Leto V.
Szombathely, majus 12. 1918.
Štev. 19.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye,
VI. nedela po vüzmi,
Kda pride Oveselitel, šteroga jas pošljem vam od Oče, on bode svedočanstvo činio od mene.	jan. XV.
Jezuš je slobod jemao od svojih vučenikov. Naprej je njim povedo, da svet de odürjavo nje, nego po svedočanstvi Düha sv. njegovo delo zmagalo bode vse i njegovo kraljestvo de na veke stalo. K svedočanstvi Düha sv. se združi svedočanstvo apoštolov, ar so od začetka bili pri Kristuši i kak svedoki potrdijo Kristušove reči i dela.
Düh sveti je Oveselitel. Vleje se vu našo srce, mir i veselje prinese. Düh sveti je zagovornik, zagovarja nas pri Oči. Düh sveti svedoči od Kristuša, da je pravi Bog. Sveti janoš piše, da trije so jo, ki vu nebesah svedočanstvo dajo: Oča, Reč i Düh sveti.
Vu prečtetom evangeliomi smo čüli, da Jezuš od apoštolov tüdi žele svedočanstvo: naj tisto gučijo, ka so čüli i vidili pri Jezuši. I so apoštolje po sveti razodišli i vse povsedi predgali Jezuša razpetoga. Konec govora je pa bio: Nego njega je Bog obüdo, tomi smo mi svedoki. Apoštolje so na slednje svojo svedočanstvo zapečatili s svojov smrtjov. Je li to je velko delo, da svedok za svojo reč, za svoje svedostvo smrt gori vzeme. Raj merje, kak pa bi nači gučo ali delo. I za apoštolami jezero pa jezero krščenikov je s svojov smrtjov svedočilo, da je Kristus Bog. Te so bili časi preganjanja, časi krvi. Zdaj krščenike ne preganjajo. Nego zato, ka mislite, so zdaj krščeniki ne dužni od Kristuša svedočiti? Kristusove reči: I vi te svedočili. . . se i nam pravijo, se i pred vami čtejo.
Svedočili te od Jezuša s krščanskim živlenjom, s dobrim vzgledom pred decov, držinov, pred prijatlami i tühincami. Na priliko kjer si na senji
pa poldne zvonijo, krščak si doli vzemeš. Ovi kričijo, ti pa svedočiš, da je Bog. Krščenik more biti božji svedok.
Volitve, odebiranje, postavlanje je, edni za pitvino odajo svojo dušo, ti pa nikoga nika ne prosiš, ideš po tvojoj poti, kak ti düšna vest pravi i tak daš svojo reč, svoj votum. Veri meni, med dostimi lüdmi si svedok božji, svedok krščanske vere.
To so pravi moži, vredni vnüki apoštolov i manternikov.
Bojna.
26. april. Na zahodnom bojišči so nemci višino Kemmel pozajeli i obdržali. Francozi so proti napadali. Švicarske novine pišejo, da se entente na velko ofenzivo pripravlja, na zahodnom bojišči, na taljanskom i Balkani vu ednom vremeni ščejo napadati. Taljani so dve slednjivi tirolskivi vescnici Ala i Storo spraznili, čakajo vsaki hip našo ofenzivo. — Vu političnih krogah se guči, da Wekerle bode imenüvani za ministerskoga predsednika. Zünanji minister baron Burian i nemški državni tajnik Kühlmann sta odpotüvala v Bukarest. Lehko se pa dönok posreči z rumunom mir sklenoti. Na deželnoj zbornici je Wekerle izjavo, da so samo tam s vojakami rekvirirali, kde so je prosili. Od sega mao več ne bodo vojaki po rekviziciji šli. To bi že lehko davno objavleno bilo, da bi ne vsakojački glasi lüdstvo ešče bolje puntali.
27. april. Angluši i francozi so šteli nazaj vzeti Kemmel. Zaman je bilo. Več mestih francozi hüdo napadajo. I na Finskom velki boji so jo. — Bratianu je v Jassy govorio. Med drügim je pravo: Vüpajte se! Pri svetovnom miri Rumunijo povekšano pripeljamo
iz bojne. — Anglija jajcka, da ne ma zadosta ladj. Leta 1917 so zapadne države 598 ladj zgübile. Ta flotta bi zadosta bila, da bi Angliji potreben živež pripeljala. Zvün toga nemške podmorske ladje dvakrat več ladj zapravijo, kak ladje delnice napravijo. Američki vojakov je vsikdar več, za te tüdi vsikdar več ladj je potrebno za vožnjo živeža, gvanta i municije. — Ukrajnci i Bolgari se proti postavlajo, da bi Rumuni Besarabijo dobili. Vu novom pogajanji ščejo mir Bukaresta preglednoti. — Kak smo pisali, nemci so pozajeli breg Kemmel i se hvalijo ž njim, da lada okoli celi prostor francozi pa pravijo, da so mogli nemci s tom zadovoljini biti, ar proti Amiensi i Parizi eden pedén več ne morejo naprej.
29. april. Na Flandrškom topovski boj. Nemške i ukrajnske čete v Ukrajni napredüjejo. Törki so pozajeli trdnjavo kars, porobili so 860 štükov. — Mro je morec bivsoga trononaslednika Ferenc Ferdinanda. — Pri morskom napadi v Zeebrügi je mrlo 19 angluških častnikov, ranjenih je 29, preminolo jih le 17. Z moštva je mrlo 147, ranjenih 363,	17 jih fali.
Kak smo že pisali, napad se zgodo, 23. aprila v gojdno rano. Angluške ladje so prišle vu narejenoj gostoj megli. Eden podmorski čun se je s explozivnov materijov proti nasipi (molo) pelo, most, šteri nasipe veže s sühov zemlov, je vu zrak zleto. Na ednok, liki edna prikazen, pride iz narejene megle angluška ladja, pred nasipom postane. Na ladji je vse čarno od lüdih, nemci je hüdo stepajo, angluški mornarje lestvice lüčajo na nasipe, da prek pridejo. Na steni nasipa se začne grdo bitje s nožicami, s pesnicami i zobami. Izmed 40 anglušami, ki so prišli na steno, ni eden ne prišo
2
NOVINE
1918. majus 12.
živ nazaj. Angluši so ob vhodi vu pristanišče potopili stare s betonom napunjene ladje, da bi nemškim ladjam zaprli pot.
30. april. Na Taljanskom se oživlja boj. Na zahodnom bojišči na vse kraje bitje. Zdaj posebno ide za Ypern. Na pol okrog so ga že nemci okoli vzeli. V ednom mesti že samo na 1¼ km. daleč stojijo. Angluški časniki za odločilno bitje imenüjejo bitje okoli Yperna. Kelko odločilnoga bitja že bilo vu svetovnoj bojni štirih dugih let? — Francozi se pripravlajo, da Pariz spraznijo. — Amerikanski minister mornarice Daniels pravi, da vu najbližanjih 12 mesecah se bojna sama od sebe skonča.
Dom i svet. — Glási.
Ostra rekvizicija. Vu ednoj vesi na Češkom so tak ostro rekvirirali krumpiša, da ešče posajene krumpiše so mogli z zemle razkapati.
Kmetom cuker ponüjajo v Austriji, da bi bolje raj dali državi silje „na posodo“. Za vsaki metercent zvün penez bi dobili 2 kg. cukra.
Marš pri armadi. Nemški vojaški predpis žele 114 stopajov vu minuti, pri bežanji 165—170 stopajov. Naš vojak vu minuti včini 115 stopajov na 75 cm, vu vöri včini 5·1 km. Nemške čete so na den 30—35—50 km. marša včinole, posebno februara v Ukrajni. Nemške napadelne čéte, stere so pred armadov šle, celo 80 km. včinole po ledi i vu snegi.
Včele i pijanci. Znano je po francoških vesih, kde je dosta včel, da včelini piki včasi iztreznijo najbolje pijanoga človeka. Nedavno so zdravniki v neki londonski bolnišnici s včelinimi piki zdravili med drügimi reumatičnimi bolniki tüdi štiri pijance. Zdravljenje je melo nepričakovani vspeh. Štirje pijanci, ki so prvle ne mogli biti brez alkoholnih pijač, so zdaj naenkrat dobili velki gnüs nad vpijanljivov pitvinov. Že več mesecov ni eden izmed njimi ne pio zapojilne pijače. Či bi se skazao včelin pik res, kak zanesljivo zdravilo proti pijanstvi, bi to za blaženstvo človeštva pomenilo neizmerno več, kak vse moderne tehnične iznajdbe.
Surovina. Po svetovnoj bojni se protijo naši sovražniki s gospodarskov bojnov. Vsem nam je znano, kakšo pomanjkanje obleke i perila je i ravno tak znajo to naši sovražniki. Zdrüžene
države, Japonska, Indija, Anglija se pripravlajo, da bi nam po bojni za drage peneze davale gotove izdelke ino bi ti radi bili, da bi nemška oblačilna meštrija ne prišla nikdar več do provejše moči. To pa z dobijo s tem, da ne bodo dali Nemcom surovine, to je sirovoga bombaža, sirovoga svila, jute, prediva i vune. Tak je i s oljnim sadom, šteri iz drugih dežel pride i ž njega redijo svetilne snovi, milo, mast, olje i firnež. Nemški kmeti bi odpadli od oljnih tropin, štere kak krma za živino igrajo odločilno vlogo. Tropine igrajo v krmlenji naše živine enako vlogo, kak mast vu prehrani ljüdih. Tropine davajo živini moč i plodnost, po njih se dobi močen gnoj. Kem več oljnih tropin, tem več kož. Vozili smo i riž, kakao, kavo, dišave, brezi šterih bi lehko živeli, nam je pokazala zdajšnja bojna. To je vse malo, tem vekše je pomanjkanje oljnih surovin ino rastlinskih i predilnih vlaknin.
Kiss Koloman — bio je kaplan na Tišini i plebanoš pri sv. Benedikije pozvani vu vojaško dühovno slüžbo.
Bitje med ciganami i žandarami. Seden ciganov je vküp stopilo. Vu županiji Vesprimskoj so ednoga bogatoga veleposestnika i njegovoga sina morili, žene oskrunili, dragoceno blago porobili i na kolah vu Županijo Saladsko tirali. Kda so njim konji vküp spadnoli, drüge konje so vkradnoli i dale se tirali. V Kestheli je nje že celi kordon žandarski čako. Začnolo se je bitje. Ciganje so meli vojaško orožje. Cigani so pobegnoli na Šumorško, husari i šumorski žandari pa za njimi, nego na ednok je sled ciganov premino. Vu županiji Saladskoj šöjtorski žandar je na poti srečo dva cigana, šteriva sta revolve naprej potegnola. Žandar je ednoga s mečom vse vküp zoseko, drügi je pa pobegno. Cigan vu špitali je vadlüvo, da morstvo vu županiji Vesprimskoj na njegovoj düši leži. — Vu bitji pri Kestheli so žandarje tri cigane strelili, nego ciganje so mrtvece s sebov vzeli i vu šumah šumorskih pokopali. Cigani so pomali nazaj prišli vu županijo Saladsko, celo vu železno. Zdaj se tü skrivajo. Žandarje so na sledi.
Novi pov — tak se čüje — se včasi pri mlatitvi — pri mašini prek vzeme.
V Austriji de se davo tobak na karte. Kadilci se razdelijo v stalne i slučajne odjemalce. Stalni odjemalci so vsi moški od 18. leta, ki stalno bivajo vu okolici kakše trafike. Dobijo 6 cigarov ali 18 cigaretov ali tobak za pipo. Slučajni odjemalci so osebe, ki se začasno na-
hajajo v okoliši trafike:	potniki, tü-
hinci, vojaki, posebno dopüstniki. Bi pri nas tüdi dobro bilo, da bi, ne židovje ladali s tobakom.
Posojilnica v Gornji Radgoni je v pretečenom leti prometa mela skoro dva milijona koron, vloge so pa narastle skoro na 1¼ milijon koron. Slovensko ljüdstvo bi se moralo zatekati v vseh peneznih (denarnih) zadevah k tomi zavodi, ne pa k nasprotnim šparkasam, štere s slovenskimi peneze podpirajo nam sovražna drüštva. Slovenci podpirajte slovence!
Pismenosca Johan Fuchsa so v Radgoni morili i porobili. Morilec bi, prej, eden vojak bio, ki je njemi šinjek s bajonetom prekvrezo. Poleg smrtne rane je ništerne stopaje ešče bežo, potem je na kraji poti vküp spadno. Tak ga je vido eden človek, ki se je kesno vu mestnom parki sprevajo. Morilec je odbežo. — Iz radgonske vojaške voze je deset vojakov pobegnolo. Izmed njih so, prej, ništeri pismonosca morili.
Strahšen čin obvüpanja. Dne 25. apr. je prišla v občino Osel pri Slov. Bistrici rekvizicijska komisija, da pobere še zadnje silje poleg najnovejše vladne naredbe. Komisijo je vodo vpokojeni davkar Kahler s asistenco 6 vojakov. Oglaso se je najobprvim pri župani Ačko, koga je i proso, da bi župan prenočil njega i vojake. Župan je komisijo pogosto i njim dao mesto vu svojoj hiši. Okoli dveh ponoči je župan Ačko vstano i s revolvov v roki šo vu hišo, kje je spao Kahler. Prišla sta i hlapec i neki vojak — vendar vojaški begunec, ki je odskočo — s krampami. Spadnola sta na Kahlerja i njemi presekala roko. Med tem so se zbüdili drügi vojaki. Ačko i njegoviva pomagača sta pobegnola. Slednjiva dva so zgrabili, Ačkota so pa naišli — obešenoga.
Dva honveda so strelili v Budapesti, ar sta večkrat odskočila od svojega polka.
Dajte svinje vcepiti. Znano je, kelko svinj preide vu rdečici. Rudeče gratajo, prunt, prej, k njim vdari. Zgučte si vküp, či mate 40 svinj, je že vredno živinozdravnika zvati, pa vam je vcepi. Mogoče je, da edno ali drügo zgine, da pa tisto je že betežno bilo. Vcepljavanje samo zdravim vala, da ne dobijo rdečice. Ka mislite, je ne boljše 3—4 kor. plačati, kak stotke zgübiti?
Vdobleni so penezi vojakov: Horvat Ivan 6 kor. Gomboši Karol 3 kor. Šeruga Janoš 3 kor. Horvat Štefan 5 K.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.