IRMA ŠELIGOVA: Ročna dela za razstavo »Kola Jugoslov. Sesler". Tovarisica Mar. Zalarjeva je pisala v predjzadnii številki »Učit. Tovariša« par besed o načinu sodelovanja pri irazstavi rcčnih del K. J. S. v Ljubljani. Dovoii mi, tovarišica. da povem k nienim izvajaniem svoie mnenje. Narodna ročna dela so ljudska uaietnost. Vsak" narod izvršuje to umetnost tako. da je le-ta odsev njegovega življenia in mišljenja, narodnega značaja in n.jcgove kultiare. Vsak naro.d, ki se zaver!a samega sebe, liubi svojo narodno umetnost. hrani jo kot svetin.jp, ki jo kažc gostu-tuicu s ponosom in z liubeznijo. Zasluga K. J. S. je. da je dalo inicijativo k misli, da se naj dvignejo. oziroma zbereio zakladi naše n.arodne urnet-nosti, da se poživi z njimi ljubezen do nje pri nas, obČLKlovarije do nje pri tujcih. Živa potreba je bila ta ideja pri nas; pirelepa je naloga. kl si jo je stavilo K. J. S. in h kateri ie poklical višji šolski svet tudi nas. Samoobsebi umevno ie. da bo storila vsaka šola. kar je v njenih močeh. Vendar se nikakor ne strinjam z mnenjem tov. Z., da se naj določi šolam za vpošiljanje jzgoto.vljenih del gotov i termin. Raizstava narodnih vezenin. ozi¦roma ročnih del. bo vedno otvoriena. kar ie edino umestuo. Vrata v tempelj naše umetnosti morajo biti odprta vendar takrat. ko želi kdo stopiti vanj. Zakladi v t-nunlju pa se labko pomnož_ii.e.io vsak čas. Če se nam bo določil rok za zgotovitev ročnih del, bodo dela le v redkih slučajih popolna. kajti različna dela pač zalitevajo različno veliko truda. različno veliko časa. Da pa nam ne preostaja vsem eaako časa za ročna dela. lahko trdim. Nekdaj sem raapolagala z več prostim časorn; takrat _em se pečala z ročnimi deli v večji tneri kakor sedai. Torej se že zairadi različne razdelitve časa ne raore staviti določen termin. Toliko poštene ipa smo vse. da bomo stoirile. kar nam bo mocroče. Z mislijo. da bi izdelovale učiteHice še »izvenšol^ka dela« kot »delo učlteluc«, se fudi ne morem striniati. Prav !epo in tovalevredtio je to za tovarišice, ki razipolaga.ic s potrebnim časom za to. Sicer pa smatrarr za nalogo učiteijce. da zibira. preiskuje ia se vglaj}lja v narodno blago svoie okolice. To tirja veliko dela in veliko časa. Saj vsa akciia bo smotrena le tedai. če bo zbrala in darovala vsaka šola to. kar ie lokalnega pomena zan.io. Tako šele bomo dobili pregled naše aarodne umetnosti iz raznih kra.iev naše domovine. Mi v Ptuju bomo zbirali n. pr. h^loške reči. v Mariboru bodo zibiirali gotovo pohorske, v Liutomeru slovenjegoriške reči. V laškem okraia se gotovo ne bo pozabilo na krasne pisanke (piriie) in rutke ird. S tem delom se bo vzbujala učenkam liubezen in sniisel za nase narodnn blago; lastnoroono bodo sodelovale pri važriem nvrodnem kultiiTnem 'pod.iet.iu. V izdelkih pa bo vsivana učiteljičina Ijubezen in skrt, d&, duša niena. Nagrada za dela? Čemu? Učiteljica bo delaia vendar iz Ijubezni in zanimanja, ne za nagiraido. Sola bo dobila pot_rdilo, oziroma /ahvalo od centralneea odbora za to podietje; to mora zadostovati šoli, učiteiljici in o.troku. Ker velia tu delo in skrb specifično našemu blagn., sem odločno proti vsaki nagradi. .Če se katera učenka posebno izkaže. prosi vddstvo šole za posebno priznanie za nio. Denar, ki bi se uporabil za naerade. se naj da raie za materijal. kajti z materiialom se pri takšni reči ne more in ne sme štediti. Ail se pa aai porabi denar za nabavo narodnega blaga. ki bi se pridobilo lahko z nakuipom. Nabava materijala bo delalo na vsak način težkoče. Pri nas se je nabralo 26V2 m prtenega blaga za Jugoslovansko Matico. Iz tcga bodo izdelovale učenke razne narodne vezenine. oziiroma predmete. ki se boclo iprodali .potem v pirid Jugoslov. Matice. Kar se nam bo najboii posrečilo. pošljemo v Ljubljano. Manjkajo nam še niti. Mogoče nam še kdo kai .nodari. če ne_ jih bomo kuipili iz fonda. ki smo si ea pridobili z neko šolsko prireditviio. Način pridobitve materijala bo pač v razni'h krajih različen. Le ne med učenkamf nabirati; časi so predragi, učenje stane preveliko. Učenke bodo pilačale svoi obol s tem. da bo_do priložile roke k delu (naj pomagajo tud~i pri zbiraniu Maga; Kmečki dqmpvi so iim širše odprti kot učiteljicam).' Jako umestno se mi oa zdi, da podpreio akcijo denarno razna žensika društva. To pač to! Pri razstavi nai bi sodelovale le iste učiteljice. ki imajo res zanimanje. in smisel za to in izobrazibo v tem oziru, da ne pride kai potovičarskega ali ne našega v razstavo. Takšnim uči.teljicam ne bo breba. da bi iim kdo šele vzorce zbiral. Sarno v dvomljivrh slučajih nai bi razsodil centralni komite. Ce pride kakšno delo v več izvodih v Taizs,taiVO. ne škodu.ie. Naša narodna !i