Sllke iz občnega zbora Kn^etij^ke dtužbe za Siovenijo. Prva slika: Občni zbcr. Na dan 15. decembra je bil sklican. Sklical ga je upravitelj Kmetijske družbe. Pravila Kmetijske družbe pa upravitelja ne poznajo. Pravila poznajo predsednika družbe. Po družbenih pravilih razpisuje občni zbor predsednik ali, kadar je on zadržan, prvi, oz. drugi podpredsednik in sicer na postavi sklepa glavnega odbora. Tudi glavnega odbora ni bilo, ampak vse in povsod samo upravitelj. Po domače rečeno: nasilje vlade, nasvetovano po naprednih možganih v Sloveniji. — Vdali smo se vladni sili in kot delegati \z leta 1923 peljali v Ljubljano, da smo v Unionu šli na občni zbor za leto 1924. Šli smo pa samo na volitve. Kakšnega poročila o delovanju družbe nismo slišali, saj ni bilo nikogar, ki bi nam ga naj podal. In vendar bi bilo zanimivo slišati, če Kmetijslia družba sploh deluje ali ne. Znano nam je namreč, da je namen družbe pospeševanje kmetijstva v vsem ojbsegu. Še veliko več! Da pazi in vpliva mn «konodajstvo in upravo, v kolikor se tiče kmetijstra. \m občni zbor je vodil vladni upravitelj! In poročila o delovanju nobenega! Res, težki so ti časi za kmetski staaf Vladno jerobstvo nad Kmetijsko družbo za Sloveoijot Druga slika: Zedinjena Slovenija. V dvorani hotela Union smo se zbirali. Po uksea vladnega upravitelja skozi dvojna vrata: Štajerci im Frančiškanske ulice, Krajnci iz Miklošičeve ceste. P» sredini dvorane je bila potegnjena pregraja t podobt stolov, ki so ločili polovico od polovice. Pravijo, da sm« v eni državi SHS, v eni pokrajini Sloveniji in vend«r smo na občnem zboru Kmetijske druži>e za Slovenij# morali sedeti in stati ločeni na jKranjce in Štajerce. —i Rekli smo: to je pristna slika zedinjene Slovenije! Tjretja slijka: Volitev. Kazali smo si hrbte. Kranjski dekgati so namreč volili pred govorniškim odroni, štajerski na nasprotni str^ni pri glavnih vratih. Nekaj časa je šlo mimo. Naenkral je zavrelo v štajerski polovici. Neka samostojnost je pogiabila delegala župnika Bračkota za suknjo, hoteč ga nekam vleči. En^rgično je posegel vmes poslanec žebot ter zabranil samostojno omejevanje osebne var-1 nosti. Nato so liberalci in samostojni zagnali siln« vfitje. Napredne poulične psovke so letele po zraku. Nikdo ni vedel zakaj. Polagoma se je stvar pojasnil** Samostojni so agitirali na nedopusten način. Jemali sa našim gelegatom glasovnice in vrivali svoje. Imeli s» jih na kupe. Odkod? Gospod delegat Vračko je označil tako ravnanje za makedonsko. Napredni so pa načeln: primite tatu,. hoteli naprtiti g. Bračko-tu, kakor da bi on jeinal glasovnice. Sam predsednik občnega zbora je prišel v dvorano mirit razburjene duhove. Bil je priča pristne napredne olike. Delegat Steblovnik je prosil nepoznanega naprednjaka, naj mu pove svoje ime, ker mu je rekel žaljivo besedo. Naprednjak je pogumn» molčal. Gospod Steblovnik si je pripravil papir in svinčnik, da si ime zapiše. še bolj pogumno mu je pomolil naprednjak figo pod nos, rekoč: To-le Vam bom povedai V istem trenutku je stal vladni upravitelj, okrajni glavar dr. Spiller-Muys med njima in videč simbal napredne hrabrosti v podobi fige, je ogorčen zavmil napredno surovino. Videlo se mu je, da ga je sram, da mora predsedovati takim neotesancem, Četrta slika: dva c. in kr. hauptmana. Prvi hauptman. Med naprednimi kričači se je najbolj odlikoval velik, plešast možakar, ki je vpil z jezikom in rokami. Spoznali so v njem c. in kr. avstrijskega hauptmana Kukeca iz Žalca. Ko se je Kukec spomnii, da ni na libfralnem volilnem shodu, ampak na občnem zboru Kmetijske družbe, in da nima pred seboj rckrutov, ampak delegate kmetijskih podružnic, se je polagoma pomiril. Drugi hauptman. Samostojni so za predsednika kandidirali Ivana Sancina, bivšega c. in kr. avstrijskega hauptmana in rekvizitorja žita, sedaj referenta m. knietijstvo v Ljubljani. Imenitno! Ko je predsednik ob- čiMfa abora naznanil, da je g. Sancia izvoljen za predbadnike, so naprednjaki hrupno ploskali in klicali živijol K čemu? Premagalo jih je pač veselje nad izvolttrijo slrankarja. Ali je pa nnslil kateri na to, kakšno ;awpa»je bodo imeli slovenski kmetje v Kmetijsko rtinžbo, ko bodo zaznali, da je na čelu Rmetijske dmžbe biTŽi rekrizitor poljskih pridelkov med Slovenci? PredsedslTO je res v naprednih rokah, če bodo pa te napredn« rak« znale, mogle in hotele kaj storiti za pospeše\sat}t kmetijstva, je veliko, zelo veliko vprašanje. Peta slika: šnojj« na volišču. K« so šteli glasovnice, smo bili delegati brez dela.Pojavil se je v šlajerski polovici dvorane nepoznan možicelj, oblečen kakor nemški lovec s pernatim šopom za Eobnkoin. Trdil je, da je kmet. Hotel je prodajati stojo napredno robo in nas podučevati, d^okler mu eden naših zabrusil v obraz, da že od daleč smrdi po šnopsu. To je možieeljna razjezilo in postal je siten. Zopet je prišel predsednik občnega zbora mirit v dvorano in ko .so mi povedali, da je oni sitnež prišel iz kranjske polorice k nam razgrajat, ga je g. okrajni glavar med sjriošnim krohotom osebno tiral na kranjsko plat. Šesta slika: Napredna olika v sodni dvorani. m Ta slika se še-le pripravlja. Kakor čujemo, toži naš delegat Steblovniik enega izmed naprednih petelinov radl razžaljenja časti. Sklepni utis: Bili smo pred vojno na občnih. zborih Štajerske kmetijske družbe v Gradcu, a niti nemška nestrpnost in nadutost ni dosegla surovosti in neolika-, aosti sloyenske napredne inteligence. Žalostno, a resničaol Vedno bolj se nam dozdeva, da to ni bil občni zbor Kmetijske druzbe za Slovenijo. Ne daj Bog več takšnibl ALI JE TO PRAVICA! Veliki župan dr. Otmar Pirkmajer pri svojih slav- nostaih nastapih vedno rad naglaša, da se bo držal pravic« iji zakonitosti. Iz novejše dobe pa imamo dva doLaza, da je g. Pirkmajerju to naglašanje samo slepilo, >¦ katerim maže ljudi pri sprejemih in slavnostnih obedih. Prvi dokaz: Iz velikega županstva v Mariboru je bil poslan v Beograd uradni predlog, da se število voiiii za volitve 8. februarja zniža. Prediog je bil tak, da fol t krajih, kjer so po večini sami volilci Slovenske Ijudske stranke, po dve do tri velike župnije imele eno skupno volišče v kakem najbolj oddaljenem koncu. Ali boste g. veliki župan ta protizakoniti čin tajitil? Še več vam povemo: Nam je znano, da je ta hudoben in krivičen predlog izdelal tajnik 2erjavove demokratske stranke, a vi ste ga osvojili kot uradni predlog velikega županstva. Mi tega protizakonitega čina ne bomo pozabilL Čez tri leta vse prav pride, pravi stara slovenska prislovica. Našim volilcem v pomirjenje pa naznanjamo, da so volišča ostala po večini tako urejena, kakor so bila pri volitvah leta 1923. Samo za nekatere kraje so se določila nova volišča. Te spremembe objavimo v eni prihodnjih številk. Drugi dokaz: Veliki župan je na predlog liberalnega advoltata dr. Gorišeka razpustil okrajni zastop pri Sy. Lenartu. Ni bilo nobenega povoda za to. Člani okrajnega zastopa so poslovali popolnoma po postavnih predpisih. Gel lenarčki okraj je po ogromni večmi v taboru Slorenske ljudske stranke. Pirkmajerjev ljubljenec, advokat dr. Gorišek je najbolj osovražen v okraju. LjudstTO ga ne mara. A Pirkmajer je slušal Gorišeka in ne ijodstvo. Naši člani okrajnega zastopa so bili za čaSa stare Avstrije neustrašeni borci za slavenstTO. Po dol- : goletnih borbah se je našim možem posrečilo izlrgati okrajni zastop nemškularjem iz rolf. A sedaj se nahaja _ med Gorišekovimi člani zopet nekaj nekdanjih zagri- • z«nih narodnih nasprotnikov. Okrajni zastop je pod dosedanjim vodstvom zgradil po celem «j*raju mnogo ojkrajnih cesL Torej ni bilo nobenega zakonitega raz- ioga za razpust, ampak samo politični. ;Tako izgleda nepristranost, zakonitost in pravič- g, velikega župana dr. Pirkmajerja. Morda pride- u čas, ko bomo lahko še drugače gororili! je glavno to, da njegova družba zasluži težke tisočake in da ima na razpolago avtomobil za prevažanje Soicolov in orjuncev. K škodi, ki jo Gorišekov avto napravi na cesti, pa noče prav nič priSpevati. Da se v teiu oziru ne bo delalo nobenih zaprek, zategadelj so razpustili okrajni zastop. Dr. Gorišek je poleg par mož dal imenovati v gerentski sosvet okrajnega zastopa razne pristaše nasprotnih slrank. Gospod veliki župan! Vprašamo Vas, ali Vam je znano, da advokat Gorišek za svojo stranko pri zadnjih volitvah ni dobil niti 5 odstot. vseh glasov! Od 44 obcin niti tri župani niso njegove stranke! Pri volitvah v narodno skupščino je advokat dr. Gorišek za svojo stranko dobil samo 92 glasov, dočim je naša SLS dobila iiad 3200 glasov. Zapomnite si g. veliki župan, da stcsi s tem činom pritisnili na čelo pečat nezakonitosti. Dne 8. februarja pa bomo po celem laiarckem.okraju z volilnimi krogljicami zaklicali: Dr. Gorišek naj gre! On nima v ojkrajnem zastopu ničesar iskati. Tudi dr. Pirkinajerja bo še glava bolela! S PETROLEJEM LOVIJO VOLILCE, Samostojna jkmetijska strardva skiiša za Siedanje volitve dobiti ljudi na svojo stran s tem, da jim deli petrolej za par vinarjev ceneje. V Mariboru so ustanovili žerjavovi politični otroci družbo »Panonija«. Samostojni agitatorji nagovarjajo ljudi, naj plačajo deleže za to družbo. Morda so pri »Panoniji« nekateri pošteni možje zraven, a vendar moramo mi našim ljudem priporočati skrajno previdnost. jPred vojno je sedanji kraljevski minister, advokat dr. Gregor Žerjav ustanovil v Ljubljani enako družbo, ki se je imenovala »Agro-Merkur«. Dr. žerjav je to družbo tako vodil, da je sledil velik bankerot. Tri močne liberalne posojihiice so bile uničene in veliko število ikmetov in obrtnikov je prišlo na beraško palico. Sodnija je konečno obsodila Žerjava na 6 mesecev ječe. (A kljiib temu je dr. žerjav sedaj vodja liberalne stranke, ki ponuja profesorja Pivkota za kandidala in Žerjav je kot minister tudi kraljevski svetovalec v Beogradu). Te vrstice smo zapisali radi tega, da bodo ljudje previdni. Leta 1923 so nasprotne slraioike ponujale volilcem breje krave in telice, a letos ponujajo petrolej. Zgodovina o 2erjavovem »Agromerkuirju« pove dovolj. Pazite in dobro premislite, predno daste komu svoj podpis. DOSt Emalu 1»RAVICI SO ŽE NAPOVEDALI \WSKO. Dopis iz lenarčkega okraja: Naš lenarčki okraj je te dni prvi začutil pest kzivio« in nezakonitosti. Vlada je po veUkem župantu dr. Pirkmajerju razpustila naš okrajni zastop. Kdo je to povzročil? Vsi ga poznamo. To je napravil liberalni advokat dr. Milan Gorišek, ki je debeU prijatelj znanega dr. Žerjava. Advokat dr. Gorišek je že dolgo koval naklepe kako bi prišel do oblasti v našem okrajnem zastopu. Strašno se je jezil, ker so bili na idu okraja «ami pošteni domači možje, ki so pnstaši Slovcnske iiudske stranke. On, dr. Milan Gorišek, se je z dr. Žerjavom že za časa, ko je bil študent, zaklel, da bo vse, kar je krščansko, strmoglavil. Mož je zagrizen liberalec. Pa še dve stvari sta ga navajali, da je od velikega župana zahteval razpust. Okrajna hranilnica mu diši. Dr. Gorišeku je znano, da ima okrajna hranHnica na Češktm več milijonov naloženega denarja še izza časa pred Tojsko. Drugo, kar je dr. Milana vleklo, da se polasti okrajnega zastopa, pa je njcgova avtomobilna družba. Avlomobili njegove delniške družbe uničujejo naše ceste, da je groza. Le pomislite vi davkoplačevalci, koliko stane okrajni zastop samo kratek del ceste iz trga do Šikerja! Avtomobili v par tednih sproti uničijo ves gramoz, ki ga okrajni zastop navozi za drag denar n* to cesto. Gorišekova družba dela profit, ti okraj in ti davkepUfevalec p« le plačaj- Kaj to mar advokatu Goditk% 6e bnet in kočar \a obrtaik propadetal Njemu SE ENjKRAT: KAJ JE S PROSTO ŽGANJEKUHO? Leta 1923 se je jiašim slovenskim poslancem v finačnem odboru posrečilo izposlovati tndi za slovenske kraje ugodnost popolnoma proste žganjekuhe. Iz zapisnikov finančnega odbora povzamemo, da so naši poslanci zahtevali, da se naj tudi Sloveniji in Hrvatski da ista ugodnost, kakor jo ima Srbija in Makedonija. Ker v Srbiji za domač pridelek sploh ni trebalo ničesar plačati in financarji niso imeli tam pri žganjekuhi ničesar opraviti, je bilo načelo pravičnosti, da je te ugodnosti deležen tudi slovenski kmet, bajtar, najemnik in viničar ter delavec. Po trdi borbi se je našim poslancem začetkom oktobra 1923 res posrečilo to doseči. In od novembra 1923 naprej velja, da lahko naši ljudje kuhajo žganje brez nadzorstva financarjev in so popolnoma oproščeni užitnine. Le oni, ki trgujejo, morajo plačevati od žagnjekuhe. Sedaj pred volitvami pa so začeli hudobni samostojneži in liberalci lagati, da bo s 1. januarjem 1925 prosla žganjekuha odpravljena. Lažejo okoli, da je to storil dr. Korošec. Še enkrat povdarjamo, da je prosta žganjekuha še naprej v veljavi. Ta ugodnost je zabeležena v zakonu in nihče je brez narodne skupščine nima pravice spremeniti. Nasprotnikom — lažn^ivccm pa v obraz povejte, da kdor laže tudi krade. Slovenci! Sedaj vidite, kakih grdih sredstev se poslužujejo pred volitvumi naši nasprotniii. ZA NOVO SMER! (Franjo Rudl, Pesnica-Maribor.) Vreme in narava sta nam letos spet pokazala, da lahko računamo v Sloveniji vsako drugo kto na pl*meniti rod naših jabolk in če ne v vsaki občini, pa veodar povprečno. Obilno vagonov jabolk se je letjis irvozilo iz SJovenije v južni del Jugoslavije. Kakor je letošnja praksa pokazala, so jabolka in liruške v dotični letini, k» srbsko sadje ne obrodi, vsaj eden naših domačih pridelkov, razven lesa, ki pride za trgovino in uvoz v južni del Jugoslavije, kakor v glavno mesto Beograd, v poštev. Izvanredno je letos bila cela srednja Evropa obl«-i žena s sadjem in vsled tega skoraj ni bilo nobenega in©* zemskega izvoza, ne v Avstrijo, ne v Nemčijo in ne ha Holandsko. Nekaj izjem je bilo pri ranih in pri trpežnih zintskih jabolkah, pa ne toliko, da bi ta izvoz rplival hm cene n^ib jabolk, ker ni bilo v inozemstvu za nas k<m-< kurenčnega trga, napram Banatu in Srbiji, ker v drugem slučaji bi slovenski sadjarji dosegli za svoje sadje višj« ceno kakor je danes. Velikopotezno ¦srzeto, smemo letošnjo jx>vprečno veletTgovsko ceno za jabolka v enem oziru le kot normalno računati, če primerjamo povprečne cene predrvojnega časa, ko je velika krava v teži 600 kg toliko bila \Tedna, kakor 3000 kg jabolk. Takrat torej kraya po 30 krajcerjev in jabolka po 6 krajcerjev za kg, to je b& znesek 180 goldinarjev ali 3G0 kron. V enakem razmerju opazimo to letos, ko je za plemenito kravo cena za kg 10 dinarjev in za sadje dVft dinarja. Torej imamo znesek 6000 dinarjev, oziroma za pet kilogramov jabolk dobimo eno kilo krave. Računimo še dalje, potem vidimo tudi valutne razmere in sicer danes 6000 dinarjev, poprej 360 kron, to j& 66 krat toliko, kakor poprej. Če pa si kmet mora kupiti tekstilne in druge industrijske polrebščine, pa mora plačati stolcraino in tudi več. V tem oziru .se mora torej kmet pri nabavi dotičnih potrebščin samo na najnujnejše stvari omejiti, ker drugače pride iz gospodarskega ravnotežja. Njegovo sedanje in bodoče blagostanje je odvisno od ronožine in mogočnosti vnovčenja aH prodaje njegovih pridelkov. Slovenski kmet se šteje med marljive zemljoradnike in njegova gospodarska moč za bodoče je odvisna od cilja, katerega zasleduje. Bodo pa dotični, ki so sedaj o& vinogradništva živeli, morali bolj na sadjarstvo kreniti, ker so kot posledica svetovne vojne in novih državnili mej najbrž za zmiraj izgubili konkurenčno moč na širšem vinskem trgu v inozemstvu. Izjeme tu in tam ne pridejo pri splošnem računu v poštev. Naša bogata narava nam je dala kažipot v Sloveniji do sadjarstva. Marsikateri človek pride na poti svojega potovanja na cesto, ki se cepi na desno in na levo in če nima poprej jasnega cilja, treba mu je obstati in pomisliti, kain naj krene. Približiio na ta način so prišli slovenski kmetje na dvopot, kjer razmišljajo, katero panogo gospodarst^a dobo za bodoče pospeševali in jej darovali svoje srage in gmotni dobiček dosedanjih žuljev. Ni treba za bodoče toliko žuljev, kakor pa novih smernic za zbiranje, spravljanje in skladanje zrelega sadja. Poleg tega precepljenje sadja pod vodstvom ali nasvetu v pAksi izkušenih in veletrgovskih krogih odobrenili sadjarjev. Po tem potu bomo morali korakati naprej in dosegli bomo pričakovani cilj blagostanja in zadovoljnosti. V slovenskem »Sadjarju in vrtnarju« je gospod pro fesor Priol, strokovni učitelj sMjarstva na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru opisai nove smernice *za pakovanje jabolk po amerikanskem načinu in v amerikanskih originabiili zabojih. Ko sem čital ta velevažni članek, sem bil v trenutku prepričan, da to duhovito zrno ima velikansko bodpčnost in predstavlja edino sredstvo, da pridejo slovenski sadjarji v svoji strokovni zvezi na konkurenčni svetovni trg. Gospod M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani je te velevažne nove smernice hipoma navdušeno širil, kakor tega ne kaže samo njegov list, ampak tudi praksa na ljnbljanski sadni razstavi. Kakor on sam v zadnji številki piše, je treba, da se vse sadne razstave za bodoče reformirajo, če hočemo doseči gmotne usp>ebe v trgovskem okrožju. Veselo je tako gibanje, ker spada med gospodarsko politiko in nam prinese čisto drugo zadovoljnost, kakor strankarska politika. Tukaj je polje koristnega dela; tam pa polje vražje nezadovoljnosti in sebičnosti. Vsi sadjarji se podajmo na pot strokovnega mišljenja, organizirajmo nove smernice in izkoristimo na trgovski način vse, kar nam nudi naša narava in negujmo to, kar nam kaže bodočnost. Kakor satistika nemške veletrgovine kaže, so tam najbolj priljubljena jabolka, kar se tiče velikosti od pet do 10 cm v premeru. Najvišjo ceno dosežejo jabolka od šest do sedem centimetrov v premeru. Trpežne sorte z duhtečim okusom predjpavljajo prvo kvaliteto, če niso na površju krastave, obtolčene in plesnjive. Glede sorte dobi vsaka svojega kupca. Če ni v Nemčiji sadja, pridejo naše drobne mašancike kot trošeno sadje za tehnično konzerviranje v poštev in sicer na tisoče vagonov. Ravno isto velja za Avstrijo z dostavkom, da se tukaj; izborno luksuriozno blago višje upošteva in plača kakor v Nemčiji. Za Srbijo, posebno Beograd pa drobna, takozvana »sitna« jabolka sploh ne pridejo v pošter; Beograd zabtem samo jabolka v relikosti od sedem cm naprej m tcludi tehta cela 1 kg. Rdeče »crver.e* rižane in žolte, Uiii bele imajo prednost, zelenih ne marajo. Banatska uiesta in postranske vasi kupujejo tudi drabnejše blago, pa vendar nadkriljuje rdeča barva in vclikost jabolke. Nadalje rabi Beograd vse sorte ranib jabolk in hrušk, ker ranih jabolk Srbija nima. O-bče se v juinih krajih velika »krupna« jabolka s sladkim okusom zahtevajo. Torcj nioraino naše sadjarstvo, kar se tiče precepIjenja in novili uasadov, v tem oziru refonnirati. Najvažnejše poleg vsega je še pri nas uačin in oblika zbiranja, skladanja, prevoza in železniSki transport sadja. Na tem polju mislim, da smo na otročjih nogah. Vse naše žlalitno in okusno sadje nain ne pomaga, če na tem polju ne lxxl€mo napredovali. Pred dozorenjem našega sadja sem pisal na miiiistretvo poljeprivrede, da bi se dalo meni ali poljubno drugemu strokovnjaku nekaj potovalne podpore proti zavezni dolžnosti pravočasnega javnega referata za proučevanje mitralnih ruest glede sadne trgovine. Po geslu. »dobra reč ima vreme« sem dobil prav pozno odgovor, da se predlog odobri, ali žalibog, ker ni •V proračunu predvidenega kredita, ne morejo začasno nobene podpore nakazati. Zakaj je bilo lo zavlačevanje •od strani vlade dobro, šele danes vidim, ker seni se na lastne stroake peljal nc v inozemstvo, ampak v južni del naše Jugoslavije. Vidcl scm tam čudeže našega sadnega izvoza. Nekaj izjem je bilo, posebno iz celjskega okraja, vse dnigo pololčeno, ne izjbrano in vsled tega tudi gnilo blago. Naša uboga jabolka! Kako bi bili pogoreli v inozcmstvu. Nekaj boljša ]e biln roba v zabojih, pa tudi pri večini pod kritiko. Na kratko povedano: je cela naloga pri elcsportu ta, •da pridejo jabolka od producenta do konzumnega mesta v zdravi in prikupljivi obliki. Srbin pravi: »Dobra roba se sama proda!« Po katerem potu hočemo to važno /adevo doseči. da se v Berlinu, Hamburgu, Amsterdamu, Dunaju in Beogradu itd. dobra roba sama proda? Prvič potom Sadjarskega društva in pokrajinskih sejmskih ra-zstav, kakor to gospod M. Humek v svojem listu saiin piše: »V drugo smer«. Sam Bog naj nam da spet sadno kto in organizirajmo se za svetovni trg. Sadna statistika za trganje jabolk. 1. Ge eii človek v vsakih desttih sekundah od jabolčnega drevesa vzame eno jajbolko in ga položi v zaboj, koliko bo spravil v osmih urah? Ena minuta 6 jabolk, ena ura 360 jabolk in v osmih urah 2880 jabolk. 2. Koliko jabolk vsebuje 1 kilogram? Če je jabolka visoka in široka v prcmeru 5-6 cm povprcčno 12 komadov, 6-6 cm povprečno 10 komadov, 6-7 cm povprečno 7 komadov, 7-7 cm povprečno 6.5 komadov, 8-8 cm povprečno 5.5 komadov, 8-9 cm povprečno 4.5 komadov, 9-9 cm povprečno 3.6 komadov, 10-10 cm povprečno 2.4 komadov. 3. Koliko tehla 2880 komadov jabolk? 5-6 cm v premeru 240 kg, 6-6 cm v premeru 288 kg, 6-7 cm v premeru 411 kg, 7-7 cm v premeru 443 kg, 8-8 cm v premeru 541 kg, 8-9 cm v premeru 640 kg. 9-9 cm v premeru 800 kjg, 10-10 cm v premeru 1200 kg. 4.Koliko jabolk torej zamore natrgali en človck na dan? a) drobnih jabolk 200 kg, b) srednje dejbele 500 kg, c) prav debele 800 kg. 5. Koliko jabolk se spravi v amerikanski zaboj? 5-6 cm premer 200 komadov, 6-6 cm premer 163 komadov, 6-7 cm prenier 125 komadov, 7-7 cm premer 104 komade, 7-8 cm premer 88 komadov, 8-8 cm premer 72 komadov, 8-9 cni premer 55 komadov, 9-9 cm premer 49 kcmadov, 10-10 cm premer 36-komadov. 6. V vsak amerikanski zaboj gre netto 16 do 19 kg jabolk, povprečno 17 kg. Teža je odvi-sna od velikosti posameznih jabolk in sorte. F. Rudl.