FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2, 239–240, LJUBLJANA 2021 OB OSEMDESETLETNICI AKADEMIKA IVANA KREFTA Mateja GERM1 http://dx.doi.org/10.3986/fbg0087 V letu 2021 praznuje akademik Ivan Kreft svojo osem- desetletnico. I. Kreft je v Evropi in Aziji široko priznan znanstvenik in učitelj na področju genetskih in nutricionističnih raziskav ajde, ječmena in drugih poljščin. Prof. Ivan Kreft je vzporedno študiral agronomijo in biologijo, po agronomski univerzitetni diplomi in diplomi za predmetnega učitelja biologije na Univerzi v Ljubljani, je študij nadaljeval na biologiji na Univerzi v Lundu, Švedska, kjer je diplomiral iz genetike in fiziologije rastlin ter magistriral iz genetike. Zadnje leto bivanja na Švedskem ga je senat Univerze v Lundu imenoval za honorarnega učitelja, študentom je pre- daval v švedščini. Od 1968 je deloval na Biotehniški fakulteti v Lju- bljani, najprej kot strokovni sodelavec, potem kot asis- tent, docent in profesor. Po upokojitvi na fakulteti je dve leti delal na Gozdarskem inštitutu Slovenije, v zad- njem obdobju pa koordinira raziskave ajde na Inštitutu za nutricionistiko v Ljubljani. V sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Institutom Jožef Stefan, Kemijs- kim inštitutom in številnimi tujimi partnerji, zlasti na Slovaškem, Kitajskem, v Južni Koreji in na Japonskem, razvija nove pristope in načine raziskav ajde in drugih poljščin. Prof. Kreft je prvi v Sloveniji osnoval in oblikoval univerzitetni študijski predmet Genetika, najprej za študente agronomije na Biotehniški fakulteti in kasne- je predmet Genetika evkariontov za študente biologije ter predmet Genetika kmetijskih rastlin na agronomi- ji. Je avtor prvega slovenskega gimnazijskega učbenika genetike (Kreft 1977). V študijskem letu 1992/93 je bil gostujoči profesor na Univerzi v Kjotu na Japonskem; 2001 na Univerzi Shanxi, Taiyuan na Kitajskem, in 2010 ponovno na Japonskem, na Univerzi Kobe Gaku- in v Kobeju. Za slovensko gensko banko zbira semena kmetij- skih rastlin po vsej Sloveniji in na vzhodu do Črne gore in Kosova. Terensko delo ga vodi na vzhod do Butana, Filipinov, Kitajske, Koreje in Japonske (Kobal 2007, Kreft 2020, Germ 2021). S sodelavci raziskuje genet- ske, fiziološke in druge osnove kakovosti in uporabno- sti pridelkov ajde, ječmena, pire, pšenice, tritikale, ko- ruze, stročnic in buč; ter šentjanževko in divje soro- dnike ajde, zlasti vsebnost in razporeditev sekundar- nih metabolitov, selena, cinka, proteinov, škroba in vlaknin ter ultrastrukturne lastnosti semen. Njegovi, v mednarodnem merilu najbolj odmevni rezultati raziskav, vključujejo vpliv genetskih dejavni- kov na razporeditev in funkcijo prehransko pomemb- nih asimilatov v rastlinah. Prvi je s sodelavci odkril in objavil rezultate o epigenetskem vplivu mineralnih elementov, zlasti selena na rastline naslednje generaci- je. Med najpomembnejšimi rezultati njegovih raziskav je odkritje vplivov genotipov škrobnih mutantov graha in genotipov ajde na procese nastanka retrogradirane- ga škroba. Na primerih visokolizinskega ječmena, de- terminantnih genotipov ajde in pri aloplazemski pše- nici, je prvi podrobno opredelil pleiotropne lastnosti genov, povezanih z alokacijo asimilatov pri rastlinah in razvil predlagane ideotipe rastlin. Raziskovalne metode, ki jih je razvil, in rezultati njegovih raziskav, omogočajo vračanje pridelovanja ajde, zlasti tatarske v Sloveniji. Sodeluje pri uvajanju 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Jamnnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-mail: mateja.germ@bf.uni-lj.si Folia_2021_2.indb 239 3. 02. 2022 06:22:16 MATEJA GERM: OB OSEMDESETLETNICI AKADEMIKA IVANA KREFTA 240 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 pridelovanja ajde v drugih državah, tudi na Švedskem, kjer doslej te poljščine niso širše pridelovali. Sodelova- nje I. Krefta pri popolnoma novem pridelovanju ajde na Tasmaniji (Avstralija) in zagotavljanju kakovostnih pridelkov za avstralsko in japonsko tržišče je vzbudilo veliko zanimanje v mednarodnem tisku (Kariya & Hanasaki 1990). Leta 1995 je pri založbi Kmečki glas izšla njegova knjiga o ajdi in kasneje je pri isti založbi sodeloval z uvodnimi deli z botaničnimi opisi pri knjigah o ajdi, ječmenu, prosu in ovsu. Leta 1999 (razširjena izdaja 2007) je bil prvi avtor nemške strokovne knjige o ajdi Das Buchweizenbuch, ki je izšla v Luksemburgu. Leta 2003 je bil prvi urednik knjige Ethnobotany of Buckw- heat (Jinsol Publ. Co., Seoul), ki je doslej edina knjiga o načinih pridelovanja in uporabe ajde po vsem svetu. Souredil je dve knjigi o raziskavah genetskih virov ajde (Academic Press, London). Lani je pri SAZU izšla nje- gova monografija Grenko seme tatarske ajde. Najbolj odmevne razprave objavlja v mednarodnih znanstve- nih revijah kot so Journal of Experimental Botany, Jo- urnal of Royal Society Interface, Journal of Cereal Sci- ence, Food Chemistry, Journal of Agricultural and Food Chemistry, New Phytologist, Breeding Science in Plants. Leta 1980 je v Ljubljani organiziral prvi mednaro- dni simpozij o ajdi. Mednarodne znanstvene simpozi- je o ajdi od takrat organizirajo v različnih deželah sveta, vsako tretje leto. Dvanajstega je s sodelavci po triintridesetih letih zopet organiziral v Sloveniji. Pred dvema letoma je prof. Kreft sodeloval pri pripravah na simpozij v Indiji in sodeluje tudi v pripravah na pet- najstega, ki je predviden za leto 2022 na Poljskem. Krajši čas je bil urednik Proteusa in je urednik revij Folia biologica et geologica in Fagopyrum ter soured- nik in recenzent drugih mednarodnih publikacij. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil eden od ustanovnih članov Društva genetikov Slovenije (kas- neje preimenovano v Slovensko genetsko društvo). Od začetka sodeluje pri Botaničnem društvu Slovenije, je član komisije za botanični slovar pri ZRC SAZU in redni član SAZU. Prejel je priznanje ambasador RS v znanosti, častni doktorat na Kmetijski univerzi v Nitri na Slovaškem ter več drugih domačih in mednaro- dnih priznanj. O ajdi in drugih poljščinah razlaga in pojasnjuje poslušalcem z velikim in nalezljivim žarom, zato ima širok krog sodelavcev na BF - na oddelku za biologijo, agronomijo in živilstvo, na Institutu Jožef Stefan, Inštitutu za nutricionistiko, Fakulteti za farmacijo in na Gozdarskem inštitutu Slovenije ter po svetu v Ev- ropi in Aziji. Raziskav se loteva z intuicijo in temeljitim študijem, je predan učitelj in mlajše kolege navdušuje za raziskovalno delo. Slika 1. Prof. Kreft nabira vzorce ajde za kasnejše analize LITERATURA Germ, M., 2021. Ob osemdesetletnici akademika Ivana Kreft, Hladnikia (Ljubljana, v tisku). Kariya T. & A. Hanasaki, 1990: Oishinbo, 23, Shogakukan (Tokyo), 135-156. Kobal, E., 2007. Ivan Kreft. V: Strast po znanju in spoznavanju, 2. knjiga, Ustanova Slovenska znanstvena fun- dacija (Ljubljana): 188-196. Kreft, I. 1977: Biologija. III, Genetika: učbenik za srednje šole. Državna založba Slovenije (Ljubljana) 65 str. Kreft, 2020, I. Grenko seme tatarske ajde. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, (Ljubljana) 79 str. Folia_2021_2.indb 240 3. 02. 2022 06:22:16