W&$ml spomini. fJanaS G«l8c.) <DalJB.) Gališko blato j« bilo že v mirnili 6asih nekaj iKTanpednega; povspelo ss je pa do vrhunca posebRosii, ko je lezlo, cokalo in oralo po njem na tlsoča fiovešklh ter živalskili nog in muogo vozov, V tem t>latn«m morju leži pogreznjenega in zakopanega neffeto zdravja in mladega življenja. Mislua, da bi se gjunemu Bogu n« Eamerili, ako bi dodjali litanljam vseh svetnikoT gorko prošnjo: Kuge, lakote, TO]sk» i* gališkega blata! Reši nas, o Gospod! Torej dežiti j« zač«lo prvi dan umika. Lezli smo nazaj v smeri proti Przemyslu. Kmetskim lju<lem smo s« morali, vsi povaljani in upadlih obrasaov, usmiJiti, ker so nam nudili povsod truha, ml«ka, jabolk in pečenega krompirja. Korakali smo v deževju iu blatu po poljskih potih «eli dan. Legal je že gostomegleni zrak po ra. vnf, pa nikdo nl znal, kje da se bomo do kože premočeni ustavili in nočili. Za sovražnika se ni nikdo asmenil. Nikdo se ni vpraSajoče ozrl: Ali nam slediJo Rusi ali ne? Potihnil je bojni grom in živa duša se ni veS zmenila, kaj da počenja po našem odhodu sovražnik. 2e v temničastftm mraku so poslali Francla, »«kaj častnikOT In m«n» napraj po cesti, d» poskrWmo prenoCiSSt t š« floknj oddalj»n«m s«lu Dombro ira. Jezdili smo po mlakužasti bLitni cesti in rili s težavo med četami, topovi in vozovi. Nepredirna tcma nas je ž« ovijala, ko smo postali pred obcestnkn drogom s tablo in napisom: Donibrowa. Odkazana prenočišča razdeliti pri belem dnevu ji malenkost, a skoraj nejrestopen plot butanja ^ gosti temi! Najboli pomisleka vredno dejstvo je bilo, k«r nismo imeli lufii, da, »iti jedne vžigrilice n« ve*. Jezdarili smo naprtj po blctni cesti in budoli naokrog, č« bi nam vendar zasvetlikal odkod žarek ln6i. Na levo od eeste j» brlela v seljaški ba]ti medla leščerba. Hrupuo smo obsuli borno hlšo in zahtevali takoj vstopa.. ,.Pa še taisti počaka, ki iz Crešnje pad»!" Ta pregovor s« ]'• to noC na nas dodobra vdeistvil. Tovarigi so razbijali po durih in robantiii na vs« pretege. Posledica tega rogovilenja je bite, da j« še r bajti lufc ugasnila ia ¦¦ smo stali ge vedno v dežju. Začel 66m jaz z lepo in zrival skozi zaprto olnio vse rusinsk* besed« ljubeznjivosti in prošnje. ki sem jih znal do tedaj. V veži j« nokaj pritajeno zaškripalo in diiri so sa odprl». Pred nami se jo po.iavilo umazano, star'kavo ŽenšCe, še vidno trepetajofte vsled prestanega strahu Pogladil sem jo z za vsako žensko prikupljivo laskajofio: ,,Matko! Matko!" Plaha mamka ja začela pomirjeno kimati, s« globoko priklanjatl in oddrsala je po ugaslo svetilko. Pri s\itu In5i nas je spoznala kot avstrijske dobr« ,,paneu ter nas povedla v izbo. Tzpod pei^n^aka je še pritelebil »amrSani ueo ži5, menda ]'• h\\ n|»n moi,- in nam poljubljal l"ar po vrsti roke. Toliko smo izbrcali iz obeb, da sta pokimavala pri izreku imena: Dombrowa. Radi bi bili še zvedeli, kje da tiči župan tega sela, ki bi nam razkazal celo iiočišfte. Vsi svetniki! To je bilo težavno, ker smo ponujali vsi oelo kramoi rusinskih izrazov, a nobedeu ui pogodil rusinske besede župan! No vendar, po dolgovezni mešetarili je izmomljal stnrec nam tolikaiij potrebni: ,,Vajd." Vujd torej se naziva prva oseba v selu, Hočeš, nočeg, moraš! Starca smo kratkomalo prisililiv da ]e zlezel v copatam podobno obuvalo in krevsal pred nami z leščerbo do samega vujda. Iztaknili sma tega preklicanega velmoža po dolgih. o\Tinkih. Bil Je ša preoej na brihtno prikrojen. Z gore6o tresko nam ja razkazal vse bajte< hleve, pode in feolarnioe. Sicet borno selo j« bilo razsežno in dovolj prostorno za ••li poll. S Franclom sva stopila v temi nazaj ob cesto, da iztakneva kako bolj lično in prostorno hl6o za polkovni štab Dobila sva nekata vili podobno posl(V pje, ki je bilo prazno in iinelo že tedaj razbite Sipe< Ko sva pregledovala in v temi otipovala prazne sobe, se je v bližini svetlo vidno posvetilo in zagrmela je dvakrat drugo za drugim: ,,Bum — buml" Ni m« kateri strel zlahka tako presenetil in osupnil kot ta, Zobje so nama šklebetnili, zatrepetala sva preseneSena, saj je bilo kot dan jasno: Rusi so nam za petami I Ze streljajo v naše umikajofce se 8ete. Zajeli nas bodo vso in poguali v ledeno Slbirijol 0 t«m sem bil trenutno prepričan v dno duSe. Prisluškorala sva še, bo se še li oglasil odkod fromi »treL A nikjer se ni več zablisnilo, ne počilo. Le po cesti je odmevalo cokotanje umikalofiih _se iat Francl me ]e zapustil in naročil: NaJ nanosim w sob« slame, on pa gre pogledat k tovarišem. Presneto dolgo sem taval in tipal krog voglov, predno sem zavohal v konjskem blevu krmo, ne slame. Ve5 kot dobro uro sem nosil in vlačil to krmo in nasflal ž njo vse sobe. Ležišča so bila pripravljena, a Franola in tovarišev od nikoder, Nisem imel lafii, niti jedne šibice ne, In glad mi je začel kraliti po trebiihu. Za nameCek pa Se sam v kot rog temni noS, v neznanem selu in prazni hiši. Spomini s prv&ga bega pred kozakl so ml zafieli roiiti pp glavi. Nekaj me je kljuvalo, pikalo in govorHo: JanuS, prvi5 sl jo odnesel bosonog, tokrat te bodo pa zajeli obutogal Plaho osamljenega sem se pofiutil kakorkamen na eesti. Sedel sem na pripravljeno ležiSSe In M zabudal sklonjeno-podprt« glave v temo. To so oni straSni trenntki negotovosti, ki jlh ne privoščimo samemu peklenSčakii. Ko tava Clovek, podoben 6lepcu, nevede, fiesar bi se v naglici oprijel, da otoM prostost in življenje. Ni6 ni pomagalo vse tuhtanje; moral sem na oni trhli klin v bednem vojaškem 2"itljen.iu, ko si mora filovek iz dan duše priznati: Ve6 kot umrl ne boš! ITako sem 5©pel skljufien po duS in tefesu. Začelo tai je poplesavati svetlikasto pred o&ni in zadreraal sem. Nisem utegnil niti 2asanjatj, t» vn udftri skozi pobito 6ipe na dremajofte uho hripaTi, zapotegnjani in proseSi klic, kot bi WAo koga laTfi za rrat: ^JannB! |a-a-anuS!a Tranutno ^i» .!• oblila kurja pu|t strahu iu MIr« wm kuSkntf kvišku. Zopet j« eavpilo b cest« ˇ iMUio iti: .Jaatjf! Ja—«-a»**!a 6f*aaoMl «Ma grgf^«** jarestii glas Fraotla.*m—i ga ara.i* l« p«atf}«, M> ai f» bil» trttne pr«. pmtmi*. •« s«lcrat ¦% j« petreslt astraaja froM t vsem životu, a izpodrinila jo je kljubovalna srčnost. ,r4vovariša pa ne pustiš zadaviti krlžem držečih rok, rtffti umrjeS saml Desnioa se je kr&evito oklenila navitega saimokresa in že sem bil v temi, na — cesti. A tukaj je bilo vse mirno, niti najmanjšega truS6a in lomastenja. 2e sem menil, da prihajam prepozno, da sem zamudil s par trenutki odlašanja živIjenje dragega tovarlša, ko me spet potrttsni strašni klic: ,,Ja—anu§!" Drvil sem po do gležnjev blatni cesti uaprej, bulefl na vse strani, kje da vendar diavijo in valjajo pi-ijatelja sovražniki. Bog zna, kam bi bij odbezgal, da se ni tovariS vnovič zadrl na razdaljo kakih 2 korakov. Otipal sem ga na svoje razožaranje samega ob brzojavnem drogu stojefiega. brei mske dnižbe. Raslo mi je prepričanje, da se mu ]e zavrtelo na znorelo plat, ker krifii v temno noč brez vzroka, kot bi ga drl pri živem telesu. Toliko nikdar zabnega strahu mi je nagnal v vse ude, a za nameček me je Se robato ozmerjal, 5eS: ..Hudifi nemarnl, k]e pa tiCiS? 2e oel« pol urt 8* zadiram na cesti, pa te ai od nikoder!" Vem, da bi mu bil toplih zasolil pod nos, da mi ni pomolil ogromni falat salame in hleb kmha. Klobaso in kruh je nekje iztaknil, pa v temi Bi raogel pogoditi prave hiše. Ker je breavsjieSno blodil in ookal po cesti ln iarkih, je zadel klicati na pomoč in refiitev. Predno j« ^TBbudil mene na tako razdaljo iz trdega spanja, mu j« pošlo iokaj glasu in aadiral s» ]• hriparo ]wrao. No, pa se nisva kr»gala. ampak stopilp sva v hiSo, stdla na »astlano krmo in otepala salaano s kruhoni. Ak, j« to teknilo po prestanem strahu. Pokripšaaa po j»(M, sra pa oba trdne zaspala. TsvariH a» iosp»B š« !• proti jutru vsi prtmožtni im »trn-^ jMi. P0T«4ali s« naaa tmd1, a)a jlb «tso Rusi (h*«it| ¦* «b*tr»1|«Tali. aaipak »aši jiioiirji 9« spmsi« »• noCi dva mosta v zrak. Drugega dne predpoldne pa smo odhajali iz za mene nezabne Dombrorre v gosti megli In deževju. Moj Bog, ta dolgoveznl umik je bil nekaj neznosnega za vsakega, ki ga je dožiye&. Bill smo paŁ tedaj še neizkugeni novinol na bojrifem polju, naši predstojniki in mi. Po jedni cesti se je valilo v blaiu naprej, vse ob enem: pešci, jezdecl, artilerlja iD nesrefini tren. Saj se ni fiuaiti, da se Je pri tem babilonskem stolpu vse zmealo, zmefcalo, zgnetlo in zagozdilo tako, da ni mogel nobeden naprej, Ce se je polomilo pri kakem vozičku kolo, je radi te nezgode obstala cela trenska kolona; na tisoče lmdi in živati je obtlftalo nepremifino po več ur v blatu in dežju. Ali postal je voznik kfe spredaj in si nadelaval pipo; dokler nl dogotovil, so morali čakati tiso6i. Artilerija ,|o krmlla obiCajno svoje kramp« kar rprežen« na oestl Seve, potrpeti so morali premofieni peš^ ei, 3a so se nahranile živali. Prišlo pa ]'e pri teh muftnih zagozdah do prav resnih razprtij med Sastniki. Zmagal in prodrl ]e vsikdar viSji, akoramo je bDa ˇ oži hodeSa resnica na slrani nižjega. Pri vseh teh zmedah In zavorah smo rsaj nživali ta blagor, da nas Rusi niso podili ia preganjaiki. Sam Bog bi nas Ml zapnstil, d« iat* je pritisnff poleg zmenfl, bleii* ln dežia 6e soyražaika v hrb«t. Vanaar so pri (am nepremifinMn postajanju In Bakanjn po e«le ure v cestni ndakuži, pre«oReol obleki In neprestanem dežju nepopisno trpeli ljpdje in lirall. MoStvo ln Sastniki so \idno p«6ali ln se vl&kll po blaini e«sti kot mrtyaek« seno«, Obcestne graKh so bil« pofcf« (M aaporoT in slabega TTHHim ob- (atollo pr&4