, Krasni ispni KOLEDAR m lato 1917
dobit« ako pošljeta 4 canta sa p citaiao.	,
JAKOB WAHfiia 6702 Boana A ve.. Clmknd. Oblo. ,
j DtTlo"«'eSTI ^
K Jas tem edini hrrafto gotai» I ^ 3 O Specialist moikfb bolesnJ v 9 i
9 Plttsburftlio, Pa.	| ^
S Uradne ure: dnsvao od 9. do- 9 j
Jj poldne do a m mto. ▼ pat* S s Skill ud a dopoldne do XpopolftM. I 1 I NwMJo M 10.	l 1 j
jm SL tt'jSS m —^ 1
I	j Zadnja novost.
|f |	Vsskevrste iganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor
; k a	tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez ka-
II	1	banja z mojimi izvlečki. Pogiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake ! g |	steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, tistejie. bol j-
■	a ie in več kot polovico cenej&e pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri I I sslonerjih
j J ]	F. P. Barton piie:
11 |	"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo.
| 1	Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago ka-
■	]	kor ste vi pisati. Poiljite Se itd."
i m	Takih m enakih pisem, dobim vsaki dan. kar js jasoo, da js
f I	blago v resnici hvale vredno.	z 1
S 2	Piiite na:	• 1 Z
! |	Z« JAKSHB	I j
J J Be* 366 Nortfc DiaMd Station.	PITTSBURGH, PA 11
agiEigimiEiemaiBiara^^
Kadar Je knko drnfltvo mwijmio kupiti bandm Mift. rscali« godbsns Instrumente, kape ltd, ali pa kadar potretrajeto uro, varOUa prlvoak^ prstan« lttL, ne koplss prej nikjer, da todl nas an sens vpraiata. UpnOanJi Vaa stane 1« ae. pa si bodete prihranili dolarje.
Gsnlke. vsi vrst poMllsmo btesplsčnoi PUkts ponj,
IVAN PAJK 6 CO., 456 Chestnut St,___C O NEMA UGH, PA.
i Veliki vojni atlas |[
| vojskujočih se evropskih držav in pa ko- \t S lonijskih posestev vseh velesil. i|
S	Obsega 11 raznih zemljevidov.	! |
$	STENSKO MAPO OELE EVBOPE $1M	i g
V	VELIKO STENSKO MAPO, HA ENI STKANI ZJX-	§
®	, DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET.	X
Z	ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-
S MAOLJE Z MEJO AV8TRO-OGRSKE Z ITALIJO. M g S OKNA JE 16 CENTOV.	4
W	CENA SAMO 25 CENTOV.
S	Naročila in denar poilgite un:	^
j Slovenic Publishing Company |
S if Oortlnadt St,	Now York, N. T.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJySdil SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.