Ust avoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) N. Državno denarstvo. 1. Davkarstvo. (Dalje.) ^avek odraerjajo skupno po dohodkih in prejerakih ravno minulega leta. Ce so ti stalni, se njih visokost vpošteva s svoto, ki so jo dosegli koncem meseca grudna; če niso stalni, se pa ozira na njih poprečnost zadnjih treh let. Pri priredbi osebne dohodnine je dohodkom obiteljskega načelnika prištevati dohodke njegovih svojcev. K dohodkom spadajo vsi prejemki v gotovini ali pa v vrednostnih predmetih, stanovanje v lastni hiši v znesku, ki odgovarja najemščini, katera bi se dobila, če bi se stanovanje oddalo; potem vrednost za gospodarstvo porabljenih pridelkov iz kraetovanja in vrednost izdelkov obrtovanja po odbitih troških v dosego varo- vanja in vzdržavanja teh dohodkov ter obrestih raorebitnih dolgov. Izredni prejemki iz dedščin, iz zavarovanih glavnic za življenje, daril in enakih reči niso dohodnini podvrženi dohodki. Pri napovedbi dohodnine se sraejo na dalje odbiti ti-le troški: Upravni, obratni in vzdrževalni troški, izguba in primerni odpis na vrednbsti inventarja in raaterijala, prispevki za zavarovanje proti škodi sploh, oni za zavarovanje na srart ali življenje pa le do zneska 100 gld., če so stariši in otroci zavarovani celo do zneska 200 gld., vsakojaki pokojninski in preskrbninski prispevki, katere je davoni zavezanec po zakonu primoran plačevati, končno vsi davki razun dohodnine in vse doklade na davke. Osebno dohodnino odmerjajo po visokosti čistih dohodkov in prejemkov. Ta znaša na leto pri dohodkih nad do vštetih gld.: gld.: gld.: 600 625 3-60 625 650 4 — 650 675 4-40 675 700 4-80 700 750 5-40 750 800 6-— 800 850 6-80 850 900 7-60 900 950 8-40 950 1000 9-20 1000 1100 10 — 1100 1200 12- — 1200 1300 14 — 1300 1400 16-— 1400 1500 18-— 1500 1600 20-— 1600 1700 22-- 1700 1800 24- - 1800 1900 27 — 1900 2000 30- 2000 2200 34-— 2200 2400 39-— 2400 2600 44 — 2600 2800 49-— nad gld.: 2800 3000 3300 3600 3900 4200 4600 5000 5500 do vstetih gld.: 3000 3300 3600 3900 4200 4600 5000 5500 6000 gld.: 55-— 62-— 71-— 80-— 90-— 101 — 114— 129 — 146*— i. t. d. Vidi se, da novi davek le zmerno narašča, ker začenja s O'6°/o in sploh ne presega 5°/o čistih dohodkov. Ge skrbi obiteljski načelnik, čigar dohodki ne presegajo 2000 gld. na leto, mimo svojega zakonskega druga še za več kakor dvoje družinskih členov, tedaj se mu pri odmeri davka od dohodkov odbije V20 za vsakega družinskega člena nad to število. Vsekako pa se mu, ne glede na višino odbitka mora znižati davčni postavek vsaj za eno stopinjo. Ako pa zakonski drug ali družinski členi dobivajo dohodke, ki jih je zaradi davka prištevati dohodkom obiteljskega načelnika, tedaj se za vsakega takega člena odbije od dohodkov znesek 250 gld., če pa je dohodek posameznega manjsi, pa ta dohodek. Tudi je dovoljeno, da se pri priredbi davka ozira na posebne, plačilno zraožnost davčnega zavezanca bistveno krateče razmere. Tako se tistim, katerih dohodki ne presezajo 5000 gld., dajejo olajšave za 1, 2 ali 3 stopinje obdačbe, če dokažejo, da imajo izredne troške za vzgojo otrok, dolžnost skrbeti za uboge svojce, troške vsled hude in trajne bolezni ali smrti v rodbini, da so zadiolženi, da so jih doletele posebne nezgode i. dr. Osebna dohodnina se praviloma odmerja in predpisuje tam, kjer ima davčni zavezanec svoje redno prebivališče, za osebe v inozemstvu pa tam, kjer se nahaja vir njihovih dohodkov v nažih deželah. Za priredbo osebne dohodnine so postavljene a) cenilne koraisije in sicer okrajne komisije za politične okraje in krajne komisije za mesta in obrtnijske kraje z več kakor 10.000 prebivalci; b) prizivna koraisija za vso kronovino. Cenilnih komisij dolžnost je, poizvedavati dohodninske razraere davcnih zavezancev in določati jim davčne postavke. Prizivna komisija pa odloča o vseh, proti pos.opanju cenilnih komisij vloženih pritožbah. Število členov cenilnih komisij določa z ozirom na velikost okraja in dohodne raz- mere finančni minister; polovico členov, predsednika in njegovega namestnika imenuje on, polovico členov pa volijo davčni zavezanci sami iz svoje srede. Isto velja za člene namestnike. Davčni zavezanci volijo v treh skupinah. Skupine se snujejo tako, da se razdeli svota osebne dohodnine za isti okraj ali kraj na tri enake dele. V prvi del ali skupino se uvrščujejo tisti, ki plačujejo po največ, v drugi tisti, ki plačujejo raanj in v tretji del tisti, ki plačujejo najmanj davka. Število členov prizivne komisije določa z ozirom na velikost dežele in na dohodne razmere tudi finančni minister. Polovico členov, predsednika in njegovega namestnika imenuje on, polovico členov pa voli deželni odbor. Isto velja za člene naraestnike. Voliti se smejo sarao tiste osebni dohodnini zavezane *osebe moškega spola, ki so dokončale 24. leto svoje dobe in uživajo vse državljanske in politične pravice. Volitev odkloniti smejo udje državnega in deželnega zbora, duhovniki in učitelji v aktivni službi, dvorni, državni, deželni, občinski in javni zakladni uradniki in služabniki ter vojaške osebe, dalje starci nad 60 let, telesno pohabljeni in tiste osebe, katere so bili členi v zadnjih šiirih letih. Cleni komisije se volijo za dobo štirih let. Za priredbo osebne dohodnine sestavljajo davčna oblastva imenike o vseh v njih območju stanujočih osebah, o katerih domnevajo, da jih utegne zadeti davčna dolžnost. Hišni posestniki in oskrbniki morajo v določenem roku predlagati davčnemu oblastvu izkaz vseh v hiši stanujočih oseb in njih opravil. Vsak delodajalec, ki izplačuje uslužbencu na leto več kot 600 gld., mora to javiti davčnemu oblastvu. Poleg tega pa je vsak davčni zavezanec dolžan, vsako leto v določenera roku napovedbo dohodkov, ustno ali pisraeno, polagati pristoječemu davčnemu oblastvu. Kaj je predmet napovedbe, to povejo natančneje obrazci, ki jih je dobiti pri vsakem davčnera oblastvu. Osebe, katerih dohodki ne presegajo 1000 gld., so od napovedi oproščene, vendar jo morajo podati, če to izrecno zahteva davčno oblastvo. Davčno oblastvo pregleduje napovedbe, potem jih pa predlaga cenilni komisiji, katera odmerja davek. Davcni zavezanec dobi plačilni nalog, ki mu naznanja visokost davka in ga poučuje o pravnih sredstvih, katere more uporabljati proti odmeri davka. Izpisek iz plačilnih nalogov daje davčno oblastvo skozi 14 dni na pregled davčnih zavezancev. Prizive vlagati je na prizivno komisijo. Rok za to je določen na 30 dni in teče od dneva po vročitvi plačilnega naloga. Prizivi so kolekov prosti. Pritožbe proti odlokom prizivne komisije zaradi napačne vporabe zakona ali pomanjkljivega postopanja pa je vlagati na upravno sodišče. Ge se osebna dohodnina ne plačuje potom odtegovanja od prejemkov, jo je plačevati v dveh polletnih, 1. rožnika in 1. grudna zapadlih obrokih. V davčno dolžnost na novo vstopivše osebe se praviloma obdačujejo s pričetkom novega leta, le oe se kdo priseli v tuzemstvo ali pa če dobi višje stalne prejemke in doslej sploh ni plačeval oseboe dohodnine, se mu takoj s prihodnim mesecera predpisuje osebna dohodnina. Prihod oziroraa spreraembo v prejemkih naznaniti je takoj in najkasneje v 14 dneh davčnemu oblastvu. Davčna dolžnost neha vsled smrti ali preselitve v dežele izven obmocja novega davčnega zakona že s prihodnim raesecem. Naznaniti je smrt ali preselitev takoj in najkasneje v 14 dneh. Ce so zadele davčnega zavezanca tekom leta posebne nezgode, tedaj mu sme deželno finančno oblastvo na njegovo prošnjo davek tudi znižati. Plačarino plačujejo uslužbenci, katerih prejemki znašajo na leto 3200 gld. ali več, in sicer poleg osebne dohodnine. Plačarina znaša od letne stalne plače : 3200 gld. do vštetih 4000 gld, — O4°/o 4000 „ „ . 4500 „ - 0-8 °/o 4500 „ „ „ 5000 „ — l-2°/o 5000 „ „ „ 6000 „ — l-6°/o 6000 „ „ _ 7000 „ — 2-0 °/o 7000 „ _ . 8000 „ — 3-0 °/o 8000 „ „ „ 10000 „ — 4-0 °/o 10000 „ „ „ 15000 „ — 5-0 °/o 15000 , in več — 6-0 °/o 'Ta davek se odmerja na podlagi ugotovitve službenih prejemkov po cenilni, oziroraa prizivni komisiji in se pred- pisuje s posebnim plačilnim nalogom davčnega oblastva. Priziv proti plačilnerau nalogu glede kakih pogreškov pri računu ali predpisu davka je dopuščen na deželno fi- nančno oblastvo. Tisti, ki uslužbencera izplačujejo prejemke, so zavezani, osebno dohodnino in plačarino takoj pri izplačilu odtegovati in odtegnjeni znesek na svojo odgovornost v 14 dneh odposlati c. kr. davčnerau uradu. Visokost davka, ki jim ga je odtegovati, naznanja jim davčno oblastvo s posebnim plačilnim pozivorn. Odtegovati pa je vedno le toliko, kolikor davka primerno spada na izplaoarji znosek. V casu, dokler se ne dostavi plačilni poziv, je davka odtegovati v tisti meri? kakor prejšnje leto; kakšna razlika se po vročitvi plačilnega poziva izravna. Ce pa dobi uslužbenec tekom leta novo višjo plačo, in stopi s to v davčno dolžnost, tedaj mu je takoj odtegovati od plače davek v tisti meri, kakor jo določuje davčni zakon. Ce izplačitelji službenih prejemkov pravočasno ne izročajo davčnih odtegljajev c. kr. davčnerau uradu, morajo plačevati zamudne obresti. Dogovori, ki merijo na prenos osebne dohodnine na druge osebe, so pravno neveljavni, vender pa to ne velja za službodajalce same. Zakon določa p^ecej občutne davčne kazni. Za kazenske določbe velja kazensko-pravno načelo, da ni izgovora, če kdo ne pozna zakona. Kazenska dejstva se razločujejo a) v taka, o katerih odločujejo sodnije; b) v taka, o katerih odlooujejo davčna oblastva prve instance (okrajna glavarstva, davčna administracija) in c) v taka, ki se kaznujejo samo zaradi nereda. Prav za prav so davčni prestopki ti-le: a) Neresnična izjava davčnega zavezanca ali službodajalca v davčnih naznanilih in napovedbah, storjena v svrho davčne prikrajšbe, b) davčna zatajba v isti namen. katere je kriv vsaki, ki o pravem času ni vložil davčnega naznanila ali napovedi. V obeh slučajih mora biti dognan dokaz objektivnega in subjektivnega obstoja dejstva. Ce je dokazan samo objektivni, ne pa tudi subjektivni prestopek, tedaj se kaznuje railejše, samo z denarno globo. Kazenske obravnave o davčnih prestopkih se vrše tako, da je davčnemu zavezancu v polni meri prilika dana, da se zagovarja. Davčna prikrajšba se kaznuje z globo, ki znaša trojni do deveterni znesek prikrajšanega davka. Ce je dognan samo objektiven dokaz prestopka, se kaznuje z globo 50 gld. Izvedenci, ki dajo pojasnila z namenom, da prouzročujejo nepravo odraero davka, se kaznujejo z zaporom od enega dne do dveh mesecev ali z denarno globo od 5 do 300 gld. i. t. d. Davčni uradniki, členi komisij in drugi sodeležniki davčnih obravnav, ki kršijo uradno tajnost, se kaznujejo z zaporom do treh raesecev ali globo do 1000 gld. Kdor osebarn, katerim je to naročila kaka pridobninska, cenilna ali prizivna koraisija, zabranjuje vstop v obrtne prostore ali ogled obrtnih naprav, se kaznuje, če ga ne zadene po občnem kazenskem zakonu večja kazen, z zaporom od enega do štirinajstih dni ali z globo do 100 gld. Po državnem proračunu za leto 1898. znašajo neposredni davki in sicer: Zemljarina 28,722.500 gld. Domarina 25,970.000 „ Hišni razredni davek 5,194.600 „ 5°/o davek od donosa hišnega davka za- časno oproščenih poslopij 2,665.000 „ Splošna pridobnina s zaostanki na prejšnji obrtarini in dohodarini 21,740.400 „ Pridobnina sejmarjev in krošnjarjev . . 164.000 „ Pridobnina od podjetij, ki morajo javno polagati svoje račune 18,275.000 „ Rentnina 3,100.000 „ Osebna dohodnina 15,624.400 „ Plačarina 310.000 „ (Dalje prih.)