ratecka i i1 § § Ą i p ^ Bazprave o cenah modre galice Pri ministrstvu lonetiistva je bila razprava zadružnih kmetijskih organizacij in tovarnarjev modre galice o ceni modre galice. Predstavniki kmetijstva so se protivili visokim cenam galice, Id jo je tovarna galice »Zorka« določila na 8.60 din 1 kg, a tovarna »župa« 7.90 din kg. Naši zadružniki so se pri tem sklicevali na dejstvo, da so Angleži postavili svojo galico v Bolgarijo po 6.39 din kg. Ker gornja razprava o cenah galice ni privedla do nobenega zaključka, bo galica najbrž podvržena uredbi o kontroli cen. Z vprašaniem cen modre galice so se bavili tudi predstavniki Kmetijskih zbomic na zadnji skupni seji v Beogradu, kjer je slovenske zahtcve tolmačil Franc Prelog. Predstavniki Kmetijskih zbornic so prav tako zahtevali, da se galica podvrže uredbi o kontroli cen, s tovarno galice »Zorka« pa naj država ne sklepa nobene pogodbe (sedanja je potekla). Država naj čimprej ustanovi Zadružno tovarno modre galice, ker le tako se bodo kmetje lahko preskrbeli s ceneno modro galico. Dokler pa Zadružne tovarne galice še ni, naj država uredi primeren uvoz galice, cene galice pa naj bodo podvržene kontroli države. Kakor vse kaže, se bo dala modra galica najceneje dobavlti le z velikimi naročili zadružnim potom. V Sloveniji organizira nabavo galice Osrednja kmetijska zadruga v T.Iariboru preko svojih članic-zadrug. Osrednja kmetijska zadruga si je že zasigurala 15 vagonov galice, za katero je plačala primerno vsoto že vnaprej. Kdor si hoče nabaviti galico, se naj potom krajevne zadruge prijavi In navede, koliko galice bo potreboval. Na poznejša naročila se zadruga ne bo mogla ozirati in bo pač dotični, ki galice ne bo pravočasno naročil, ostal brez nje. Plugi ne bodo dražji! Pri potegovanju za odpravo uvoznili caiin na pluge in drugo lcmetijsko orodje so nekateri listi pisali, da bodo Nemci, čim bomo mi carir.o na pluge odpravili, zvišali cene istim in bo odprava uvoznih carin služila le nemškim tovarnarjem. S tem so pobrjali zahteve nažega lista po odpravi uvoznih carin. Da je ta trditev bila popolnoma napačna, nam je dokaz izjava merodajnih nemških gospodarstvenikov, ki so izjavili na to podtlkanje, da če mi uvozne carinc na pluge in kmetijsko orodje odpravimo, ne bodo nemški tovarnarji cen tem proizvodom prav nič zvišall, tem- več nasprotno celo znižali, kajti čim več naročil bodo tovarne prejele, tem ceneje bodo lahko prodajale. Poleg tega pa Nemci prav posebno žele, da bi ss donosnoet našega kmetijstva s pomoCjo dobrega kmetijskega orodja zvišala, da bi tako lahko od nas čimveč kmetijskih pridelkov kupili. Ta izjava Nemcev nam je ponoven dokaz, kako prav smo imeli, ko smo zahtevali v dobrobit kmečkega stanu odpravo uvoznih carin na pluge in kmetijsko orodje. Deloma je ta naša zahteva že uresničena. Kako bodo Nemci plačeva{i mesne izdelke? Trgovinski minister dr. Andres je določil za mesne izdelke, ki se izvažajo v Nemčijo, sledeče cene in količine: 300 vagonov svinjske masti kg po 18.50 din; 100 vagonov soljene slanine kg po 16.75 din; 190 vagonov zaklanih svinj mangalic kg po 13.25 din. Zaklane svinje v polovicah se pa bodo plačevale po teži, in sicer 80—100 kg težke po 13.45 din kg, od 100 do 130 kg težke po 13.70 din kg, preko 130 kg težke pa po 14 din kg. Za zaklana goveda simentalske pasme je določena cena 12.50 din kg, za buše pa 11 din kg. Tc cene se plačajo pri prevzemu na jugoslovansko-nemški nieji. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je pa ukinil izvoz živih svinj na Češko-Moravsko. Naše svinje so se porabljale za češko industrijo. Stanje na lesiiem trgu Cene lesa, posebno smrekovega in jelkinega, so od oktobra lanskega leta v staLnem porastu. Vzrok za to je, ker je iz mednarodnega lesnega trga izpadla Poljska in Finska. Posebno je Izvoz lesa v Italijo vsak dan večji, kamor gre na tisode vagonov bukovega lesa za celulozo in pa neverjetno velike količine stavbenega lesa. Italijanl potrebujejo za vojne gradnje doma in v kolonijah tollko lesa, da se na cene sploh ne ozirajo. Lesni obrati zato čimdalje bolj posve^ajo pažnjo proizvodnji stavbenega lesa. Podrobnih cen ne bomo navajali, ker smo jlh priobčili zadnjič. Pripominjamo le to, da se je cena smrekovemu in jelkinemu lesu vseh vrst od zadnjič objavljenih cen ponovno dvignila za okrog 10 din pri kubičnem metru, dočlm je cena ostalemu lesu ostala neizpremenjena. Nadaljnjih dvigov cen pa ni pričakovati, ker se Donava oprošča ledu in nam bodo z lesom začell konkuriratl Romuni. Drobne gospodarske vesti 460 vagonov suhih sllv smo v teku jeaeni 1939 in v prvih mesecih 1940 prodall Francozom. Prodaja se je izvršila preko Prizada. V celotl bl bill lahko Franoozom prodali tiaoč vagonov suhih. 81 iv. 200.000 ton rjavega premoga smo prodali Italijanom. Ta premog moramo poalati Italljanom do konca maja 1940. Poleg gornje količine Italijani ponovno kupujejo premog pri nas, in sicer v vrednosti 24 milijonov italijanakih lir. Za 450.000 nemških mark bomo lahko prodali Nemcem vina. Za 300.000 mark bo uvozila vina tvrdka J. Lamlea iz Stuttgarta, za 60.000 mark vdnski trgovcl iz bivše Avstrije, za 90.000 mark smo pa izvozill v Nemčijo vina že pred odobritvijo gornje vsote, in to v jeseni 1939. Dinar v razmerju s tujim denarjem. Angleški funt. 217.50 din, ameriški dolar 55 din, nemška marka 14.80 din, turška papirnata lira 34 din, i.-i..ii.uski frank 1.23 din, švicarskl frank 12.35, itaiijanska lira 2.28 din, nizozemski goldinar 29.29 din, bolgarski lev 0.45 din, romunski lej 0.25 din, skandinavska krona 10—13 din, grška drahma 0.40 dln, češka kroma 1.50 din, finska marka 0.92 din. Navedeno razmerje je za mesec mareo uradno predpisano od finančnega ministra in to s pribitkom. Cene goveje živiue po sejmih Voli. Ptuj 4.50—5.50 din, Planina pri Sevnicl prvovrstni 7.50 din, drugovrstnl 6.50 din, Celje 5.50—6.50 din, Dravograd 5.50—6 din, Ljubljana 5—6.50 din, Kranj prvovrstni 7.25 din, drugovrstni 6.25 din, tretje vrste 5.75 din, Kočevje prvovrstni 7.50 din, drugovrstni 6 dln, čsrnomelj 5.50—6.50 din kg žive teže. — Junci za vožnjo na Planini po 5.50 din kg- žive teže. Blki. Planina pri Sevnicl 5.50 din kg žive teže. Krave. Ptuj do 4.60 din, Planina 3.50 din, Celje 4—5 din, Dravograd 4.50—5 din, Ljubljana 3.50 do 4 din, Kranj 5.50—6 din, Kočevje 4—5 din, Črnomelj 4.75—5.75 din kg žive teže. TeUce. Ptuj 4—5 din, Planina 5—6 dln, Celje 5.50—6.25 din, Dravograd 5.50—6 din, Ljubljana 4.50 din, Kranj prvovrstne 7.25 din, ostale 5.75 do 6.25 din, Kočevje 5—6 din, ČrnomelJ 5—5.75 din kg žive teže. Teleta, Ptuj 5 dln, Celje 6—6.50 din, Dravograd 6—7 dln, Ljubljana 5—6 dln, Kranj 7 do 8.25 dln, Kočevje 6—7 dtn kg žive teže. Goveje meso. Ptuj 9—11 din, Celje 10—12 din, Ljubljana 10—12 din, Kranj 12—14 din kg. Goveje kože. Ptuj 13 din, Celje 12 dln, Kranj 12—14 din kg. Telečje kože. Ptuj 16—18 din, Celje 16 din, Kranj 18 dln kilogram. Svinje Plemenske. Kranj 7—8 tednov starl pujskl 170 do 280 din komad; Ptuj 6—12 tednov stari pujskl 80—160 din komad; Kočevje mladi prašički 120—150 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 7—7.75 din, Celje 8 do 9 din, Dravograd 9 din, Ljubljana 9 dln, Kranj 9—11 din, KoCevje 9 din. kg žive teže. Dobele svlnje (špeharji). Ptuj 8—8.75 dln, Celje 10 din, Dravograd 10 dln, Ljubljana 10 din, Kranj 12 dtn, Kočevje 10—11 din kg žive teže. Svinjsko meso. Ptuj 13—16 din, Celje 16—18, Dravograd 16 dln, Ljubljana 14—20 din, Kranj 14—18 din, KoCevje 14 din kg. Slauina. Ptuj 14—15 din, Celje 17—18 din, Dravograd 20 din, Ljubljana 16—18 dln kg. Sviiijska mast (sesekljana zabela). Ptuj 22 dln, Celje 20 din, Ljubljana 22 din, Kranj 22 din kg. Svinjske kože. Ptuj 10—11 dln, Celje 8 dln, Kranj 8 din kg. Tržne ceue žito. Koruza (umetno sušena) 157—160 din, času primerno aušena 147—150 din; banatska pšenica 200—202 din, bačka pšenica 210—212 din, aremskl ječmen 180—185 din, sdavonski oves 170 do 172 din, bačka rž 170—172 dln, suha ajda 150 do 155 din, prekmurako proso 220—230 dln stot v vagonsklh pofliljkah na železnižki poetajt ¦— Na sobotnem mariborskem trgu je bilo žlto: pSenica 2 din, rž 1.75 d1n, ječmen 1.75 dln, koruza 1.50- -2 din, ovea 1—1.25 din, proso 2 din, ajda 1.25 din, proseno ln ajdovo pšeno 4—5 dln kg. — Psenična moka 310—330 din, debeli pšenlčnl otrobi 145—150 din, drobni 135—140 din stot. Fižol ribničan 500—550 din, prepellčar 565 do 625 dln stot. — Na mariborskem trgu 4—6 dtn kilogram. Krompir oneide (kranjakl) 150—160 din, rožnik (pozni) 150—160 din. rožnik (rani) 155—165 din stct. Sejmi 18. marca živinski in kramarskl (nameato 17.): Frankolovo, Podčetrtek, Rečica ob Savinji, Trbovlje, štrigova; gx>veji in konjaki (namesto 19.): Ptuj — 20. marca živinski ln kramarskl: Bogojina, Dravograd, Smarje prl Jelšah; živinski: Vuhred (namesto 19.); svlnjaki: Celje, PtuJ, Trbovlje — 21. marca tržni dan: Turnišče; živinski tn kramarskl: Pernovo (župnija Galiclja pri Celju), Sv. Krištof, Zigarskl vrh nad Sevnico — 22 .marca živtnskl in kramarski: Smartno ob Paki — 23. marca svinjskl: Brežice, Celje, Trbovlje; živinskl: Slovenjgradec. • Odgovor na gospodarsko vprašanje J. B. Str. M. Bolje je, da v jeseni neprevrelo vino pretočite, kajtl drože, ki so na dnu soda (nekoiiko je vino vsekakor vrelo, zato so se drože v mali merl brezdvomno izločile), bi znale vino pokvarlti. Da Vam bo pa vino po pretakanju lahko popolnoma povrelo, mu, ko bo zadosti toplo, dodajte člstih vinskih kvasnlc, katere boste dobili za par dinarjev pri banovinskem vlnarskem In sadjarskem zavodu v Mariboru, Gosposvetska cesta. Ciste vinske kvasnice (all drože) boste prejeli v posebnih steklenicah (epruvetah). Najprej morate segreti okrog pet litrov vina tako, da še roka obstane v njem. V to vino izpraznite steklenice s čistimi vinskimi kvasnicami, postavite vino na toplo mesto (steklenica naj bo samo rahlo zaprta, sicer bi počila) in čez 3—4 dni vlljete vse skupaj v sod vina, kl še ni čisto povrelo. Vino v sodu mora biti primerno toplo (okrog 15 stopinj Celzija). Če ni, ga je treba segreti. čiste vinske kvasnice bodo vino hitro in temeljito prevrele, nakar vino ponovno prstočite v zmerno zažveplan sod. Ako pa čistih vinskih kvasnic na boste vinu dodali, potem pa s pretakanjem še počakajte. Da preprečite okvaro vina, pa ponovno vrenje pospešite s segretjem, kajti na toplejš» vreme v tem primeru ne smete čakati.