KINETSKE OZNAČBE V SLOVENSKI LJUDSKI PLESNI TERMINOLOGIJI RadoslavHrovatiin Kinetičnost ali gibnost je že iz davnine elementarno STcdstvo za izražanje človekovega doživljanja. Čeprav morejo git)i sami imeti do- ločen pomen in tako nastopati kot nekaj samostojnega, pa je gibnost najpogosteje spremljevalni pojav, ki je povezan z drugimi oblikami izražanja, zlasti z govorom in glasbo. V muziki sami je poleg zvočnosti, ki prevladuje, obsežena tudi gibnost. Zato čutijo pevci potrebo po gestikuliranju, medtem ko de- lajo instrumentalisti med izvajanjem običajno izrazite kretnje oziroma opravi to mišičevje, ki je pri muzicirainju izredno napeto in razgibano. V zboru in orkestru je to opaziti pri dirigentu. Seveda je gibnost pri muziciranju nekaj, česar se izvajalec pogosto niti ne zaveda in so mu gibi nekaj spontanega, čeprav je izrazit smisel za gibnost -pogosto Oisnovni pogoj za dobro muziciranje. Nekaj podobnega velja tudi za gestikuliranje v živahnem govoru. Prav tako pa gibne oblike izražanja pogosto nastopajo povezane z zvočnostjo. Predvsem velja to za plesanje. Razgibani plesalci čutijo potrebo, da udarijo z nogo ob tla ali da tlesknejo z rokami itd. Prav zato večina ljudi želi plesati ob zvokih muzike. Povezanost med gibnostjo in zvočoiostjo je obstajala torej že v davnini in poročila o tem imamo tudi v antični sredozemski kulturi, v kateri sta bili označbi za korevtično umetnost (chorea) in zborovsko glasbo (chorus) sorodnega izvora. V obeh pomenih sta oibe antični označbi še dandanes v uporabi v jugoslovanski kulturi. »Hot« v srbo- hrvaščini ali »kor« v slovenščini pomeni zbor. »Oro« v makedonščini pomeni isto kot »kolo«. Verjetno je podobnega izvora tudi slovenska označba za ples »roro« v Brdih pri Gorici.^ Diferenciacija pwjmov je nastopila kasneje kot posledica delitve dela tudi na področju plesanja. Glede na to, da je bila gibnost prvotno povezana z drugimi oblikami izražanja, tudi prvotne označbe gibnih dejanj niso izhajale samo od oblik gibanja. Zato izvirajo označbe gibnih dejanj iz različnih izraznih oblik, pogosto pa tudi od funkcije gibnega izraza, in drugih okolnosti.^ Posamezne označbe za ljudske ' Lasten terenski zapis v Brdih leta 1953 (Terensko gradivo v Etnograf- skem muzeju v Ljubljani). - Radoslav Hrovatin, O slovenskem ljudskem plesu (SE III-IV, 1951, 294). »'* 165 Rtidoslav Hrovatiu plese in plesanje pogosto ne podajajo dovolj jaisno obliko gibanja. Zaradi tega je treba posamezne besedne označbe za plesanje opazovati z različnih vidilcov. Izhodišče za opazovanje kinetskih pojavov v islovenskih ljudskih običajih je skušal F. Marolt podati z označbo »gibno-zvočni obraz«.' S to označbo je nameraval podati sočasno analitično dve različni prvini ljudskega izraza, sintetično pa povezanost obeh prvin v nera^druž- Ijivi skupnosti v pojavu isamem. Pripomniti pa je treba, da je v praksi sintetično predvsem dojemanje pojava kot celote pni avtopsiji na te- reinu, medtem ko je eksaktno razpravljanje v večji ali manjši meri vedno tudi analitično, zlasti kadar je omejeno na posamezni predmet razpravljanja. V pojavu samem v okviru ljudskega običaja nastopajo poleg zvočnih in sgibnih prvin še tudi druge oblike izražanja, katerih pomoček so noše, razni rekviziti, okolje itd; Tako pomeni samo obrav- navanje gibnosti in zvočnosti tudi že neko omejitev na določen pred- met, ki ga je mogoče omejiti tudi na samo zvočnost ali tudi na samo gibnoist, vse drugo pa upoštevati, kolikor je potrebno. Vsesplošna povezanost gibnosti z drugimi pojavi je vidna tudi, če se omejimo na eno izmed najbolj razvitih in izrazitih oblik gibnosti, kot se kaže v plesanj u.* Ljudski izrazi za plesanje morejo izhajati iz splošnih označb za gibanje ali iz označb za posebne oblike gibanja pri plesanju, ali pa se opiiajo le na neke posameznosti pri plesnih gibih. Kolikor bolj določno se omejuje posamezna označba le na neko kinetsko prvino, toliko bolj jasen je pomen ustrezne označbe in tem bolj ustaljena je njena uporaba. Splošne kinetske označbe za plesanje so spremenljive glede na razne okoliščine v teku zgodovinskega razvoja. Zato je treba te označbe uporabljati s primerno previdnostjo in i2;redno pazljivostjo. Tem splošnim označbam so posvečena naslednja opazovanja, ki v tem omejenem obsegu ne zajemajo vseh primerov, temveč predvsem opo- zarjajo na probleme. Za plesanje uporablja slovensko ljudstvo celo vrsto izrazov iz istega korena : plesati, ples, pie s al ec, plesalka (plesec, plesač, plesar itd.), plesišče ipd. Z njimi je izraženo nekaj sploš- nega, vendar pa določnega, saj pomeni dandanes že razvitejšo in opre- deljeno obliko gibnosti. Čeprav je prvotno ta označba mogla pomeniti tudi kako drugo obliko gibnosti, je v našem sedanjem pomenu znana tudi nekaterim drugim slovanskim narodom (srbhrv. ples, češ. ples, ' France Marolt, Gibno-zvočni obraz slovenskega Korotana (Koroški zbor- nik 1946) in Gibno-zAočni obraz Slovencev (Slovenske narodoslovne študije, III. zv., Ljubljana 1954). * Plesanje je splošna oiznačba za določenO' vrsto gibanja Oloveškega telesa. Ples pa je posamezen določeni primer plesaiaja. 164 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji rus. pljaska itd.). Dandanes moremo z označbo ples imenovati najraz- novrstnejše oblike plesanja, za katere je tipična tako horizontalna kakor tudi vertikalna smer, to je na vse strani, čeprav nekateri ome- jujejo izraz »plesati« tudi le na ritmične kretnje, izvršene z nogami«.^ Tako moremo torej z izrazom plesati označiti vse kinetične oblike, kot so: prenosi in geste nog, geste ostalih delov telesa, to je horizontalno premikanje v vse smeri, vertikalno gibanje navzgor in navzdol, obrate celega telesa in posameznih delov, pa tudi vse pozicije telesa, ki na- stanejo med plesanjem posameznika ali skupine plesalcev.^ Iz tega je raKvidno, da je s to označbo podana predvsem formalna stran kinetskega izraza. Omejitev na ta pomen pa je relativno mlaj- šega datuma, ko se je že izoblikovala zavest o diferenciaciji kinetskih pojavov in ko se je že zrahljala miselnost o magičnem, mitičnem ali obrednem globljem pomenu raznih tipičnih kinetskih oblik. Ta označba za plesanje je znana po vsem slovenskem etničnem ozemlju. Poleg nje pa obstajajo tudi dialektične označbe splošnega pomena, ki so omejene na večje ali manjše območje. Izraz rajati (rejati) je znan predvsem po severnem Gorenjskem in po Koroškem in deloma na Štajerskem. Ta označba se uporablja tod tudi tako splošno kot drugod izraz »plesati«. Zato izvajajo iz nje vse druge ustrezne označbe : raj, reje, rajavec, rajkinja, r a j i š č e itd. Glede na to, da uporabljajo to označbo za plesanje tudii drugi Slovani, ki mejijo na Nemce (Cehi in Lužiški Srbi), jo je F. Mi- klošič izvajal iz srvn. »reie«.'' Yendar se beseda »raj« že od nekdaj uporablja tudi v drugih pomenih in jo poznajo tudi vzhodni Slovani (n. pr. rus. raj). Že F. Marolt je domneval pod označbo »rej« poseben star kranjski ples.** Pozneje pa je v esejistični komparativni obliki z rejanjem označil tudi ples »Cindara« iz vzhodne Štajerske in celo kolo iz Bele krajine.'* Verjetno je na tej osnovi napravila dr. Z. Kumer, čeprav Ma- rolta kot začetnika te teorije ne omenja, tvegan poskus, da bi dala označbi »raj« omejen pomen za določen slovenski plesni tip. Pri tem se opira na znanega muzikologa C. Sachsa in skuša označbo »raj« uporabiti »kot ustaljenko za skupinski ples kot poseben tip, nasprotje parnega oziroma solističnega plesa«.^° Tako omejevanje te označbe pa vzbuja razne pomisleke. ^ Jakob Kelemina, Narodopisje Slovencev — ocena (SE VI-VII, 1954, 329). " Dr. Henrik Neubauer, Osnovi kinetografije i njena primjena u folklo- ristici (Rad kongresa folklorista Jugoslavije, Zagreb 1958) ter Kinetografija in njeni znaki (Slovenski ljudski plesi 1, Ljubljana 1958). ' Fr. Miklosich, Etymologisches Wörterbuch der slawischen Sprachen, Wien 1886. * France Marolt, Slovenske .prvine v kočevski ljudski pesmi (Kočevski zbornik 1939). " France Marolt, Živi spomeniki prabitnih rejev (Zbornik Zimske pomoči 1944). " Dr. Zmaga Kumer, Plesni tip »raj« pri Slovencih (Treći kongres folklo- rista Jugoslavije, Cetinje 1958, 289). 165 Radoslav Hrovatin Kot je že bilo omenjeno, uporablja slovensko ljudstvo na ome- njenem Oizemlju izraz »rajanje« kot splošno označbo za plesanje. Zlasti ne omejuje te označbe na skupinski ples kot nasprotje parneiga plesa, to je moškega in ženske. To moremo sklepati iz tekstov razmeroma starejšili pripovednih pesmi, ki omenjajo ples v dvoje z izrazom »ra- jati«, tako n. pr. pesem »Hudič vzame rajavko:.. .^o prvo oizo ra- jaia.. .«^^ Se bolj nas morejo o tem prepričati teksti »poskočnic«, ki se pogosto uporabljajo kot plesne pesmi za plesanje v dvoje (tudi v troje), tako n.pr.: SNP 3617 (Kanalska dolina), SNP 3638 (Zilja), SNP 3622-23 in 3642-45 (Rož), SNP 3657 (Podjuna), SNP 3646-47 (Kranjska) itd. Seveda ni bilo s tem nameravano omejiti to označbo na plesanje v dvoje. Pač pa poznajo Korošci poseben ples v obliki krožne skupine z imenom »Rejta«.^^ Tudi Čehi uporabljajo poleg splošnega izraza »rej« posebno ime »Rejdovak« za star poskočni ples.^' Vprašanje je, ali je sploh primerno razporejati naše kinetske fol- klorne pojave v posebno oblikovno zvrst skupina in posebno obli- kovno zvrst pa r in ju postavljati drugo proti drugi. I. Otriin je v svo- jem poskusu sistematike oblik slovenskih ljudskih plesov sicer posebej navedel -»ples mešanega para« med -»oblikami z določenim številom oseb«. Prav tako pa je navedel plesne -»pare razporejene po krožnici« med -»oblikami z nedoločenim številom plesalcev«.}^ Tako se je z naka- zano nedoslednostjo izognil obravnavanemu problemu oziroma je ne- hote pokazal, da je treba sistematiko naših plesov globlje zajeti. V naših skupinskih plesih nastopajo plesalci: kot posamezniti v gruči (koranti), kot posamezniki ali kot pari v sklenjeni krožni vrsti (kola v Beli krajini), kot nesklenjeni pari v nesklenjenih krožnih vristah (Mafrine), kot sklenjeni pari v nesklenjeni krožni vrsti (Prvi rej pod lipo pri Zilji) itd. Torej nastopvajo v naših skupinskih plesih plesalci kot posamezniki ali kot pari. Zato ni mogoče postaviti plesnega para kot nekaj raznovrstnega v nasprotje s plesno skupino, izvzemši seveda nek posamezni primer. Mimogrede naj bo omenjeno, da se je L Otrin tudi pri označbi »korantov« zapletel v nedoslednost. V citiranem delu jdh je navedel kot primer za solo moški ples med »oblikami z dolo- čenim številom oseb« in tudi kot primer za g r u č o - s k u p i n o med »oblikami z nedoločenim številom plesalcev«.^' Tega problema sploh ni mogoče reševati zgolj formalistično. Ze od nekdaj so bili ljudski plesi izvajani skupinsko (seveda ne izključno!). Za razlikovanje raznih vrst plesanja v skupinah je važno predvsem, kakšen je odnos med posameizniki v skupini. V njej morejo posa- Dr. Karol Štrekel j in dr. Joža Glonar, Slovemske narodne pesmi, I. do IV. zv., 1895—1923 (odslej = SNP), 83. " M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1894-1895 (odslej = Pleteršnik). " Dr. F. Bradač, Ceško-slovenski slovar, Ljubljana 1929. '* Iko Otrin, Oblike slovenskih ljudskih pleS'Ov (Treći kongres folklorista Jugoslavije, Cetinje 1958, 303). " Glej prejšnjo opombo. 166 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji mezniki nastopati kot samostojni individui ali le kot delci celote. Nekaj podobnega velja v posameznih primerih tudi za pare. Posa- mezen par more tvoriti v plesu neko plesno figuro kot delec celote ali pa kot funkcionalno samostojna enota. Za razumevanje tega je treba upoštevati tudi družbeno okolje, v katerem živi ples, ali pa funkcijo plesa v določenem običaju. Tega vprašanja v omejenem obravna- vanju ni mogoče dovolj nadrobno obdelati, pač pa je to treba upo- števati, kadar obstaja namera podati neki tip plesa ali plesanja kot določen zgodovinski folkloTni pojav. Dalje je treba ugotoviti, da so skupinski plesi, zlasti tisti v skle- njeni krožni vrsti, na Slovenskem bolj tipični za vzhodna kot pa za zahodna območja, kjer je tipično plesanje v parih. Na vzhodnih ob- močjih med ljudstvom ni običajen izraz »raj« za določen ples. Poleg tega so skupinski plesi značilni tudi za vse druge pokrajine Jugo- slavije. Zato si ni mogoče zamisliti, da bi se mogla uspešno uveljaviti označba »raj« za naše skupinske plese glede na to, da ta označba iz- haja z območja, kjer je tipično plesanje v parih. Omeniti je še treba, da je po prizadevanju šole sicer skoro povsod po Slovenskem znan izraz »rajanje« za plesanje in igranje otrok. Ple- teršnik navaja stavek »Otroci rajajoi kot dolenjsko označbo brez omembe avtorja, medtem ko jih našteva kar celo vrsto pri izrazu »rajati« v splošnem pomenu plesanja za Koroško in Gorenjsko.^" Ver- jetno so tudi v tem primeru dobronamerno naši prizadevni romantiki ustvarili neko fiktivno folklorno predstavo. To pa ne opravičuje so- dobnih strokovnjakov, da bi tako omejeno označbo brez potrebe raz- širili na področje naše etnokinetologije. Končno je treba omeniti, da pomeni izraz »rajati« pogosto isto kot: veseliti se, zabavati se^^ ipd., in da ga ne kaže v takih primerih zamenjati s plesanjem. Če bo torej nastala potreba po uporabi označbe »raj« za poseben slovenski plesni tip, jo bo mogoče uporabiti le za skupinske plese, sestavljene iz parov, in predvsem za plese ali plesanje na zahodnih območjih. Tak ples je že omenjeni »Prvi rej pod lipo pri Zilji«. Označba za plesanje igrati je znana predvsem na jugovzodnih slovenskih območjih (pa tudi po mnogih drugih pokrajinah Jugosla- vije). Verjetno so jo uipoirabljali tedaj, ko plesanje še ni bilo tako razvito kot posebna kinetska oblika, po večini slovenskega ozemlja. Danes jo uporabljajo skoro povsod le še za nerazvito plesanje otrok (podobno kot rajanje), vendar že pogosto v obliki povratnega glagola »igrati se«. Ta označba pomeni splošno tudi družabne igre odraslih. Izraz »igrati« pomeni tudi razne druge vrste gibnosti: n. pr. igrati na neki instrument, igrati neko skladbo, igrati neko vlogo v gledališču, igrati šah in druge družabne igre itd. Zaradi te splošne upotabe je koreografskoi označbo »igrati« spodrinil izraz »plesati«. V tistih krajih pa ali v njih soseščini, kjer uporabljajo izraz »igrati« za plesanje. " Glej op. 12. " Glej op. 12. 167 Radoslav Hrovatin Živijo običajno tudi priseljenci iz drugih pokrajin Jugoslavije. To da misliti, da gre za novejšo izpoisojenko. Tako uporabljajo na Dolenj- skem tudi izraz »igrati vrtec«,^** čeprav ples »vrtec« ni znan po drugih krajih Jugoslavije. Iz tega moremo sklepati, da uporabljajo izraz »igrati« v splošnem pomenu za plesanje, in da to ni označba le za do- ločeno obliko plesanja (n.pr. »igrati kolo«). V preteklosti, ko se na Slovenskem še niso diferencirale različne oblike gibnosti, pa je pome- nila, tudi gibnost v običajih, ki so vsebovali že bolj ali manj razvite plesne prvine, kot so bile razne pastirske Igre.^^ Poleg omenjenih splošnih kinetskih označb za plesanje, kot so »plesati« in »rajati« ali »igrati«, ki pomeni plesanje in druge oblike gibnosti, obstaja zelo splošna oblika gibanja tekanje. Čeprav se ta oblika gibanja zelo pogosto pojavlja v plesih starejših običajev, se vendar ustrezna označba malo uporablja v pomenu plesanja. To je mogoče zaradi OTemalo razvite diferenciacije gibnih prvin v takih »starejših plesih«. K temu je treba še dodati, da pri takem »plesanju« tekanje pogostoma postopoma prehaja v koračenje in nasprotno, kar tudi more biti ovira za enotno označbo. Iz kinetske označbe za tekanje izhaja ime »lavfarji«^" za pustne tekače v Cerknem. Ze K. Štrekelj je skušal poiskati zvezo med označbama »kurent« in koledniškimi obhod- niki »KurrentschüUer«.^^ Čeprav sega izraz »kurent« v starejše kul- turne sloje,^^ pa se je mogla taka povezanost imena pojaviti v času, ko se je kurentovanje zbližalo s koledovanjem po funkciji in gibni obliki. V današnjem kurentovanju na Dravskem polju je poskako- vanje bolj značilno kot pa tekanje, ki se pojavlja tudi v drugih obi- čajih, ne da bi bila ta gibna prvina posebej imenovana z neko svoje- vrstno označbo. Na koračenje (stopanje) se opira oznaka slovenskega srednje- veškega plesa, kot ga omenja mladi Lucidarius: daz wir roindischen trete n«^^ (podčrtal R. Hrovatin). Čeprav italijansko ime plesa »la Schiava«''* (furlansko »la Sclave«)^" prav tako izhaja iz etnične označbe, pa verjetno pomeni alpski poskočni ples »Štajerč«. Lasten terenski zapis v Št. Jerneju na Dolenjskem leta 1952 (Terensko gradivo v Etnografskem muzeju v Ljubljani). Glej opombo 5. Niko Kuret, Pustne seme na Cerkljanskem (Et 17, 1944) in Aus der Maskenwelt der Slowenen (L. Schmidt, Masken in Mitteleuropa, Wien 1955, 212—215). J. Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Celje 1930, 12. Ivaoi Grafenauer, Narodno pesništvo (Narodopisje Slovencev II, Ljub- ljana 1952). Dr. Jos. Mantuani, O jugoslovanski glasbi. III. Slovenska glasba (Zbori III, 1927, 1). 2' Glej op. 5. Valentino Ostermann, La vita in Friuli I, Udine 1940, 478. Prim. Milko Matičetov, Slovenci v delu furlanskega folklorista V. Ostermanna (Razgledi IV-1949, 567). Po lastnem terenskem zapisu v Žagi leta 1952 (Terensko gradivo v Etnografskem muzeju v Ljubljani) ga imenujejo tudi »Sclaf«. 168 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji Že izza konca srednjega veka je znana sekta »skakačev«,^" ki so dobili ime po kinetski obliki, za katero je značilno gibanje tudi v vertikalni smeri. Skakanje in poskakovanje je za naše ljudske plese zna- čilno zlasti v severozahodnih goratih krajih. Seveda pa ni treba iskati vzroka za to tradicijo samo v geofizičnih pogojih.^' V ljudstvu je ohranjen spomin na nekdanjo tradicionalno verovanje, da vpliva ple- sanje v višino na ugodno rast posevkov.^'* To je pač obreden ostanek davne magije. Tako so do nedavna po Cerkljanskem koledniki zaple- sali ob prihodu v hišo kot prvi poskočni ples »Jejdovo«,^'' to je ples za dobro rast ajde. Poleg tega so plesali posebne plese tudi za repo, proso itd. Vse to je nedvomno tudi pospeševalo tendenco k vertikalni kinetičnosti. Izvajanje ustreznih plesnih gibov pospešujejo melodije posebnega ritmičnega ustroja v trodelnih metričnih skupinah. Pri zapisovanju so melografi podaljšali prvo ali drugo ritmično vrednoto. Tako so nastali značilni, tako imenovani »punktirani ritmi« v naslednjih figurah: Prva figura (a) je bolj tipična za zahodnejša, druga (b) pa za ^-zhod- \ nejša slovenska območja. Razni avstrijski raziskovalci'" so pa že do- ] gnali, da dejansko izvajanje na terenu ne ustreza gornji stilizaciji in i menijo, da je omenjeni ritem težko zapisati v racionalnem razmerju. ] Naši melografi so se v novejšem času tej ritmizaciji približali z na- j slednjima ustreznima stilizacijama figur:^^ ¦ Meniti moremo, da živijo te s posebno ritmizacijo povezane ki- netske prvine v zavesti naših ljudi. Zato jih tudi izražajo v svojih pesmih: Ko plešem jaz z mojo, Storil bi skok. Ko bi stropa ne h' blo. Do strehe oisok. (SNP 3641) Dr. Fr. Kovačič, Protestantizam v Iztočni Štajerski. I>odatek (Trubarjev zbornik 1908, 120—121). " France Marolt, Gibno-zvočni obraz Slovencev. Prim. tudi moje opombe v SE III-IV, 1951, 293 in SE X, 1957, 194. Boris Orel, Slovenski ljudski običaji (Narodopisje Slovencev I, 1944, str. 317). Lasten terenski zapis na Cerkljanskem leta 1954 (Terensko gradivo v Etnografskem muzeju v Ljubljani). Ernest Hamza in Ervin Schaller (Richard Wolfram, Die Volkstänze in Osterreich und verwandte Tänze in Europa, Salzburg 1951, 187—188). =^ Glej mojo oceno dela iz op. 30 v SE VI-VII, 1934, 356. 169 Radoslav Hrovatin Poleg skoka omenjajo ljudske pesmi tudi poskakovanje: Ko me rajat popolai, Koj zoo poskoči... (SNP 3623) Vprašanje je, ali se ljudstvo zaveda razlik med raznimi oblikami »skakanja«. Kinetika razlikuje »skok« z ene noge na drugo in »po- skok« na eni sami nogi.'^ Nedvoumno je, da v ljudskih plesih obstajajo razni načini skakanja (poskakovanja). O tem pričajo različne ritmične figure, kot so bile predočene zgoraj (glej str. 169). Vse te omenjene probleme naša znanost ni še dovolj nadrobno raziskala. Vendar je po- trebno, da jih vsaj nakažemo. Razlikovati je treba med plesi, v katerih so skoki ali poskoki njih bistvena sestavina, in drugimi plesi, ki jih je mogoče izvajati hori- zointalno ali sočasno tudi vertikalno. Pri poskočnih plesih se morejo pojaviti izraziti skoki tudi le po- samezno. Tako izvajajo koranti na Dravskem polju virtuozne akro- batske skoke, pri katerih premikajo svoje telo istočasno v vertikalni in horizontalni smeri. Ali se na to nanaša označba: »Koranti vulijo«,^^ ni ugotovljeno. Seveda je posameznemu korantu prepuščeno, kdaj in kako izvede skok. V plesih alpskega sveta so skoki in poskoki pogosto povezani z vsem plesanjem v neločljivo celoto. Včasih se izvajajo le v določenih delih plesa, seveda obvezno. Pogosto izvajajo neki ples na različne načine: ali v pretežno hori- zontalni smeri, to je »navadno« (tako je po M. Majarju priobčil F. Ku- hač »Obični rej«)^* ali pa tudi v vertikalni smeri, to je »visoko« (tako je jm M. Majarju priobčil F. Kuhač,»Visoki raj«).'^ »Visoko« plesanje, to je v višino, je znano tudi drugod.^" Brkini ga imenujejo »na paskakak«.'^ Tako naše ljudstvo na razne načine izraža zavest o ver- tikalni smeri kinetskih oblik. Iz te zavesti so se razvili posebni péti plesi na alpskem območju. Teksti teh plesov so četverovrstičnice z določeno metrično obliko, ki je znana pod imenom p o s k o č n i c e. Za te plese je namreč značilno, da se izvajajo izmenoma na péto melodijo umerjenejšega tempa in hi- trejšo igodčevsko medigro. Ljudstvo sicer označbo »poskočnica« v splošnem malo uporaiblja, vendar se skokov in poskokov zaveda, kot je bilo že navedeno. Za ustrezne pesmi rabi različna imena: viže, ^- Glej op. 6. France Marolt, Opomba k pesmi »Kurent in smrt« (F. Kosmač, Kurent in smrt, Ljubljana 1950). Fr. Š. Kuhač, Južno-slovjenske narodne popievke I.—IV. kuj., Zagreb 1878—1881 (odslej = JSNP), št. 1134. » JSNP št. 1133. Radoslav Hrovatin, Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih (SE X, 1957, 187). ^' Lasten terenski zapis v Brkinih leta 1955 (Terensko gradivo v Etno- grafskem muzeju v Ljubljani). 170 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji pleparce, falerči, klanharce, klanfarce, včasih celo »kvante« itd. Prav značilno ime za te plesne pesmi je okrogle: So pesmi okrogle, Prao lehko za pet'... (SNP 4723) Označba »okrogle« za plesne pesmi se ne pojavlja samo v splošno znani metrični obliki, ampak tudi v drugih primerih. Posebno metrično obliko kaže »okrogla (poskočnica)«, ki jo navaja F. Kuhač iz Ziljske doline: Kukovca mi nosi list, notri dru j ga ne stoji: Kuku ti dralata, kuku ti dralalo! (JSNP 1136) Spet drugačno metriko ima stara pTipovedna pesem, ki jo je za- pisal pesnik V. Vodnik: Na sred Turčie globoke Stoje tri lipe zelene. Pod eno konjče stavio, Na raj se mi pripraplajo. Pod drugo raj prodajajo, Pod tretjo (o)kroglo rajajo. (SNP 1) K varianti te pesmi je F. Kuhač priobčil melodijo'* v splošno zna- nem peterodobnem metru in tipični ritmizaciji.'^ Poznejša Maroltova redakcija po Kuhačevi objavi ima naziv »Matjažev reje«."" Podoben ritmični ustroj ima tudi znani »Prvi rej pod lipo pri Zilji«, ki ga je Kuhač v svoji objavi po navedbah M. Majarja poimenoval »Visoki raj.«" Iz gornjih navedb moremo sklepati, da je označba »okrogla« nekoč pomenila še kaj drugega kot razmeroma mlajšo- »poskočnico«. Mo- rebiti je pomenila plesanje pO' krožnici fwdobno kot pri plesanju »v kolu« (glej dalje na str. 172). Plesanje »v kolu« (danes bi rekli tudi »v krogu«, kar je nedvomno v zvezi z označbo »okrogla«) prvotno naj- brž ni pomenilo zgolj neko formo. Spomnimo se le svečanega obreda uistoličevanja vojvod na Gosposvetskem polju pri Celovcu na Koto- škem v srednjem veku. Tedanja poročila govorijo o svečanem petju med obhodom okoli knežjega kamna.**^ S tem se je po običaju iz- vrševal celo državnopravni akt. To je eno izmed naših najstarejših poročil o pomenu kinetskega obkrožanja v naših običajih. Pomikanje JSNP št. 1505. Radoslav Hrovatin, Glasbene prvine slovenskih ljudskih napevov (Et XVI, 1943). France Marolt-Marija Šuštar, Slovenski ljudski plesi Koroške, Ljub- ljana 1958, 59. " Glej op. 35. *2 Jos. Mal, GMS XIX (1938); Iv. Gralenauer, GMS XXII (1942). 171 Radoslav Hrovatin v krogu je torej fcilo našim prednikom že od nekdaj znano in ni po- menilo samo igrive kinetske oblike, temveč je imelo globlji pomen važnega dejanja. Pomembnost tega dejanja je znana tudi iz druigih običajev: obhod, obhodnja, objezd, obnašanje, opasilo itd. Mnogostra- nost te kinetske dejavnosti je zato našla svoj odsev tudi v eni izmed najbolj razvitih kinetskih oblik, to je v plesanju. Nedvomno je živelo v zavesti ljudstva in se je manifestiralo tudi v raznih označbah za plesanje. Tako moremO' precej zanesljivo domnevati, da je označba »okrogle« prvotno pomenila plesanje po krožnici. Ta označba s severo- zahodnejših slovenskih območij je imela torej podoben pomen kakor označba »v kolu« po drugih slovenskih območjih. Prenos označbe »okrogle« na poskočnice je v zvezi s »petimi plesi« (chorea — chorus). Tako more pomeniti izraz »krožiti« isto kot peti (ali tudi zagosti) »okroglo«, to je pesem, prvotno seveda »plesno pe- sem«.*' V širšem smislu pomeni dandanes sploh določeno veselo ali razigrano pesem, kot so poskočnice. Še dandanes si vesele poskočnice improvizirajo pri plesih, v katerih med plesanjem izmenoma pojo in godejo. Izraz »igrati« za plesanje se v Beli krajini pa tudi v Istri naj- pogosteje uporablja v zvezi s plesom kolo. Označba kolo za ples je v splošni rabi poleg Bele krajine tudi v okolici Kobarida in v sosed- njem Kotu. V poslednjem primeru se uporablja v zvezi »plesati kolo«. Kdaj pa kdaj jo srečamo tudi na vzhodnem Štajerskem in v Prek- murju, čeprav razmeroma redko. Označba »kolo« je v splošni rabi po druigih pokrajinah Jugoslavije. Kolo pomeni v splošnem skupinski ples z določeno tradicijo v razvrstitvi plesalcev, ki nima nujno vedno krožne oblike. Na Slovenskem je poleg označbe »kolo« za določen ples pogosteje rabljen izraz »plesati v kolu« kot način plesanja v krožni vrsti (glej zgoraj »okrogle« na str. 171). Označba »v kolu« po- meni pozicijo skupine plesalcev v krožni vrsti in krožno obliko v smeri gibanja pri plesanju. Ta označba je po dosedanjih terenskih izkustvih znana po vsem obsežnem območju od Benečije preko vse Primorske in vzhodne Slovenije do Prekmurja.*'' Označbi »kolo« kot ples in »v kolu« kot način plesanja pogosto zamenjujejo. Tako navajajo v literaturi pogosto prekmursko »kolo: Marko skače«.*'" Dejansko označujejo Prekmurci plesanje po pesmi »Marko skače« z imenom ples, ki ga pa »plešejo u fcou/i«.*" Podobno se izražajo o načinu plesanja tudi drugod. Različne pomene imajo kinetske označbe: vrteti, vrteti se in zavrteti se. Izraz »vrteti se« danes v splošnem pojmujejo naši plesalci v mestih kot zasuk (obrat) okoli lastne osi posameznika ali " Glej op. 5. " Lastni terenski zapisi. France Marolt, Gibno-zvočni obraz Slovencev, Ljubljana 1954. Radoslav Hrovatin, Ob izdaji dveh foLklorističnih del F. Marcita... (SE IX, 1956, 288—289). 172 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji manjše skupine. Izraz »vrteli« pa pomeni obliko gibanja, ki se v splošnem ne nanaša na ples ali pa le v prenesenem smislu besede, pogosto le kot pojasnilo k določeni plesni figuri. Pač pa seje ta označba med ljudstvom do nedavna uporabljala tudi za plesanje. O tem pri- čajo razni izrazi sorodnega izvora: vrtuljak, ovrtenica, vr- tec, vratca ipd. Kakšen je bil prvotni pomen teh izrazov, ko so rabili še v veliki meri za plesanje, moremo le posredno sklepati. O rabi izraza »vrteti« za plesanje pričajo med drugim tudi zna- čilne plesne pesmi, kot so že imenovane poskočnice. Iz njih moremo sklepati, da pomeni ta izraz bolj določeno obliko gibanja. Tako pravi pesem: Tako se sukam K se micka verti... (SNP 3640) Pri tem se plesalec »suče« (označba za zasuk) okoli svoje osi, medtem »fco se micka verti«, to je pleše »naprej« po krožni poti okoli plesalca. Upravičenost v domnevo razlikovanja med kinetskima označbama »vrteti« in »sukati« moramo videti v naslednji pesmi: Sukal jo, sukal jo Sim pod roko; ... (SNP 3668) Tu gre za posebno plesno figuro, pri kateri se plesalka suče okoli svoje osi »na mestu« in hkrati drži desno roko nad glavo z istegnjenim kazalcem navzgor. Tega drži »na mestu« stoječi plesalec s svojo des-, nico. Na podobno obliko gibanja moremo sklepati tudi iz pesmi: Pubič, ne suči me, Sama zasučan se; Sama zasučan se Proti tebe! (SNP 3637) Iz vsega omenjenega moremo sklepati, da plesna označba »vrteti« ne pomeni obračanja posameznika okoli osi. V tem poslednjem pomenu uporablja ljudska pesem izraz sukati (sukati se). Moirebiti po- meni izraz »vrteti« obračanje para? Toda v tem pomenu rabi ljudska pesem v nekih primerih izraz »zavrteti se«: Moj oca ta stari Pa gleda po pari: Ke bi eno dobil, De b se ž njo zavertio. (SNP 3629) Torej moremo sklepati, da pomeni plesna označba »vrteti« neko posebno obliko gibanja in ne zgolj obračanje okoli osi. To nam pove navedba pisatelja J. Jurčiča o starodavnem plesu Ovrtenici. V pravljici o »Artulji« pravi: 173 Radoslav Hrovatin »Ob gomilah, ki leže tam in so sedaj prerastle s hrasti, je imela gospoda Drtiče; napravljala jih je pa zato tako okrogle, da je plesala po travniku okoli njih starinski ples ,ovrtenico'.<ć' Iz tega opisa moremo sklepati, da je pri Ovrtenici plesala skupina plesalcev po krožnici okoli neke ograjene okrogle ploskve. Opis zbuja domnevo, kot da je hotel pisatelj namigniti na neko besedno zvezo med »vrtičem« in »Ovrtenico«.*^ Opis ne govori o tem, da bi se ple- salci obračali okoli svoje lastne osi. Glede na okroglo ploskev bi mogli sklepati na ples »kolo« ali bolje na način plesanja »v kolu« (»okrogle«). Vendar pa ni jasno, ali je bilo to pisatelju v mislih. Jur- čič namreč omenja navedeni ples tudi v svoji povesti »Jurij Kozjak«: »Pravljica pripoveduje, da so na ,Velikem travniku, konci katerega stoji nekdanja podružnica stiškega kloštra, cerkvica Matere božje — da so se tu ljudje iz sedmih far sešli s svojimi duhovni in banderami ter neki star naroden ples plesali, kateri je bil dovoljen po cerkvenih po- glavarjih. Zdi se mi, da ga imenujejo stari očetje ovrtenico in se neki ostanek tega plesa nahaja še po slovenskih božjih poteh.«*^ Ta Jurčičeva omemba ovrtenice ne vsebuje opisa kinetskih prvin, iz katerih bi mogli siklepati na obliko gibanja. Pač pa je važna na- vedba, da ostanek tega starega plesa še plešejo po slovenskih božjih poteh. Ta »ostanek plesa« je bil v Jurčičevih časih nedvomno še zelo živ. To je verjetno znani dolenjski romarski ples Vrtec. Omenja ga že Valvasor^" in za njim še razni drugi naši pisci.'*^ Prav tako pa je mogoče o njem še mnogo zvedeti na terenu. Na neko zvezo med »Ovrtenico« in »Vrtcem« kaže tudi sorodnost besednega izvora. Zadnja poročila o »vrtcu« govorijo o obliki gibanja, podobnega »procesiji«; bila je pravzaprav edina kinetska oblika, ki jo je že od nekdaj dovoljevala in gojila cerkev. Pri tem se je vrsta ple- salcev gibala po raznih krožnih vijugah in se vedno bolj in bolj zamo- tavala. To zamotavanje pa ni bilo prepuščeno naključju, temveč ga je vodil poseben korifej, imenovan »vajvoda«. Prav to zamotavanje plesne vrste je ena izmed prvotnih kinetskih prvin tega plesa, ki gotovo nekoč ni bil umerjen kot kaka procesija, temveč verjetno orgiastično ekstatičen. Zato je cerkev vrtec prvotno tudi preganjala. Šele poznje, ko ga ni mogla odpraviti, ga je skušala prilagoditi svojim stremljenjem. Tako je menda treba razumeti Jurčičevo navedbo, da je sodobni romarski ples »ovrtenica (= vrtec)« le »neki ostanek» ne- kdanjega plesa. " Josip Jurčič, Zbrani spisi I, 98—99. « Glej op. 5. *" Josip Jurčič, Jurij Kozjak, XI. pogl., 10. odst. ^ J. W. Valvasor, Ehre des Herzogthums Krain Vili, 1689, 817. Radoslav Hrovatin, O slovenskem ljudskem plesu (SE III-IV, 1951, 283). Poleg tam navedene literature prim. tudi Prežihov Voranc, Od Mokronoga do Pijane gore (Od Kotel j do Belih vod, Ljubljana 1945, 34). 174 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji Ta kimetska oblika spominja na druge podobne plese, ki so se pogosto izvajali tudi ob cerkvenih praznikih. O plesu s podobnim zamotavanjem govorijo poročila s primicij, kjer so plesali obredni ples »Cindara«, ki ga je vodil »cimuner«. F. Marolt najbrž ni slučajno imenoval zamotavanje tega plesa »demonska vrtenica«.^^ Iz tega je mogoče sklepati, da ni pripisoval izrazu vrten i ca pomena navad- nega vrtenja okoli osi, temveč da mu je pomenila posebno kinetsko obliko. Podal jo je nekoliko drugače tudi v opisu »Metliškega kola«, ki ga izvajajo še dandanašnji na velikonočni ponedeljek v Metliki in ki ga vodi »vojarinka«.^' \endar pa Maroltu ta označba ni pomenila nekaj določno ustalje- nega, zlasti ne oblikovno. Tako je uporabil izraza »vrtenica« in »ovr- tenica« v opisovanju »Prvega reja pod lipo pri Zilji« ali »Visokega reja«. V svoji prvi objavi tega plesa iz leta 1935 govori Marolt v »koreografskem načrtu« le o »celem obratu ter ogiboma«,^* ki jih pri- dobi par pri plesu. V opisu iz leta 1946 pa že pravi: »Odgovarjajoča plesna figura je enkratna ovrtenica na tri s polkoračnim ogibom v levo in v desno menjaje...« Na istem mestu dalje omenja med značilnostmi lega plesa med drugim tudi »vrtenice in obrate«.Iz tega bi mogli sklepati, da so vrtenice nekaj drngega kot obrati. Kakšna pa je raz- lika med ovrtenico in vrtenicami, tudi ni povsem jasno. Vendar bi lahko menili, da je Marolt hotel z obema izrazoma prej podati značaj plesa ko natančno opredeliti njegovo formo. Nekoliko drugačno for- mulacijo prinaša v letu 1958 objavljeni Maroltov opis tega plesa, ki se glasi : Plesna figura je enkratna vrtenica s polkoračnim ogibom.. Tu je pravzaprav vrtenica le nadomestila ovrtenico iz predhodnega teksta. Seveda pa ne moremo glede na način objave šteti zadnjo for- mulacijo za avtentično.^^ Izdajateljica je izraz »vrtenica«''* omejila le na formalno opredelitev: »vrtenica = obrat s celim telesom za 360°^. Poleg navedene označbe ima v »pojasnilih nekaterih znakov« tudi ob- razložitev: »cel obrat = obrat za 360"«. Vprašanje je: Kakšna je razlika med obratom za 360" in obratom s celim telesom za 360"? Ali se more plesalec sploh obrniti za 360", ne da bi premaknil vsega (»celega«) telesa. To bi mogel le izreden akrobat in le v takem primeru bi mogel obrat dobiti še -posebno ime. Torej je treba normalno tako pri »celem obratu« kot pri »vrtenici« premakniti vse telo, ko ga obračamo za 360°. " Glej v op. 9 str. 470. France Marolt, Tri obredja iz Bele krajine (Slovenske narodoslovne študije II, Ljubljana 1936, 43 s.). France Marolt, Tri obredja iz Zilje (Slovenske narodoslovne študije I, Ljubljana 1933, 16 s.). ^° France Marolt, Gibno-zvočni obraz slovenskega Korotana (Koroški zbornik 1946, 349). Glej v op. 40 str. 10. " Glej SE XII, .1959, str. 246. "* Po Pleteršniku pomeni »vrtenica, f. neka trta«. 175 Radoslav Hrovatin Zakaj je torej potrebna uporaba dveh terminov? Ali ne bi bilo bolje uporabiti za označbo obrata za 360° kratko in malo izraz zasuk. Na podobno mehanično apliciranje Maroltovega pojmovanja na- letimo tudi pri označbi »vrtenica pod roko«'^^ z enakim formalističnim pojasnilom. Pri tem gre za podobno plesno figuro, kakršno je mogoče označiti na osnovi ljudske terminologije kot »sukanje pod roko« (glej str. 175). Skratka: Marolt je za kinetske označbe pogosto uporabljal po- etične prispodobe, ki so ustrezale njegovemu neoromantičnemu^" poj- movanju ljudskega življenja. Nepravilno pa je njegovo pojme forma- listično utesnjevati z omejeno vsebino. Iz omenjenega vidimo, da ne smemo vseh gornjih označb meha- nično pojmovati in da so v davnini z vntenjem označevali posebno tipično kinetsko obliko. Nedvomno je dr. J. Mantuani zelo invenciozno imenoval srednjeveški ples iz 10. stoletja -»turben uandalicum« slovenski Vrtuljak."^ Po Pleteršniku namreč pomenijo izrazi: vrtec, vrtulja, vrtuljek itd. isti pojem, čemur pravimo v današnji knjižni označbi »vrtinec«. Na vrtinec spominja zgoraj omenjeno kačasto in jvolžasto zamotavanje navedenih plesov. Pri tem gre torej za skupino plesalcev v vrsti, ki jo vodi korifej po krožni poti izmenoma v levo ali v desno in ki se pogosto zaključi v spirali navznoter ali navzven. V tem po- menu bi bilo treba tudi v bodoče rabiti kinetske označbe v zvezi z »vrtenjem« za tradicionalne plese. V zvezi s takimi plesi se pojavlja tudi izraz vratca. Ni mogoče sicer trditi, da je zaradi sorodnega besednega izvora treba sklepati tudi na skupni izvor ustreznih kinetskih označb. Vendar pa je treba pribiti, da se izraz »vratca« za določeno kinetsko obliko pojavlja prav v plesih z označenim »vrtenjem«. V drugih primerih se namreč za podobno kinetsko pozicijo uporablja izraz »most«. Vrtenje se torej pri plesanju ne nanaša na posameznika, temveč na večjo skupino plesalcev, kot tudi pravi pesem: Sveti, sveti, svetli kres, vrti, vrti mladi ples! (SNP 5152-3) Čeprav sem že zgoraj omenil (glej str. 175), da označujejo obra- čanje okoli osi s »sukati« in da to velja predvsem za posameznika, je vendar treba omeniti tudi pesem, v kateri to velja za skupino: Suč'te, suc te kalobar... (SNP 8011) Bistvo kinetskih oblik v zvezi z označbo vrtenja ni samo v formi, ki ni v vseh nadrobnostih stalno enaka in dopušča mnogo improvi- Zmaga Kumer, Godčevski in plesni motivi na panjskih končnicah (SE X, 1957, 165). ^ B(oris) O(rel), Etnologija (Etnografija). Slovenija (EJ 3, Zagreb 1958, str. 276). Glej op. 23. 176 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji zacije. Pri tem je treba poudariti predvsem kinetsko izraznost, ki izvira iz neke kolektivne zavzetosti in zanosa ter stremi preko orgia- stičnega kipenja k nekemu ekstatičnemu vrhuncu. Taka izraznost je bila prav značilna za naše ljudstvo v dobi fevdalnih nasprotij: tla- čanstva, puntarstva, verskih bojev, turških vpadov itd. Kot je razvidno iz doslej navedenega, srečamo pri starejših plesih pogosto izraz voditi. Tako pravi pesem: Lepa Anka kolo vodi. . ."^ To pomeni, da je skupino plesalcev že od nekdaj vodil vodilni plesalec (korifej) ali vodja plesalcev. Zato se mnoge označbe za korifeje opi- rajo prav na to dejstvo. »Kolovodja« vodi kolaše v kolu. »Vajvoda ravna vrtec«. Podoben pomen ima tudi »vodilja«. »Vojarinka« vodi kolo na pungartu v Metliki. V Črnomlju vodita kolo celo dve voja- rinki. Podoben pomen ima tudi izraz »voj«. Seveda pa vodenje plesa ni le nekaj formalnega, temveč izhaja iz globljega pomena, ki ga ima funkcija gibnega izraza v posameznem običaju. Zato imajo vodilni plesalci še razne druge ustrezne označbe: »Kožuh« vodi podravske »korante«. »Cimuner« vodi prleški »Cindara«. »Štehvovski mojster« (prvi rejovec) postavlja prvi rej pod lipo pri Zilji. »Parterji« nadzirajo zlasti »prvo kuordje«*" v istrskem opasilu. Podobno vodijo ples tudi: prvi fanti, kapoti ipd. Izmed drugorodnih kinetskih označb za plesanje se je razširila pri nas tudi pri drugih slovanskih narodih znana izposojenka tane (tan- cati, tancar itd.). Vendar jo pri nas uporabljajo razmeroma redko v mlajših šaljivih in zbadljivih pesmih in plesih. Najpogosteje srečamo to označbo v plesih z izbiranjem soplesalca z uporabo blazine (Pouštr- tanc, Vajnkuštanc). Izraz bal pomeni v splošnem organizirano plesno prireditev in se je razširil že davno iz mest tudi na podeželje.'* S po^ jemanjem zavesti o različnih funkcijah gibnih prvin in s prodiranjem mestne civilizacije je postalo tudi označevanje plesanja glede na gibne prvine često zelo šablonsko. Tako dandanes imenujejo plese na dvo- dobne melodije kar polka, na trodobne melodije pa valček (bolcr). S tem je sicer podana le ritmična osnova plesanja. Vendar s tem označujejo različne plese ali naeine plesanja. Nedvomno to dej- stvo ne dovoljuje strokovnjakom, da bi tako poenostavili problema- tiko naših plesov in plesanja sploh. Zlasti velja to za preteklost. Tako ne gre plesa na panjski končnici iz leta 1818 na kratko označiti za polko,"' zlasti če pomislimo, da izvira ime polka za ples šele iz leta 1830"" in ne glede na to, da so mogle podobne oblike plesanja, ki Matija Tome, Igraj kolce, Ljubljana 1948, 26. Dr. R. Hrovatin, Plesi »Brškega opasila« (Ljudski tednik 1949, št. 189). "' Dr. Josip Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957, 119 m lastni terenski zapisi. Glej v OD. 59 str. 157. »» O. C v op. 30. 12 Slovenski etnograf 177 Radoslav Hrovatin vsebujejo različne »polke«, obstajati že prej. Ime »polka« pri nas še ni bilo znano, ko so okrajni poročevalci sestavljali poročila za ljubljanski gubernij leta 1838."" Prvo omembo »polke« v poročilih iz naših krajev najdemo šele v 1.1846 na Štajerskem."* Valček je bil sicer 1.1838 pri nas že splošno znan. Vendar so ga šteli za nov »nemški« ples, ki se je tedaj šele širil iz mest na podeželje, torej za meščanski ples. Dobro so ga razlikovali od domačega ljudskega Štajerskega (Štajriš)."" Splošne kinetske označbe uporabljajo tudi za označevanje pro- stora za plesanje, kot kaže izraz plesišče (rajišče). Pač pa Ijtidstvo razlikuje različne prostore za plesanje glede na vrsto plesa, način plesanja, običaj itd. Pri tem pa pogosto uporablja označbe, ki ne iz- hajajo iz gibnosti. Tako poznajo na obmorskem območju v ta namen očiščen zravnan prostor z imenom »jugno«.''" Temu ustreza po osrednji Sloveniji »skedenj« ali »pod«.''^ V zahodnih krajih imajo posebej zgrajene lesene »brejarje«. Po nekod plešejo »pod lipo« ali »na trati« ipd. Za plesišče pa more rabiti tudi vsa domačija (Cindara). Poleg splošnih označb za plesanje, ki izhajajo iz različnih oblik gibnosti, morejo različne kinetske označbe pomeniti tudi le neko po- samezno kinetsko prvino. Tako se morejo nanašati le na gibanje z nogami (drobljanec) ali pomeniti le število korakov (sedmorka) ali značilno gibanje z rokami (pomet, pokčotoš) ali zibanje telesa (hen- canje) ali število plesalcev (trojka) itd. Vse te označbe pa bo treba nadrobno obdelati na posebnem mestu. Glede na poseben geografski in geofizični položaj ter zgodovinski razvoj, ki ga ima slovenska zemlja, so se razvile zelo raznovrstne označbe za kinetske oblike, zlasti za plesanje. Vendar moramo posa- mezne kinetske označbe za plesanje uporabljati z vso previdnostjo. Zlasti velja to za tiste, ki imajo bolj splošen kinetski pomen. Le-tem je bil posvečen gornji prikaz. Seveda pa ni bila z njim še izčrpana ljudska terminologija kinetskih označb za plesanje. Pač pa je bila nakazana problematika in poudarjen pomen predvsem tistih označb, ki izhajajo iz posameznih kinetskih oblik. Izmed teh označb imajo nekatere že ustaljeno historično vsebino, mnogim pa se z razvojem v večji ali manjši meri spreminja. Naravno je, da se na tradicionalno podedovane označbe opira tudi naša mlada etnokinetologija. Pri tem pa obstaja nevarnost, da bi dajali označbam, ki še niso dovolj proučene, omejeno ali celo novo vsebino. DAS, »Prezidialni arhiv« ljubljanskega gubernija iz leta 1838, fase. VI. »" O. c. v op. 30. «" Glej op. 67. ™ Lastni terenski zapisi v Istri (Terensko gradivo v Etnografskem muzeju v Ljubljani). " Boris Orel, Slovenski ljudski običaji (Narodopisje Slovencev I, Ljub- ljana 1944, 298). 178 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji Zlasti ni treba tvoriti novit terminov, če za to ni nujne potrebe, in bi bilo zanje bolje uporabljati starejše označbe. To bi moglo včasih nadaljnje delo ovirati in ustvarjati zmedo. Pač pa se je treba v ljudsko izražanje še bolj poglobiti in na terenu poiskati vse, kar je naše ljud- stvo v stoletnih izkušnjah že ustvarilo in nam zapustilo kot bogato dediščino. Résumé TERMES DE CINÉTIQUE DANS LA TERMINOLOGIE POPULAIRE DE DANSE EN SLOVÉNIE Vu leur situation spéciale aussi bien géographique que géophysique et leur développement historique, les Slovenes emploient des termes assez nombreux et variés de danse, dont plusieurs résultent des termes cinétiques généraux, n'ayant obtenu que graduellement leur sens propre, spécifique et plus défini. Dans tout le territoire slovene, le terme le plus d'usage est «pies» (danse), d'ou dérive aussi le reste des termes nécessaires: «plesati» (danser), i-plesaleo (danseur), «plesalka:» (danseuse), liplesisce» (lieu de danse), etc. Dans les contrées du Nord-Ouest, on emploie assez généralement aussi le terme i.rap ou «rej^ (danse) avec les dérivations «raja/i» (danser), «rajaveo (danseur), «rajavka» (danseuse), «rajisce» (lieu de danse), etc. Ce fut déja France Marolt qui conféra a ce terme un sens limité et spécial, tandis que ses disciples essaient de désigner par le terme de ^raj^ un type particulier de danse en groupe, en l'opposant a la danse a couples. Mais le peuple lui-meme et les annotations d'anciennes chansons populaires emploient ce terme aussi bien pour les couples que pour les groupes de danseurs. C'est ainsi qu'on danse encore aujourd'hui dans la vallée de la Zilja (Gail), en Carinthie (Autriche), le €prvi rej pod lipo» (premiere danse sous le tilleul) appelée dans la littérature i.visoki raJT> (danse haute), a couples tournant en rond. Le terme agrati^ s'emploie pour de nombreuses actions cinétiques. Dans le sens de (igrati kolo), on le connaît dans les régions Slovenes de l'Est, mais aussi dans la plupart de la Yougoslavie. Lorsque les diverses formes cinétiques n'étaient pas encore assez différenciées, le terme «igra» signifiait une forme qui comprenait aussi des éléments de danse. Bien que dans plusieurs coutumes la course (i.tekanjei>) et la marche ( (le tour) ont un sens varié. Mais l'action de tourner autour d'une axe est désigné, comme le prouvent les chansons popu- laires, aussi par isukati, sukati se> (tourner). Le sens spécial de ce terme est prouvé par les rapports sur la danse rituelle des pelerins, appelée iovrtenica, vrteo et sur d'autres danses rituelles, caractérisées par l'enroulement en une spirale extatique. Il semble donc qu'il ne soit pas convenable d'employer le terme de «vrtenica>, dérivé de i.vrtenje» ou de «ovrtenica» dans le sens étroit d'un simple tour («obrat»). C'est ce que prouvent aussi le nom de danse «vrtu- ljaki>, la figure de danse appelée «vratca», etc. Dans les danses rituelles entre en scene, d'habitude, le premier danseur (coryphée) qui conduit («.voditi») la danse; on connaît aussi le ^kolovodja*, le ivajvoda», la ivodilja», etc. Des termes d'origine étrangere, tres fréquent est celui de «tane» (danse), stancati» (danser), «tancar» (danseur), etc., répandus aussi chez d'autres Slaves. Une manifestation organisée de danse s'appelle «bal». Pour la danse a deux temps, on emploie souvent, et machinalement, le terme de «polkas, pour celle a trois temps, celui de «valcek», ce qui n'autorise pas, cependant, les spécialistes d'employer les deux termes pour désigner, a tort et a travers, les différentes danses traditionnelles. Le ternie général pour le lieu de danse est «plesisée (rajisce)». Avec celui-ci, le peuple connaît encore beaucoup d'autres termes se rapportant a l'espece, a la maniere de danser, a la coutume, etc. A côté des termes généraux pour la danse, dérivant de formes cinétiques générales, on emploie de différents termes de cinétique qui ne se limitent qu'a un élément cinétique particulier. Mais leur sens est, en général, clair et évident. Vu le sens changeant et la tradition définie des termes généraux pour les formes cinétiques de la danse dans la terminologie populaire, les problemes qui en résultent furent exposés pour recommander, a l'avenir, leur emploi attentif. 180