Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Celje, 12. julija 1963 • Leto XV. it. 27 • Cena 20 din ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CElJSKl TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 125. TELEFON 24-23. TEKOCI RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 240a Nove naloge Izre^iii'i politična razj^.ibaiiost. ki je začela lansko jesen z razpra- vo o osnutku zvezne in republiške ustave, nadaljeviala v neposrednih pjpravah na volitve v nove pred- stavniške organe, je dobila svoj iispošen zaključek na volitvah sa- jj^ili. Kakor v razpravi o osnutku jjljeh ustav, tako so občani na pred- volilnih in drugrih sestankih ne sa- mo potrjevali načela nove ustave, niarveč tudi obsojali vse tisto, kar je bilo doslej narobe in dajali ne- šteto korisitnih predlogov ter spod- bud za boljše nadaljnje delo. V koTiikor so te pobude tisoče v naših ljudi ostale v času pred vo- litvami v glavnem le kot pobude in predlog:i. pa bi morali zdaj v na- daljevanju političnega dela več mi- slit.] na te reči. Zavedati bi se nam- reč morali, da so ljudje dajali pred- lofje in kritizirali slabosti predvsem zaradi tega, da bi pomagali najti boljšo pot, da bi pomagali od,prav- Ijaii napake in slabositi. Zato bi bilo napak, če bi zdaj, ko je za nami izredno pomembno politično delo, ko so izvoljeni člani novih pred- stavniških teles in ko težimo, da bi čim bolje in na vsakem koraku uresničevali načela nove ustave, po- zabili na stotine in tisoče predlogov in če bi ne odgovorili na vse te po- bude. Tako istoji pred političnimi organizacijami, zlasti pa pred So- cialistično zvezo na terenu ter s.in- dikalnimi organizacijami v delov- nih skupnostih, izredno velika na- lotca. Le-ta se kaže v temeljitem proučevanju vseh misli, ki so jih v času pred volitvami izrekli ljudje na najraziličnejših zborih in sestan- kih. Te p)obude bo treba proučiti jn analizirati, jih sprejeti ali s teme- ljito obrazložitvijo zavreči. Vendar ho malo takih, ki bi jim ne mogli pripisovati večjega jjomena, saj ve- čina njih govori o težnji po reševa- nju viseh problemov in nalog, govori o nalogah v proizvodnji, o delu ob- činskih in ostalih skinpščin, o komu- nalnih in drugih problemih, o zdrav- stvu in socialnem zavarovanju, šol- stvu in ]>odobno. Upravičena in po- vsem razumljiva je zahteva obča- nov naj bo delo vseh samoupravnih organov javno, naj predstavniki teh organov večkrat posredujejo pro- blematiko svojega dela, načrte in I>odobno. Skratka, ljudje želijo in zahtevajo, da bodo seznanjeni s ce- lotnim dogajanjem, ne samo z uspe- hi, niarveč tudi s težavami in napa- kanfi. lako se odpirajo pred političnimi organizacijami nove naloge, ali bo- 'je rečeno — nadaljevati moraimc ^ začetim delom in ga speljati dc konoa. M. B. V^znamenju svetlih tradicij PO VSEM OKRAJU SVEČANOSTI OB DNEVU BORCA Kot po vsej državi, tako je tudi celjski okraj svečano dočakal dan borca. Svečanosti letos niso bile omejene samo na praznični dan. Trajale so tudi po ves teden in več. Kot smo že poročali je preteklo ne- deljo proslavljanje borbenega praz- nika začelo Gornje Obsotelje, prav tako organizacije v žalski in laški občini. V mnogih krajih so že pred praznikom imeli borci sestanke, svečane akademije in proslave. V okviru praznovanj dneva borca je bilo v vseh enajstih občinah na sve- čan način podeljeno bivšim borcem in aktivistom 8.000 odlikovanj. V Celju je bila osrednja prosla- va dneva borca že na predvečer. Pri grobnici na Golovcu je bila kome- moracija, ki se je je udeležilo 3.000 Celjanov, predvsem borcev NOV. Istočasno so okrajne politične or- ganizacije na Šlandrovem trgu po- ložile vence pred spomenikom NOV. Naslednji dan so borci posameznih organizacij obiskali partizanske kraje. Tako je organizacija »Pranje Vrunča« iz Dolgega polja šla na Primorsko in obiskala bolnico »Fra- njo«. Na Polulah so imeli sveča- nost že preteklo soboto, ko je po izredno lepem programu, ki so ga izvedli otroci osnovne šole, sledila podelitev odlikovanj. Takih proslav in prireditev je bilo v občini, pa tudi v okraju, zelo veliko. Na predvečer praznika je bila po- dobna svečanost tudi v Brestanici pred spomenikom internirancev in političnih zapornikov. Sodelovala je godba in pevski zbor »Svobode«. Mladinska organizacija v Brestani- ci je izpopolnila večer s tabornim ognjem in prireditvijo. V okraju so na dan borca odkrili tudi več spominskih obeležij. Tako so v mozirski občini na svečan na- čin odprli troje urejenih partizan- skih grobišč, in sicer eno v Podvo- lovjeku, dve pa v okolici Solčave. Spominsko ploščo v spomin na bre- žiški pohod so odkrili na dan bor- ca tudi na Bizeljskem. V ostalih občinah so imeli sve- čane akademije na predvečer praz- nika, na sam praznik pa so borci v spremstvu mladine odhajali v zna- ne partizanske kraje. Iz Konjic so šli na Pohorje, iz šentjurske in šmarske občine po Kozjem, SavinJ- čani pa so se zbrali na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku na Gori Oljki. Obiskovalce je imel tudi Paški Kozjak, Menina planina, skratka povsod so borci obujali spomine neposredno v krajih, kjer so se borili. — ec Po poteh naših borcev .\'OB s sekretarjem občinskega združenja ZB tov. Ravtarjem na čelu. Ti so ji med potjo pripovedovali slavne dogodke iz bo- jev naših partizanov. M. L. Pretekli teden so se v Šentjurju pri Ce- lju /brali mladinci iz šentjurske občine, da bi odkorakali po .slavnih poteh na.ših bor- cev. Tej miadiaski partizanski brigadi je predal zastavo predsednk občinske skupšči- ne tov. Peter Hlastec. Nato je brigada z zastavo, harmoniko in traJi!«parenti ^kora- kala proti Brezam, od tod pa po znanih partizanskih poteh preko Mačkovca. Tro- bendola. Cnrn*ovča in Voluške gore na .Marof. Tu s« brigado pozdravili predstavni- ki ZB i/, Jurkloštra, zvečer pu je mladin- cem govoril o NOB tov. Defar, s partizan- skim imenom Striček. Mladinci so tudi im- provizirali partizanski napad. Ob tabornem ognju je zadonela partizanska jjesem. har- monikar pa je raztegnil harmoniko. .Niislednji dan je brigada krenila preko Visoč in Marota na Planino. .Med potjo si je oglednlu živinorej'sko farmo na .Marofu. Ob spomeniku padlih borcev in žrtev fašistič- nega nasilja je spregovoril predsednik kra- jevne organizacije ZB Planina tov. Dol^ršek, mladinci pa so deklamirali nekaj pesmi. V bližini Plaiiine so si mladinci ogledali dve spominski plošči. V Golobinjeku je 4. 11. 1941 prenočeval komandant Stane s 1. štajerskim bataljonom, v Mangi pa je leta 1942 bival Pokrajinski komite KPS za .'šta- jersko. Pri tej hiši je okupator ustrelil šest družinskih članov. Tretji dan je brigada krenila na vrh Bo- horja. .Mexl potjo si je ogledala prizorišče bojev XIV. divizije na Federniavsu, kraj, kjer je padel Tiger, slavni komandant ba- taljona Xlir. brigade, in kjer so partizani pognali v beg preko 200 SS- ovcev. Pri Stari žagi pa je spominska plošča, na kateri piše. da je Tomšičeva brigada uničila nemško motorizirano kolono. Na Plešivcu, na vrhu Bohorja, je brigada zaključila svoj pohod. Prehodila je preko 6«) km. Brigado so spremljalj trije borci iz /v nedeljo je na Polzeli ob ob- činskem prazniku žalske občine bi- velika slavnost. Že v zgotlnjih jutranjih urah so f^'^lbe na pihala zaigrale budnice vseh krajih občine, nakar so se zbralfe v Žalcu, kjer je bila skupna '»^ja občinske skupščine, občinskega j^bora SZDL iu občinskega odbora ^-druženja borcev NOV. Nato so na na Polzeli odprli razstavo tirhani- stične ureditve novega naselja, raz- stavo o dosežkih tovarne nogavic, ostalih gospodarskih enot kraja. Ob tej priložnosti so si udeležen- ci tega slavja ogledali tudi novo- zgrajeno tovarno. Otlprl jo je pod- predsednik republiškega Izvršnega sveta tovariš Janko Smole, ki je tudi govoril na velikem političnem zborovanju. Razen številnih obisko- valcev (bilo jih je preko pet tisoč) so se slavja na Polzeli udeležili tudi član CK ZKS Franc Samonič, član IS SRS Riko Jerman, rep. sekretar za finance Miran Cvenk, sekretar OK ZKS Andrej Marine, predsednik okrajne skupščine Peter Šprajc in predsednik OO SZDL Jože Marolt ter drugi ugledni gostje. (Podrobnosti na 3. strani) Pred praznikom Kot vsako leto bo tudi letos Celje praznovalo v spomin na ustanovitev prve celjske čete leta 1941. svoj občinski praz- nik 20. julija. Praznično razpo- loženje se bo pričelo že v sobo- to 19. julija, ko bo mladina po okoliških vrhovih zažgala kre- sove. Na Starem gradu bo prav tako na predvečer prirejen ognjemet, patrulje mladincev predvojaške vzgoje pa bodo iz- vedle nekaj manjših napadov. Na Starem gradu bo amater- ska gledališka skupina »Svobo- de« začela z uprizoritvami igre »Pod svbbodnim soncem«. V soboto bo tudi seja občin- ske skupščine. Najprej bo de- lovna seja obeh zborov, zatem pa skupna svečana seja Z ob- činskim odborom Združenj borcev. Na to'sejo bodo pova- bljeni vsi preživeli člani I. celj- ske, čete, prvoborci, častni me- ščani, vidni politični in kultur- ni delavci, predstavniki občin- skih skupnosti iz Ćuprije, Do- boja in Siska. Na svečani seji bo podelitev naslova častnega meščana, podelitev Šlandrovih nagrad, po seji pa bodo vsi skupaj iz Narodnega doma od- šli na Šlandrov trg, kjer bo žal- na svečanost in kjer bodo polo- žili vence h grobnici herojev in k spomeniku padlih borcev NOV. V nedeljo bo več športnih prireditev, tako na nogomet- nem igrišču kot na strelišču pri Petričku. V obeh dneh bo v Celju tudi prirejen koncert na šlandrovem trgu. Bron za Tineta Šrota Čeprav se bronasta medalja Tine- ta Srota za preskok čez konja ne da primerjaiti z odličjem, ki si ga je pri- boril Miro Cerar s ponovno osvojit- vijo prvega mes-ta na tekmovanju za evropski pokal, je uspeh, ki ga je do- segel Srot razveseljiv in velik. Tine Šrot je član gaberskega dru- štva Partizan, sicer pa slušatelj Vi- soke šole za telesno vzgojo v Ljub- ljani. V dosedanji karieri nima ble- stečih uspehov iz mednarodnih aren. Udeležbo na letošnjem petem evrop- skem šampionatu v orodni telovadbi si je priboril z veliko težavo in v borbi z mnogimi drugimi kandidati za drugo mesto poleg Cerarja. Med- tem ko je v šesteroboju zasedel med štiridesetimi tekmovalci iz enain- dvajsetih evropskih držav 22. mesto in zbral 54.60 točk (Cerar 1. mesto s 57.75 točk), se je v preskoku čez konja uvrstil med šestorico najbolj- ših, v finalu pa je osvojil celo tretje mesto in s tem bronasto medaljo. Tako se je po zaslugi Tineta Srota zdaj prvič zgodilo, da sta v finalu evropskega prvenstva na nekem orodju nastopila dva Jugoslovana in da sta oba osvojila medalji: Cerar srebrno, Srot pa bronasto. Tine Srot se je v nedeljo pozno zvečer povzpel na tretjo stopnico zmagovalnega odra in sprejel pri- znanje, ki daje upati, da se bo odslej v mednarodnem svetu večlcrat poja- vilo ime telovadca Tineta Srota, Tretje mesto v Evropi v preskoku čez konja je za Tineta Šrota prvi večji življenski in športni us.p>eh; upajmo da ne zadnji. Zato Tinetu Šrotu tudi naša iskrena čestitka!—m AMERIŠKI ZNANSTVENIKI V VELENJU Te dni gostuje šestčlanska dele- gacija ameriških znanstvenikov iz Harvardske univerze v velenjski občini, kjer se v pogovorih s pred- stavniki političnih in delovnih or- ganizacij zanimajo predvsem za ko-. munalne probleme. Nikakor se ti znanstveniki, ki so gostje sociološkega inštituta v Beo- gradu, ne morejo načuditi naglo spreminjajoči se mentaliteti včeraj še kmečkega, a danes mestnega pre- bivalstva Velenja. Delegacijo, v ka- teri je tudi bližnji Kennedyjev so- rodnik in bivši minister za notra- nje zadeve iz obdobja Trumanove vlade, vodi prof. Bloomger. OD U. DO 21. JULIJA V splošnem poslabšanje vremena: v tem času pričakujemo le 3 do 4 posamezne dneve, v ostalem pada- vine oziroma nevihte. stran i CEI];rgKI IEI5NIK številka 27. — 12. julija TINE ORGL Kljub pasji sparini vročih polet- nih dni ledišče hladne vojne, koli- kor, lahko govorimo še o njej, še vedno vztraja, kakor smo navajeni že leta in leta. Dialektika časa, v katerem živimo, je neizprosna, na- sprotja jasno postavljena, zoprni- ki razločni, tudi če se zagrinjajo v umetno meglo diplomatske besed- ne kamuflaže. Pretekli teden je to spet potrdil. Zapad veruje, da je prav po Voltaire j evo — »najboljši izmed vseh svetov«, Vzhod ne skri- va, da veruje v zmago svojih idej in svoje prakse. Obe strani se obtožu- jeta — zaradi obrambe seveda, obe pa sta tudi spoznali, vsaj v glavnem, da je mirno sožitje obeh sistemov edino pametna pot. Toda razumsko spoznanje še ni dovolj, v človeku je nekaj iracional- nega, kar ga žene lahko tudi v ka- tastrofo. Mimo vseh drugih velikih dogod- kov povzemimo neprekinjeni dialog med Moskvo in V/ashingtonom: Kennedy je prišel v Berlin ozna- nit, da je Berlinčan, da si predstav- lja združeno Nemčijo približno ta- ko kot Adenauer, le nemške in ame- riške himne si ni pustil zaigrati, verjetno zaradi kurtoazije in pa za- to, da ne bi prodrla do Moskve na- pačna intonacija razgovorov o pre- nehanju atomskih poskusov. Kmalu za Kennedyjem je prišel v Berlin tudi Hruščov in na hitro roko zbral ob berlinskem zidu vzhodni »vrh«, ki je izrabil prilož- nost in s čestitkami podprl Ulbrich- ta in s tem DR Nemčijo kot bistve- ni pojem v sodobnih nasprotjih, ki križajo naš planet v tem trenutku. Hruščev je ponovno terjal mirov- no pogodbo in to zato, da bi pravno uzakonil stanje, da bi tako revanši- stom preprečil pripravljanje nove vojne! Berlinski zid je imenoval me- jo in s tem potrdil, da se ne kani umakniti, kakor to žele tisti, ki se jim leta 1946 zdelo, da je SZ pro- drla predaleč na Zapad. Kdor pod- pira nemški revanšizem, ogroža sve- tovni mir. S tem ni mislil samo krščansko demokratsko vladavino Adenauerjevo, ampak tudi na Ken- nedyja, ki so ga v Berlinu in Bonnu pozdravili kot simbol, da so ameri- ške meje pri berlinskem zidu, Ken- nedy pa tega pozdrava ni energič- no odklonil, ampak raje zaplaval na bujnem valu protikomunistične hi- sterije in nacionalističnega šoviniz- ma. Zato mu je Hruščev očital, da je s tem demantiral svoje lastne be- sede na American University v za- četku junija. Njegove »multilateral- ne« ponudbe Nemčiji pomenijo iz- ročati atomsko orožje revanšistič- ni Nemčiji. Ali ni bolj realen stari Montgomery, ki je s svojim ostrim jezikom izdal najbrž tudi Macmil- lanovo stališče do multilateralnega vojnega brodovja. »Saj se bodo po- sadke prej poklale med seboj, pre- den se bo prikazal sovražnik«, je rekel Monty in s tem dobro ozna- čil nenaravne vezi med Bonnom in Parizom, a tudi pošastno ameriško mejo na berlinskem zidu. Hruščevljev predlog za sklenitev nenapadalne pogodbe med atlant- skim in varšavskim paktom pa je postavil moskovske razgovore pred nov položaj, ki vzbuja vse prej kot optimizem. Ce Zapad te ponudbe ne bo sprejel, bo molče priznal, da ne pristane na nikakršno mirovno pogodbo, dokler obstoji Vzhodna Nemčija takšna kakršna je. Težko bo najti formulo, ki bi mimo najtež- jega problema na poti k pomirje- vanju, omogočila vsaj delen atom- ski sporazum. Ta sporr>7Mm je torej v najožji zvezi z vsemi nasprotji, a v prvi vrsti odvisen od ureditve Evrope in njenega središča. Ni na- ključje, da se je vzhodni vrh iz Ber- lina premaknil demonstrativno še v Frankfurt ha Odri, ter govoril o nemško-poljskem pomirjenju, Hru- ščev pa je še pridejal, da se bo Za- pad moral pobotati z mejo na Odri in Nisi. Res pa ne bo lahko spraviti v sklad Kennedvja na ameriški uni- verzi v Washingtonu in ob berlin- skem zidu. Enega bo pač treba li- kvidirati, črtati ali mu vsaj zatisni- ti usta. DOBRI OBEti ZA TURISTIČNO SEZONO V CEUSKEAi OKRAJU Ce bodo tudi rezultati takšni, kaikršna iso bila prizadevanja in Icakrsne so bile priprave, potem bo letošnja turistična sezona na celj- skem območju morala doseči svoj višek. Vtem ko smo prejšnja leta Ugotavljali, da so se priprave na turistično sezono začele tudi tedaj, ko so ppvii turisti že trkali na vrata lUiaših hotelov, jrostiln in ostalih tu- ri.stičnili postojank, se je letos v tem pofrlotlu bistveno spremenilo. Pripravljalna dela na letošnjo tu- ristično seziono so se začela pravo- časno, mnoga že lansko jesen in zi mo. Iz.reclno aktivna in žiivahna je bila propaganda, saj je bilo v tem času i/.diineg-a in razposlanega na Vise ikonce in kraje doma ter v tu- jini toliko prospektov, lepakov in ostalega propagandnega materiala, kot še nobeno loto doslej. Vsega skupaj je bilo natisnjeno okoli mi- Hjon izvodov propagandnih publi- kacij, od tega samo okoli 700:000 v štirih jezikih. V tem času so izšli premnogi prospekti; razen tega je Celjska turistična zveza pripravila za domače tržišče skromen cenik ter posebno pismo, katerega so de- lili na zagrebškem velesejmu ter mariborskem tednu. V pripravah na letošnjo sezono niso izostali pismeni stiki s turistič*- nimi agencijami ter zlasti še z bol- nišikimi blagajinamii t inozemstvu. Prav tako niso izostali obiski tujih turističnih delavcev in novinarjev pri nas, pa tu;di naših turističnih strokovnjakov v tujini, kjer so se predvsem pogovarjali o vseh mož- nostih za bivanje gostov v naših zdraviliščih in drugod. Ti obiski so že na začetku sezone pokazali .izredne rezultate, ki so jih zabele- žili tako v Rogaški Slatini kot tudi na .Dobrni. Temu primerne so bile prve številke o gibanju 'turistične- ga prometa na celjskem območju - izreden porast tujih gostov, a žal •na drugi strani rahlo znižanje do- mačih obiskov. V propagandi naših turističnih krajev ne ikaže prezreti oglasne aikcije, ki se ni pojavljala samo v jugoslovanskih časopisish, marveč tudi v linozemskih, zilasti še avstrij- skih. To je bila tudi prva oglasna akcija v ^tujih časopisih: upajmo da ne brez uspeha. Propaganda za naše turistične kraje dama in v tujini je bila iz- redna. Tej prizadevnosti iso se pri- družila še ostala, kot pregled go- stinskih in ostalih lokalov, poveča- na^ aktivnost turističnih društev, večja skrb za organiziranje najraz- ličnejših prireditev v času turistič- ne sezone, olepšava krajev ipd. Razuniljiv6 je, da so uspehi zlasti slednjih prizadevanj v veliki meri odvisni od materialmih sredstev, da gotovo je tudi to, da bi bila v^. vlaganja zaman, če bi ob teh nj- zadevanjih ne stala še pripravlja nost ljudi. Za čistočo gostinskih j, drugih lokalov, za vljudno in kn| turno postrežbo niso potrebne f; nančne investioije, marveč le doihj volja, pa tudi ustrezen odnos ^ 'turistične dejaviuosti, do ljudi j- gostov. In cene? Lahko rečemo, da g tudi te propagandne in ne pretit, ne, isaj se gibljejo od 900 din i penzionsko uslugo v Ciornjem gra^i naprej. Razumljivo je. da dosežej svoj višek v Rogaški Slatini, kje znaša najvišja penziionska cen 2.800 dinarjev, so pa seveda tu( nižje. V večini primerov pa 5 vsaj v naših turističnih krajj Zgornje Savinjsike doline m. drugo giblje pd tisoč dinarjev naprej. -b. S SPLAVOM po Savinji in Savi... Turistična društva mozirske občine se marljivo pripravljajo na letošnji turistični teden Zgornje savinjske doline od 28. ju- lij« do 4. avgusta. Ob zaključku tega ted- na pa bo flosarski bal na Ljubnem ob Sa- vinji. V dnevih turističnega tedna bodo turistič- na društva ob pomoči drugih organizaeij pripravila kulturne in zabavne prireditve, hortikularna društva razstave cvetja itd. No zaključni prireditvi, 4. avgusta v Ljub- nem ob Savinji, bo sodelovalo več priznanih zabavnih ansamblov. Ta dan bodo priredili tekmovanje v postavljanju mlajev, v ža- ganju, ribiško, lovsko in gostinsko tekmo- vanje ter še kaj. Pripravili bodo nekaj razstav. Posebno doživetje pa bo seveda vezanje, odrivanje in splavljanje flosa po Savinji. Zanimivost letošnje prireditve pa bo še v tem, da bodo pred flosar.skim balom na Ljubnem odpluli s splavom po Savinji in Savi, Zbor delovnih skupnosti najvišji organ samoupravljanja v občini Razen splošnega zbora sestavlja občinsko s'kupščino še zbor delovnih skupnosti, ki se po svojem sestavu, namenu dn vlogi bistveno razlikuje od prejšnjih zlborov proizvajalcev. V tem ko so prejšnje zbore proizva- jalcev sestavljali samo predstavniki gospodarskih organizacij, v katerih je bilo že razvito delavsko samo- upravljanje, pa je šel razvoj socia- lističnih družbenih odnosov od ta- krat, ko so ibili formirani prvi ob- činski zbori proizvajalcev pa do da- neS"tako hitro naprej, da so bile tu- di v tem pogledu nujne določene sipremembe, oziroma prilagoditve se- danjemu stanju. Dejstvo je namreč, da so prejšnji zbori proizvajalcev zagotavljali delavskemu razredu vo- dilno vlogo v mehainizmu neposred- ne demokracije, predvsem v komu- nah. Danes )pa ni več potrebno, da bi vodilno vlogo delavskega razreda zagotavljali na tak način. Pa ne sa- mo to; družbeno upravljanje zdaj ni več značilno samo za gospodarske organizacije marveč tudi za druž- bene službe, kot so zdravstvo, isocial- ne službe, presveta itd. Zaradi vseh teh sprememb se je spremenil tudi sam pojem proizva- jalca. Ta ni zdaj samo delavec v tovarni, kmet v zadrugi, marveč tu- di zdravnik v bolnišnici učitelj v šoli, umetnik v gledališču ali filmu, uslužbenec v pisanni ipd. Spričo te- ga razširjenega pojma proizvajalca tudi nova zvezna in vse republdške ustave predvidevajo, da sestavljajo občinske skupščine poleg občinske- ga zbora, ki predstavlja občino kot politično skupnost, še Zbor delovnih skupnosti. In kot smo videli pri vo- litvah so izbirali v ita zbor svoje predstavnike ne samo tisti, ki 90 za- posleni v gospodarskih organizaci- jah, marveč vsi delovni ljudje v dr- žavnih organih, v družbenih in x>o- iitičiiih organizacijah in združenjih, člani kmetijsikih zadrug ali drugih delovnih organizacij in končno vsi, ki so na določenem občinsikem ob- močju zajposleni. Tako so svoje predstavnike v ob- činski zbor delovnih skupnosti voli- lili vsi tisti, ki so zaposleni v gospo- darstvu, nadalje v kulturi in pre- sveti, v zdravstvu in socialnih služ- bah ter končno v javnih službah. Tak sestav zbora delovnih skupnosti je v mnogočem spremenil značaj ce- lotne občinske skupščine. Slednja ne bo več samo organ oblasti, marveč se bo počasi razvijala tudi kot naj- višji organ dnižbenega samouprav- ljanja v občini. Glede na to, da so zdaj v zborih delovnih skupnosti zastoipaini (od- borniki, oziroma ljudje iz neposred- ne proizvodnje 'pa tudi člani iz ostalih področij družbene dejavnosti, bo občinska skupščina po svoji vlo- gi dosti več, kot je bila prej; zdaj ne bo parlamentarno in reprezenta- tivno delo, marveč delovni organ. To pa Mgrati pomeni, da bodo lahko občinske isikupščine dosti bolj stro- kovno in kvalificiramo obravnavale ter reševale vsa vprašanja,.ki izvira- jo iz zelo pestrega komunalnega raz- voja. S. SVETI most med upravo in skupščino v našem razvoju je tudi vloga svetov, kot politično izvršnih samo- upravnih organov pri občinski skupščini vedno globlja in pomemb- nejša. Pred dnevi je predsednik šmarske občinske skupščine Joško LOJEN povabil na posvet nove predsednike občinskih svetov, kjer so se pogovorili o nalogah in delu svetov. Včasih svet*i niso uajl>oljše delovali in je odločujočo besedo dostikrat izrekala uprava sama. Struktura novih svetov, kjer so poleg istrokovnjakov t večini dobri in razgledani občani, zagotavlja, da bodo odslej tudi sveti kakovostno boljše delovali. Sveti s-o tisti, ki naj temeljito proučijo probleme določenega pod- ročja, skupno z upravnimi organi izdelajo podrobne analize in tako dobro premišljene in trdno ute- meljene predloge podajo v obrav- navo občinski skupščini. To ni lah- ka naloga, zato morajo sveti delo- vati z vso odgovornostjo in mora vsakemii članu sveta biti proble- matika dejansko jasna. Na seji so sklenili, da bodo po- samezni sveti takoj izdelali svoje poslovnike in. delovik- programe, iz vrst olx;inske upra\e imenovali še tajnike pos.a.meznili svetov. Sveti l>odo odslej resnično odločilni most med upravo in skupščino, ki bodo morali izdelovati (to'oro ntemeljene predloge na osnovi zakonskih pred- pisov in ustrezno |>ol.ilično usmer- jenostjo; obenem pa i)reko svetov poleg izvoljenih članov občinske skupščine v neposrednem upravlja- nju olK'ine deluje širše število ob- čanov. Odgovorno lUalogo bodo sveti šmarske občine imeli zdaj še pri predlogih za sestavo sedemletnega razvojnega načrta, za kar bodo mo- rali 'izdelati jMiglobljene in stvarne analize. Predsednikom sv(Mov je spregovoril tudi predsednik občin- skega odbora SZDI,. ki je iM>seibej f>odčrtal politično odgovornost dela in to, da je potrebno vztrajno iz- boljševati organizacijo dela ter sa- mo občinsko upravo kadrovsko okrepiti. Poliileti bo treba .Na seji sindikalnega svota v Konjicah so predlagali, naj bi v delovnih organizacijah i/delali osnutke novih statutov do konca soptombr«. V kolikor bo potrebno, bo ob- činski sindikalni svet .skupaj z delavsko univerzo pripravil za člane komisij z« se- stavo statutov paseben seninar. JUNIJA NA MORJU Hidrogliser »Vihor«, ki vzdr- žuje zvezo med Reko in Ma- lim Lošinjem, tisti dan ni vo- zil. Že spet je počival, kakor že nešteto dni lani. Sicer pa, kaj bi mu zamerili, saj ga letos ne najdete v voznem redu; zaradi previdnosti namreč, da ne bo prevelikega godrnjanja, če bi se kdo nanj preveč zanašal. . Vožnja s »Kosta Račinom« je bila udobna, čeprav počasna in dolgotrajna. Prostora na la- dji več kot dovolj; je bilo pač v juniju, v času, ki pri nas ve- lja kot »predsezona«. Namesto da bi se ravnali po vremenu, pa se glavna sezona začenja šele prvega julija. Če bi v Velem Lošinju napra- vili štetje vseh tamošnjih pre- bivalcev v poletnih mesecih, bi najbrž prišli do zanimivih ugo- tovitev. Bržkone bi bili na pr- vem mestu Slovenci, potem Avstrijci in Nemci in šele po- tem ... Veli Lošinj postaja pravcata slovenska naselbina, v poletnih mesecih seveda; v malem celo celjska, saj je če- dalje več družin in ostalih, ki si tam urejujejo svoje weeken- de in preživljajo večino počit- nic na otoku, ki uživa zaradi lege, podnebja, čiste morske vode velik sloves. Dejstva govorijo, da gre v tem prime- ru tudi za zdraviliško področje. Ta sloves si je Veli Lošinj pri- dobil že v času Habsburžanov, saj je enemu izmed njihovih članov vrnil zdravje. Znana pa je tudi Ferdinandova ljubezen z dunajsko gledališko igralko Karolino, kateri je v Malem Lo- šinju sezidal vilo, ki stoji še danes, in kjer jo je imel »za- prto« nekaj let, samo zato, da bi jo imel samo zase. Zadnji dnevi junija so bili na Lošinju vroči, včasih celo preveč. Zato je življenje v opol- danskih urah povsem zamrlo. Kdo bi se izpostavljal žgočemu soncu. Počitek v tem času se je prilegel bolj kot kopanje v toplem morju. Obala je zažive- la šele v poznih popoldanskih urah. Pa tudi ta je kazala očit- ne znake »predsezone«. Bila je bolj prazna kot polna. Nekaj več življenja so prinesle le otroške kolonije; zvečer pa ples in kvintet »Triglav« na vrtu restavracije »Slavojna«. Kaže, da nimajo prevelike sre- če z izbiro plesnih ansamblov. Vse skupaj se je tu in tam zde- lo kot velika improvizacija. Za- to ni čudno, če je utihnil or- kester kar sredi izvajanja in če si je pevka zaman prizade- vala, da bi spravila nekaj iz sebe. Končno sta zmagala smeh in žvižganje ... Vse sku- paj se je končalo brez zamere. Toplo sonce je vplivalo na tem- perament ljudi. Tenkočutnost je zamenjala ravnodušnost. Takšni so bili junijski dnevi na Velem Lošinju; lepi, topli in prijetni, navzlic »predsezo- ni«. In če bi domačini poskr- beli za boljšo preskrbo zlasti s sadjem', bi bilo lepše... -mb Med Petrom in malo Darjo se je spletla velika ljubezen: pa ne nočnem Velem Lošinju, kot ga kaže spodnja slika, marveč pod t< lim soncem na kopanju. Kakor hitro jo je ]k)kiical po imenu, so : 7-arele njene črne očke... in potem je pritekla k njemu ter se ga ok nila ^tevilja_27. - 12. juHja 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 3 OBČINSKI PRAZNIK ŽALSKE KOMUNE Veliko slavje v Savinjski dolini Vsa Savinjska dolina od Vran- skega do Levca je bila preteklo jiedeljo v zaistavah. Žalska komuna |g namreč slavila občinski praznik. 2e v zgodnjdh jutranjih urah so giodbe na pihala kolektivov v Sa- vinjsik^ dolini zaigrale budnioe, in sicer v vseh krajih in vaseh. Nato pa so sledile slavnostne prireditve pna za drugo, vse do večera. Najprej je bil seja občinske skupščine, občinskega odbora SZDL in občinskega odibora Združenja l>orcev NOV. Na slavnostni seji so odborniki med drugim sprejeli tudi skleP' da bo proslava občinsk^a praznika naslednje leto v Preboldu. Hkrati pa so sklenili, da bodo vsako leto posebej nagradili po tri naj- bolj prizadevne občane ob pripra- vah na ofbčinski praznik po 100 ti- soč dinarjev. Potem so na Polzeli otvorili raz- stavo o urbanistični ureditvi Polzele in o gospodarskih uspehih posamez- nih kolektivov na Polzeli in neka- tere posebnoisti razvoja kraja. Prav gotovo je največ pozornosti zbudila izredno zaniniiiva rešitev urbani- stične ureditve Polzele. Prav tega so si namreč Polzelani najbolj že- leli. Doslej je potekala gradnja v tem kraju v Savinjski dolini raz- meroma stihijsko. Tako praktično kraja Polzela ni bilo, sedanje na- selje je bolj podobno raztreseni va- sii. Novo naselje pa je predvideno med obema tovarnama in kmetijsko zadrugo, na severu pa bo segalo do nove ceste, ki so jo zgradili do letošinjega praznika. Načrt predvi- deva blokovno izgradnjo stanovanj, zgradili pa bodo tudi nekaj eno- družinskih hišic. V naselju bodo uredili tudi nove trgovine. Zanimi- va pa je tudi podrobnost, da so predvideli prostore za gradnjo ga- raž. Natanko je tudi določena lo- kacija novega kulturnega doma, ki ga Polzelani močno pogrešajo. Skratka, urbanistiona' rešitev nove- ga naselja na Polzeli je izredno funkcionalna, poskrbeli pa so tudi za zunanji videz novega naselja, saj je predvideno veliko zelenic, cvetličnih gred in podobno. Razen tega pa načrt izločuje iz naselja avtomobilska cestišča, tako da bodo tudi otroci varni pred vsem hujšim avtomobilskim prometom, ki se je zlasti močno povečal po otvoritvi niove asfaltne ceste skozi Polzelo. Po otvoritvi razstave so člani ko- lektiva pripravili za goste in ude- ležence osrednje proslave zanimiv ogled nofve, obnovljene tovarne no- gavic. Udeleženci so ob tej prilož- nosti izrekli veliko pohvalnih be- sed članom kolektiva, saj tako so- dobne tovarne oni daleč naokoli. Popoldne ob 15. uri je bilo veliko politično zborovanje, na katerem je giovoril podpredsednik republi- škega izvršnega sveta tovariš Jan- ko Smole. V popoildanskih urah pa so člam mariborske opere in mariborski humoristi pripravili kvaliteten, za- nimiv, slednjii pa tudi zabaven pro- gram za več tisoč udeležencev. Prireditve so trajale do pozno v noč, saj so Polzelani zares pripra- vili nepozabno proslavo občinskega Poslopje tekstilne tovarne v Laskom „VOLNA" ima svojo prodajalno Tovarna volnenih izdelkov »Vol- na« iz Laškega je eden redkih pro- izvajalcev, ki je odprla lastno pro- dajalno za svoje izdelke. Prodajal- no so uredili že pred leti, toda ne- kaj časa so prodajali kar v tovarni. Kasneje pa so se odločili, da odpro novo, sodobno prodajalno ob cesti, ki pelje od zdravilišča proti Rim- skim toplicam. To AVTO CELJE«; dne 15. 7. dopoldne v 2alcu, popoldne v Šoštanju, Velenju in Slovenj Gradcu; dne 16. 7. dopoldne v Slov, Konjicali, Poljčanah, Šmarju pri Jelšah in Senovem; dne 17. 7. dopoldne v Hrastniku in Trbovljah. Interesente vabimo na ogled vozil, kjer boste dobili tudi vse potrebne informacije glede cen in dobave, predvsem pa glede izred- no ugodnih kreditnih pogojev. Nova imenovanja Po odhodu dosedanjega predsednika Gospodarske zbor- nice v Celju tovariša Franca LJUBEJA na novo dolžnost v Ljubljano, je bil za novega predsednika okrajne gospodar- ske zbornice imenovan doseda- nji direktor tovarne nogavic na Polzeli tov. Veljko KEPIC. Tako sestavljajo vodstvo okraj- ne gosipodarske zbornice razen novega predsednika tov. Veljka Kepica še podpredsednik inž. Veljko Križnik, tov. Kari \i- tez in tov. Fedor Gradišnik. Za novega direktorja tovarne nogavic na Polzeli so imenovali tovariša Franca KORENA, ki že doslej bil na vodilnem niestu v tovarni nogavic. m. Interni ceniki - pogoj usklajenega dela Na zadnji seji upravnega odbora Agrokombinata v Žalcu so izdelali poseben cenik za obračunavanje sto- ritev in uslug med ekonomskimi eno- tami. Istočasno pa so izdelali tudi notranje cene za nekatere kmetijske proizvode, ki bistveno olajšujejo medsebojno sodelovanje med eko- nomskimi enotami; Ob tej priložnosti so analizirali tu- di nekatere cenike za kmetijska de- la. Menili so namreč, da bodo spričo posebnih pogojev potrebne nekatere korekture. Posamezni obrati kmetij- skega kombinata bodo potrebovali okoli 200 do 300 delavcev več kot v preteklih letih za delo v hmeljiščih. Spričo tega in pa povečanja živino- rejskih stroškov so člani upravnega odbora menili, da bo ustrezno po- trebno povečati tudi osebne dohodke zaposlenih kmetijskih delavcev. Od- ločili so se za povečanje okoli 8 od- stotkov v povprečju. Za toliko pa se bodo povečali tudi dohodki obiralcev — omrojna cene za en škaf obranega hmelja. TUDI PIVOVARNA BO IZVAŽALA V prizadevanje za povečanje izvo- za se je vključila tudi pivovarna v Laškem. Le-ta ibo izvozila v tem me- secu prve pošiljke piva za Trst, Pla- sman laškega piva na zahodni trg, kjer je huda konkurenca, je vseka- kor lep uspeh in Hkrati še en dokaz o izredni kvaliteti piva te pivovarne, POLZELA JE DOBILA NOV GASILNI AVTO V okviru praznika na Polzeli so tudi gasilci dobili nov specialni avto. To je bilo potrebno, ker se bo ga- silna služba v žalskih občinah raz- vijala po središčih, ki bodo sodobno opremljena. NOV OBRAT V LOCAH Pred časom so v Slovenskih Ko- njicah sklenili ustanoviti v Ločah obrat za izdelavo usnjenih zaščitnih sredstev. Uredili ga ibodo v novi in- dustrijski hali, ki je bila namenjena 2sa obrat infra cevi. Podrobna analiza je namreč poka- zala, da je v Ločah smotrneje usta- noviti obrat za izdelavo usnjenih za- ščitnih sredstev. Usnje je v bližini, a tudi strokovnega kadra ne bo tež- ko dobiti. Sodijo, da bo obrat zapo- sljeval dkxM 100 delavcev. NEODVISNOST OD VREMENA V Savinjski dolini se natanko za- vedajo kolikega pomena so hidro- meliorativni sistemi za nemoteno kmetiijsko proizvodnjo. Zaradi tega so sami začeli graditi ustrezne me- liorativne sisteme, drenaže in po- dobno. Gradili pa bodo tudi potreb- ne akumulacijske bazene. Zanimivo je, da so istočasno ustanovili poseb- ne režijske skupine, ki skrbe za vzdrževanje in čiščenje vodnih jar- kov, cevi in podobno. Pogostokrat namreč tudi najboljši meliorativni sistemi ne koristijo mnogo, če niso pravilno vzdrževani. stran i i CELJSKI TEDNIK Številka 27. — 12. julija Lani premalo letos preveč krompirja Celjani se še dobro spomnijo lan- ske jeseni, ko so cene krompirju za- radi slabše letine rasle neverjetno hitro in do nepričakovane višine. Lanskoletna izkušnja je seveda za- htevala poseben ukrep, in sicer po- večanje površin s krompirjem in večje angažiranje kmetijskih organi- zacij pri proizvodnji krompirja, zla- sti na površinah socialističnega sek- torja. Pri tem so se najbolj angažirali kmetijski kombinat v Žalcu in kme- tijska zadruga Savinjska dolina. Za- radi letošnje izredno dobre letine krompirja v vsej državi pa je prišlo do nepričakovanih težav. Krompirja je namreč izredno veliko, tako da računajo na zelo nizke tržne cene. V večini primerov bodo cene izpod pro- izvodnih stroškov. Proizvodni stroški pa se gibljejo iznad 22 dinarjev za kilogram. Težava je tudi v tem, ker so pre- skrbovalna podjetja pred setvijo sklepala, zato da bi zagotovila oskr- bo prebivalcev, trdne pogodbe, v ka- terih so garantirali proizvajalcem odkupno ceno od 22 pa do 27 dinar- jev za kilogram. Preskrbovalna podjetja se tako na- hajajo v težavnem položaju. Izbere- jo namreč lahko dvojno pot — ali se držijo pogodb in tako ustvarjajo načrtno izgubo pri prometu s krom- pirjem, ali pa plačajo proizvajalnim organizacijam, s katerimi imajo skle- njene pogodbe, krompir po tržnih cenah. V slednjem primeru bi izgu- bo utrpelo proizvajalno podjetje. To bi sicer bila trenutna finančna re- šitev, toda silno škodljiva. Kmetij- ske organizacije bi namreč v nasled- njem letu ne sadile krompirja, kar bi povzročilo hude motnje pri pre- skrbi v naslednjem letu, in sicer tu- di ob normalni ali dobri letini. Zaradi tega je formiranje sklada rizika pri okraju, v katerem bi mo- rala sodelovati tudi občine, v tem trenutku nujnost. Sodijo, da bi za kritje izgub pri krompirju, če bi se držali sklenjenih pogodb, potrebovali kakih dvanajst milijonov. Polovico teh sredstev bi dali iz okrajnih sred- stev, ostalo pa bi morale prispevati občine, katere celjsko oskrbovalno podjetje za sadje in zelenjavo letos oskrbuje. Največ bo seveda morala prispevati celjska občina, ki je tudi najbolj zainteresirana, da ni večjih nihanj pri oskrbi prebivalcev. Naj povemo še to, da je letos ena- ko stanje domala v vseh krajih dr- žave. Tako so večje občine v državi, ki so še posebno — zainteresirane za nemoteno preskrbo že ustanovile sklade rizika. V storitvene dejavnosti bo treba vlagati več investici Pred dnevi je bila v dvorani Go- spodarske zbornice v Celju ustanov- na konferenca Občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejav- nosti za celjsko občino. V referatu, ki ga je podal predsed- nik iniciativnega odbora tovariš Dra- go Mackovšek, je nakazal vrsto pro^ blemov, s katerimi se bori storitvena dejavnost na področju celjske obči- ne. Poleg tega je nakazal .pomen združitve trgovskih, gostinskih in turističnih ter komunalnih in obrt- nih delavcev v enoten sindikat de- lavcev storitvene dejavnosti. V refe- ratu se je dotalcnil rezultatov, ki so biil na tem področju doseženi. Ko je govoril o obrti je pripomnil, da bo potrebno rešiti vprašanje iz- boljšanja tehnološkega pix>cesa in notranje organizacije dela. To sedaj zavira večjo storilnost dela, kar ne- gativno vphva na finančni rezultat in osebne dohodke. Ko je govoril o komunalnih problemih, je omenil preskrbo s pitno vodo, kar je v zad- njem času v Celju zelo pereče. Po- udaril je, da bo za rešitev tega pro- blema nujno najti potrebna sredstva. Razprava je bila zelo živahna. Po- stavili so vprašanje neenakomernega položaja pri odobravanju investicij med industrijo in trgovino. Slednja namreč ne more akomulirati toliko sredstev, da bi sama brez potrebnih investicij lahto še hitreje modemizi- rala in povečala obrate, kar bi pa bilo spričo sedanjih potreb nujno. V gostinstvu bo nujno rešiti vpra- šanje vsaj 8-urnega delavnika in omogočiti gostinskemu delavcu pro- sti dan. V obrti bo treba izboljšati delovne prostore. Ti so,v večini pri- merov neprimerni. Potrebno bo za- gotoviti sredstva za gradnjo obrtniti delavnic in obenem skrbeti za kadre, ki zaradi slabih pogojev v obrti od- hajajo v industrijo. Zato se tudi mla- dina zelo redko odloči za uk v obrti, ker tu ne vidi primerne stimulacije. Delegati so izvolili 16-članski od- bor, Ici je iz svoje srede izvolil za predsednika tovariša Draga Mačkov- ška, direktorja podjetja Elegant, za tajnika pa tovariša Albina Mlinarja, uslužbenca Občinskega sindikalnega sveta Celje. Dan borcev v konjiški občini Organizacije Združenja borcev v konjiški občini so za dun borca pripravile številne prireditve. Tak« so v Konjicah pripravili lovurisKo srečanje Konjičunov, na katerem so veT' kot sto članom organizacije ZB raz- delili odlikovanja. Medtem ko so člani ZB iz Lo;' priuravili ta dan izlet v posavske predele ccljskesa okraja, so mnogi Konji- čiini odšli na Pohorje. y ^ Zanimiva ocena v juniju in juliju, razumljivo, kme- tijsko proizvodnjo lahko le ocenjuje- om. Spričo pomembnosti teh ocen in vpliva ponudbe kmetijskih pridelkov na cene in s tem v veliki meri na živ- ljenjske stroške pa so ocene kmetij- ske proizvodnje prav gotovo zanimi- ve. Po sedanji oceni lahko letos priča- kujemo srednje dobro letino. Vzroki so več ali manj znani. Dolga zima je povzročila zakasnitev spomladanske setve in zavrla začetek ostalih del na poljih. Zima pa je zelo neugodno vpli- vala.tudi na prezimovanje ozimnih po- sevkov. Tako je bilo v celjskem okra- ju potrebno preorati kar preko 25 od- stotkov površin zasejanih z jarimi žiti Le nekaj teh površin so lahko nado- mestili s spomladansko setvijo, med- tem ko so pretežni del preoranih po- vršin kmetovalci zasejati s koruzo in krompirjem. Zaradi tega bo vsekakor nekoliko zmanjšan v povprečju pride- la kžit. Zanimiva pa je hkrati ugoto- vitev, da se je stanje ozimin, ki jih niso preorali, v aprilu in maju bistve- no izboljšalo. Obstajale pa so še druge težave — objektivne in subjektivne, ki so vpli- ,vale na rast njivskih kultur. Razen vremenskih prilik je namreč bilo le- tos zelo kvarno tudi delno pomanjka- nje zaščitnih sredstev in umetnih gno- jil. Medtem, ko so bile sadne plantaže v družbenem sektorju v celoti trikrat do petkrat poškropljene, je stanje v zasebnem sektorju neprimerno slabše Bolj razveseljiva pa je ugotovitev, da je stanje krmnih rastlin zadovolji- vo. Nekoliko težav je le zaradi manj ¦ ugodnega vremena za spravilo krme. Vendar računajo, da letos ne bo te- žav s prehrano živine, kar je še zlasti pomembno, če hočemo povečati števi- lo živine in nadoknaditi močan pojav zakolov v jeseni lani in pozimi zaradi pomanjkanja krme. -m. 63 pionirjev na prireditvi pokaži kaj veš o prometu v sredini pretekle^^a meseca je ođl>or Ju- goslovanskih pionirskih iger v Brežicah pri- pravil izredno zanimivo, a hkrati pomemb- no in hvaležno prireditev, ali bolje rečeno tekmovanje pionirskih in mladinskih ekip v poznavanju prometnih predpisov. Nasto- pilo je 21 ekip ali vsega skupaj 63 mladih tekmovalcev. Celoten program je šola Ar- tiče izpopolnila s humoristično točko, vtem ko je šola Dobova pripravila otvoritveno »Šofer na pot« ter zaključno točko »Avtobus Kalipso«. Prireditev je lepo uspela, saj so učenci osnovnih šol pokazali zvrhano mero zani- manja za prometne predpise in s tem za varnost prometa na naših cestah. Zato ni naključje, da so se kar množično priprav- ljali nanjo. Razen tega so vse ekipe pa tu- di posamezniki prejeli primerne nagrade kot najrazličnejše orodje za tehnični pouk in podobno. Akcijski odbor Jugoslovanskih pionirskih iger je zbral in razdelil nagrade v skupni vrednosti nad 600.000 dinarjev. Lepi uspehi pri proizvodnji mleka Pred kratkim so pri Agirokombi- natu 2alec podrobno analizirali do- sedanje izkušnje in uspehe prizade- vanja za povečanje molznosti njiho- vih obratov pri proizvodnji mleka. Podatki, ki jih je posredoval referent za to panogo njihove proifcvbdnje, so več kot zadovoljivi. V prvem polletju so zabeležili pov- prečje molznosti 2694 Litrov mleka letno na kravo, kar je le za 6 litrov manj od lanskega leta. Da je to iz- reden dosežek, dokazuje tudi ugoto- vitev, da so to dosegli že tako kmalu, in sicer kljub izredno slabim prvim mesecem v letu. V maju in juniju pa je povečana molznost presegla 3000 litrov. V juniju so tudi posa- mezni obrati dosegli izredno ugodne reztdtate preračunane na dnevno molžo. Tako je ekonomska enota Šempeter zabeležila dnevno 8,73 lit- ra na kravo, ekonomska enota Vrb- je 8,97, v Zalogu 7,93, v Zovneku 9,06 (!) in v ekonomski enoti Celje 7,43 litrov. Tako je uspelo obratom kmetijske- ga kombinata letos zadostiti potre- bam celjskega trga, saj so skupaj posredovali mlekarni preko milijon dvestotisoč litrov mleka. Največ od tega je proizvedla mlečna farma v Šempetru (Podlog). Lep uspeh pa so dosegli še v Vrb j u in v Zalogu. To so dosegli ob povprečnem staležu 923 krav. Največ krav mlekaric ima trenutno obrat v Zalogu, nekoliko manj pa obrat v Šempetru, ki pa bo po dograditvi novih sodobnih hlevov imel enako število kot obrat v Za- logu. Prav gotovo so v Žalcu z uspehi na tem področju zelo zadovoljni. Ra- čunajo pa, da bodo morali v nasled- njem obdobju, ko bodo dograjeni novi hlevi v Zalogu in v Podlogu, zaradi specializacije preseliti neka- tero živino. Ta velika selitev bo ne- koliko vplivala na mlečnost, in sicer tako dolgo, da se živina navadi na nove pogoje. Potem račimajo na no- ve hitre slčoke. Zaradi tega že v na- slednjem letu predvidevajo nepri- merno višji plan v poArprečkih, ki pa bo ob novih pogojih in z uvajanjem visokointenzivnega krmljenja živali laže dosegljiv kot doslej. Vedeti namreč moramo, da je kolektiv kom- binata sedanje uspehe dosegel kljub nekaterim zelo hudim objektivnim pogojem — odprti hlevi, stara teh- nologija in nezadostna krmna osno- va. Te ovire pa so sedaj že v veliki meri odstranjene. —^ e Le pol za šalo kdor ima, ima! Za karkoli gre, vselej velja isto pravilo — srečen je tisti, ki ima, manj pa seveda tisti, ki karkoli ppgreša. Toda nesreča ni vselej sinonim pomanjkanja; nevšeč- nost, huda kri in preklinjanje so reči, kis ledijo pomanjkanju kot vlečka za nevesto. Če rečete, da ni tako, ste v zmoti. Vzemimo le celjsko vodo. Voda je in je ni; pravzaprav bo- lje, v pritličju je voda vselej, v višjih nadstropjih je skoraj nikoli ni. Ali drugače, srečni so oni, ki stanujejo spodaj in jezni oni, ki so imeli nesrečo v sreči, da so v odločbi za novo stanovanje lah- ko prebrali — stanovanje števil- ka ..., tretje, (četrto) nadstropje!? No, da bi v Celju ne bilo hude krvi, da bi nekoliko ublažili po- manjkanje vode, zlasti še ker bo stanje le nekoliko dalj (?) trajalo, so merodajni činitelji odredili prepoved pranja avtomobilov z vodo iz celjskega VODOVODA, racionalizirali so porabo vode na gradbiščih in podobno. Toda predpis bi ne bil predpis, če bi ga vsi jemali dosledno — predpisi so pač po neki logiki za to, da jih kršimo, menijo nekate-- ri. Tako je tudi s ]. -anjem avto- mobilov. Nekateri jih pač perejo, največ pa v velikih garažah to- vornjakov in avtobusov. Tako se ljudje še bolj jezijo in nazadnje kar je menda najbolj važno, pred garažami lahko takoj spoznate, kdo kje stanuje — stanovalci viš- jih nadstropij namreč sumljivo gledajo, sakramentirajo, komenti- rajo in še kaj. Oni pa, ki imajo vode dovolj, tudi za pranje avto- mobilov, čeprav je zadeva prepo- vedana, mirno odgovarjajo: »Kaj bi se hudovali, kdor ima, ima!« Bine PIVO NARAVNOST IZ KOTLOV PO GRLIH Poletni meseci imajo svojeznačilnosti in bržčas ni pretirano, če rečemo, da poletje najbolj jasno karakterizira žeja. Topli dne- vi, pasja vročina in nevzdržna žeja so sinonim za vse, ki se v ta- kih dneh ne morejo znebiti niti za trenutek me.sta in od vroči- čine mehkega asfalta. Tedaj obstaja za starejše le ena rešitev — osvežitev z eno izmed brezalkoholnih pijač ali s pivom. Sled- njega pa si starejši v toplih in vročih dneh najbolj želijo; le žal, pravijo, da ga ni vselej dovolj. O tem smo se zanimali v Laškem, kjer nam je tov. Ciril Knez iz prodajnega oddelka takole opisal sedanje stanje: V zadnjih dneh je bilo pri nas hu- do. Prazniki in veliko prireditev ob dnevu rudarjev in dnevu borcev so nam, povzročili nemalo skrbi. Dan za dnem so stali kamioni pred to- varno in čakali na pivo. Povsod so ga rabili, povsod so ga želeli, ustre- či vsem pa je bilo v teh dneh hudo težko. Sodimo namreč, da se je v zadnjih letih poraba piva vsaj za 100 odstotkov povečala. V sedanjem obdobju posreduje- mo trgu okoli 800 do 1000 hektoli- trov dnevno. S tako proizvodnjo smo uspeli uresničiti polletni plan in ga celo preseči za preko 8 odstot- kov. Vendar bi lahko prodali še en- krat toliko piva, če bi polnilnica ne predstavljala ozkega grla. Težave pa imamo tudi s steklenicami. Pri- manjkuje jih, kar je deloma ra- zumljivo (lomi in podobno), delo- ma pa je tudi težava, ker nam ste- klarne niso pravočasno dobavile na- ročenih steklenic. Vendar bo tudi to kmalu urejeno. Zanimiva je tu- di ugotovitev, da se predvsem go- stinski obrati branijo piva v sodč- kih, čeravno je to za potrošnika ugodnejše. Dobijo hladnejše pivo, hkrati pa cenejše. No, resnici rta ljubo, v praznikih je bilo dobro tu- di pivo iz sodčkov, le da so ga go- stišča dobila. Na povečanje porabe piva pa je razen izredno hude vročine vpliva- lo tudi zmanjšanje prometnega dav- ka in prodaja piva v trgovinah. So dijo, da bo v .naslednjih letih pa raba piva še naprej rasla, po nekih analizah tudi pojavi umetnega vi- na vplivajo na povečanje porabi piva, obstojajo pa še drugi vzroh — razvoj avtomobilizma, spremem ba strukture družinskih izdatkom in podobno. Ko smo si ogledali tovarno, srttc lahko ugotovili, da ie laška pivo varna v zadnjem času vložila velike sredstev za obnoVo proizvodnih ofr ratov. Marca je začela obratovati nova varilnica, aprila pa še vrelnc klet, uredili pa bodo .še polnilnico Nova polnilnica bo opremljena ^ sodobnimi polnilnimi stroji, ki bo do v eni uri napolnili okoli 15 tisot steklenic. Tako bo prav gotovo v nasled njem letu posredovanje piva po trošniškim središčem, ki jih oskf buje laška tovarna piva, močnih olajšalo. Predvsem ho manj čaka nja pred tovarno, trg pa bo tudi bo Ije založen. Vsekakor ho od teg(^ imelo Celje največ koristi, raz^'^ tega pa bodo tudi v Mariboru, * Trbovljah, Zasavju, Dravograd^ Varaždinu in nekaterih primorskih' mestih bistveno zmanjšali težave ¦ pivom v poletiiih mesecih. S te^ pa bo tudi dinamični plan pivovat ne nekoliko bolj sproščen in ne b(- toliko napetosti v sezonskih mes^ cih. Sedaj pa je namr^eč domala do besedno tako, da gre pivo skorji naravnost iz kotlov polnilnice v la. Laška pivovarna je obnovila svoje proizvodne naprave. V naslednjem obdobju pa bodo montirali tudi novo polnilnico. >..vilka27. - 12. juHja 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 5 s SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE VELENJE Ugodni rezultati V SOBOTO DOPOLDNE JE OBČINSKA SKUPŠČINA VELENJE IMELA SVOJO ZADNJO SEJO V SOSTANJU, KAJTI Z DANAŠNJIM DNEM ZE ZACENJA uradno POSLOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE V PROSTO- RIH DIREKCIJE RUDNIKA LIGNITA V VELENJU. jzredno ugodno je odjeknila novost vprašanja odbornikov občinske gjiupščine — ki je že na prvi seji po- }iazai(^' s kolikšno prizadevnostjo in resnobo se bodo lega posluževali od- borniki obeh zborov. Res je, da so to- l;rat načenjali nekatera splošna vpra ganja, bržčas pa bo ta oblika postale v neki meri sčasoma nekakšna oblike liontrole nad upravnim izvajanjem po- litike občinske skupščine, hkrati pa bc zaradi jasnih, pravočasno razjasnjenih stališč odpravljala nepotrebno nego- dovanje občanov. Tokratna seja je poleg pregleda de- la in problematike občinskega sodišče v Šoštanju ter poročila o delu občin- skega sodnika za prekrške itd. bila na- menjena temeljiti analizi o izvršitvi službenega plana občine v prvih pe lih mesecih. Poročilo je podal pod- predsednik občinske skupščine tova- riš TONE MOClLNIK, ki je dejal, de je več kot 10 odstotno povečanje predvidene storilnosti zadovoljivo, saj kaže, da se z dobro organizacijo dela s smotrnim angažiranjem samouprav- nih organov in ekonomskih enot ter z zmanjšanjem stroškov da doseči tisto kar bistveno odstopa od rezultatov v zadnjih letih. Prav tako pa je proiz- vodnja v mesecu aprilu dosegla vzpon za 45,4 odstotke v primerjavi z lan- skim letom, medtem ko je proizvodnjo v maju za 33 odstotkov višja, ali v prvih petih mesecih za skupno 26,71 odstotkov. Seveda ni to gibanje pro izvodnje enako ugodno za vse gospo- darske organizacije. S povečano pro- izvodnjo prednjači tovarna gospodinj- ske opreme «Goren/e« s 160,4 odstot- ki v mesecu maju. Seveda, je pouda- ril, so operativni plani v industriji bi- li doseženi le s 97 odstotki, kar pa bo po zatrjevanju delovnih kolektivov že v tretjem četrtletju nadoknađeno. Nadalje je dejal, da je večina go- spodarskih organizacij bila doslej do- bro založena z reprodukcijskim mate- rialom, le usnjarna v Šoštanju je ime- la resne težave s surovino slabe kva litete ter z uvozom kemikalij. Edino izvoz je področje, kjer bržčai letos ne bo plan izpolnjen; doslej je tovarna usnja v glavnem izvršila svo- je obveze z 91 odstotki, medtem ko lesno industrijski kombinat in tovar- na »Gorenje« krepko zaostajata. Ne ugodno pa je vsekakor to, da niso tudi ostala manjša podjetja preorientirala svoje izdelke za mednarodno menja- vo, kajti delež velenjske občine v iz- vozu je izredno droban. Posebej razveseljivo pa je dejstvo da se je gostinstvo slednjič le uspele postaviti na tastne noge. To velja za hotel »Paka~< kot za hotel »Kajuh«, ki sta v lanskem letu imela skupaj okrog iS milijonov nK^pokritih osebnih do- iwdkov, medlem l.c bo ta problem le- tos odpadel. .^JLl Zadnje dni so postale priprave za tradicionalni FLOSARSKI BAL, ki bo tudi letos na Ljubnem dne 4. avgusta, kaj živahne. V propa- gando te prireditve bo plul do Beograda velik »flos« z 80 m^ lesa. V Celje bodo prispeli »ilosi« v NEDELJO, 14. t. m. ob U. uri dopoldne. Še istega dne bodo nadaljevali pot proti Zagrebu, kjer jih bodo zdru- žili v velik »flos«. Ta akcija ima lamen opozoriti na flosarski bal, predvsem pa na turizem v Savinjski dolini. J^lk4»lsai»ijLlQ^^iy Mž.m UHJbfflem -..Fpto.Pelikan^.. ^ . Pomankanje vode v Velenju Pred nedavnim je nas list prika- zal težave, ki jih preživljajo Ce- ljani zaradli poletne suše; tokrat pa želimo dodati, da je mesto Ve- lenje nenadoma zapadlo v še res- nejšo »vodno« krizo, saj obstoja prav resna nevarnost, da na vsem lepem zmanjka pitne vode. Začelo se je v juniju. Zmanjkalo je vode in nihče ni vedel, kdaj bo zopet pritekla. In potekel je ves mesec in voda je prihajala, kakor pač je. Vzrok pa je že star. To ni nekaj novega. Že lani in še prej so videli, da črpališče v rudniku nika- kor ne zadošča več rastočim potre- bam Velenja, toda sedaj pa je na- stopila še druga nevarnost. Ne-le da ne zadošča, nivo vode zazidane podzemne kotanje je zečel upadati in to anarhično niveliranje vode vnaša pravcato zmedo v ustaljene življenske navade novih meščanov. Novi vodovod, ki bi že zdavnaj moral sočasno rasti z mestom sa- mim, pa je kljub vsem resnim pri- zadevanjem vendarle še oddaljen, saj bodo šele sedaj pristopili k iz- delavi načrtov. Zato iščejo začasno rešitev z novo vrtino v opuščenem delu stare jame. Prav pred dnevi so z vrtanjem naleteli na novo pod- zemno kotanjo, toda zaenkrat jlz nje bruha pesek in mulj in poteklo bo nekaj časa. preden bo to uspo- sobljeno, da ho začasno rešeno ne- urejeno vprašanje oskrbovanja z vodo, Velenje je s sedem tisoči prebivalci in dokajšnjo industrijo velik potrošnik vode. saj je dnev- na poraba že narasla na več kot 3,000 litrov na dan ali preko 100,000 mesečno. Rešitev zastarelih črpalk in ozkih sesalniih cevi je predvsem v zajetju studencev v Pa- ki pri Velenju, kar tudi predvideva osnutek novega načrta. In ko smo obiskali direktorja obrtnege koniunalneea centra v Velenju tovariša Mavsarja, smo ravno prestregli ooročiV) opazova'• ca ori rezervoarju, ki ie sporočil, da je ob 6. uri zjutraj samo 40 cm vode. — Torej, bodo danes Velenjčani dopoldne brez nje! je slabe vo- lje dopolnil tovariš Mavser. »ŽAL UKREPI NE VELJAJO ZA VSE VELENJCANE« je po to/lil direktor, ki zaenkrat pač ne more drugega kot s čim racionalnejšim gospodarjenjem vseh doseči vsaj delno zadovolje- vanje. — Veste še pred časom sem sam obiskal vse gospodarske organiza- cije in se pogovoril o zmanjšani porabi, poleg tega pa smo izdali opozorilo, s katerim smo po odloku o splošnih pogojih za uporabo vode prepovedali uporabo pitne vode za zalivanje vrtov in gred, za pranje asfaltnih površin ob stavbah, pra- nje avitomobilov in podobno. Toda to kot kaže, ne poinaga.. Nekateri še vedno v čđsu večjega pritiska brezvestno trosijo pitno vodo za velikodušno zalivanje gred, med- tem ko nekaj sto družin nima pra- vočasno kosil prav zaradi splošne- ga pomanjkanja vode in podobnega ravnanja. — Ali nikakor ni mogoče, da bi uredili to vprašanje tako. da bi vsaj ob določenih urah dopoldne ali popoldne bila stalno voda? — Poizku.šamo, toda ne gre in ne gre. So dnevi, ko se rezervoar na- ix>line .in je priitisk dovolj močan, da imajo fK)vsod vodo. Toda poraba je velika in rezervoar s samo 400 kubičnimi metri vode se kmalu iz- prazne, medtem ko je dotok čisto šibak. — Ali ste že pomislili, kaj bi sto- rili, če hi se nekega lepega dne znašlo prebivalstvo za dan ali več brez vode? — Ze. Saj je to kar realna mož- nost. V tem primeru nam pač ne bo preostalo drugega, kot da bomo z gasilskimi eisternamii prevažali vodo iz studencev, kjer bomo na- pravili zajetje za nov vodovod. — In kdaj bo nov vodovod za- gledal luč sveta? — Upam. da ibo prihodnje leto ta problem rešen, seveda tako, da bomo ta čas prabrodli z olajšanjem, kajti prepričan sem. da bo nova vrtina v jami kmalu usposobljena za večji dotok. Moram pa pripomniti, da je re- ševanje tega problema vezano ne dobrih 200 milijonov dinarjev, ze kar naše podjetje - obrtno komu- nalni center - ne zmore najeti kre- diita. Poslovili smo se s prepričanjem da je edino na ta način možno re- ševati sikupne komunalne zadeve. ki. MALA KRONIKA • MALA KRONIKA Žalec v času od 29. i5. do 6. 7. 1963 na območja občine Žalec rojenih ni bilo. Sklenili so zakonsko zvezor KORBER Kari, pleskar, Polzela 157 in PODVERŠNIK Marija, pomožna administra- torka, Latkova vas 12. HEDŽET Emil-Vik- tor, uslužbenec, Celje. Stanetova 1 in RED- NAK Aiiapokoje«ie(.- iz Velikega dola. star 75 let. ZAKŠEK Zo- fija, kmetovalka iz Stranja. stara 65 let. MURN Terezija, gospodinja iz Mrtvic 8. sta- ra 71 let. SIROTKA Jože. otrok iz Leskov- ca 105. star oz. rojen 1962 leta. HERNOVIC Marija r. 'Miler. gospodinja. Mrtvice 18, stara 55 let. S.ALMK" Jože. lov. delavec iz Gor. vasi. star 20 let. Brežice v času od 29. 6. do 6. 7. 1965 so bili na območju matičnega urada Brežice rojeni 5 dM-ki in 13 deklic, poroke: Pirkovič Anton, mizarski poni., stan. Sev- i^ica. c. na Dobravo 55 in Zakšek Gabrije- ; la. uslužbenka, stan. Sevnica. Klavniška ul. 18 a. Jeler Ivan. uslužbenec, stan. Sevnica, C. na Dobravo 55. in Pirkovič Marija, nie- jlicinska sestra, stan. Reka. Žrtve fašizma SMRTI: Kuhanec roj. Starčič Julijana. oseb. upo- koj. nazadnje stan. Zaprešič. Petrekovičeva 15. umrla dne 29. 6. 1965. stara 65 let. Bud- na Anton, posestnik, nazadnje stanujoč Do- brava 55. umrl dne 2. 7. 1965. star 69 let. Semec Vilma, otj-ok. nazadnje stanujoč Vi- dem Krško, Kolodv. 6. umrla dne 3. 7, 1963. stara 1 dan. Engel Malo, soc. podpi- ranec. nazadnje stan. Dom onemoglih Im- polca, umrl dne 4. 7. 1963, star 53 let. Sto- niSek Jakob, inv, upokojenec, nazadnje sta- nujoč Zdole 55, umrl dne 4, 7. 1965, star 75 let. KOMISIJA ZA SEDEMLETNO NA CRTOVANJE Na zadnji seji, ki jo je občinska skupščina Velenje imela pretekle vrst članov občinske skupščine ir soboto poslednjič v Šoštanju, so i2 drugih občanov izvolili osrednjo ko misijo za sestavo sedemletnega per spektivnega programa občine Ve lenje. Za predsednika komisije sc izvolili TONETA MOCILNIKA - podpredsednika občinske^ skupšči ne; za namestnika pa RUDIJA DE LOPSTA — analitika v rudnikt lignita Velenje. že. ^ VODE, VODE! Pravzaprav je na prvi pogled to le občutljivost ljudi, ki so se nava- dili na prekomerno trošenje mrzle in tople vode. Toda šele obisk kri- žem po Velenju nas je prepričal, da je ta 'Svojevrstna anarhičnost — aii ^svojeglavost vode same, ki pride, kadar pač pride, le zapustila očitne sledove. Prvo takšno srečanje s posledico vode sem doživel v »Velmi« v od- delku za prodajanje kruha. Velika skupina čakajočih se je naglo večala in negodovanje zaradi pomanjkanja kruha je raslo. Žrtev je bila - brez dvoma nič kriva - pro- dajalka. Nekdo pač mora biti in najlažje je, če je ta, ki ga imamo pri roki. Obrazložitev pa je prepro- sta. Prodajalka je sto in stokrat morala dejati. »Obljubili so mi, da bo kruh ob devetih. Niti na kosilo nisem šla, no pa ga še ni. Kaj mo- rem zato?« Pohiteli smo k pekarjem, ki so se dušili v vročini in z nečloveško nag- lico hiteli, da bi zadovoljili ljudi. In vzrok. Vode ni bilo, da bi lahko zamesili testo. Cisto navadne, obi čajne pitne vode pač ni bilo in ne- kaj stotin ljudi ali celo več nima '¦.ruha. Dobili ga bodo, toda šele pozno popoldne. Medtem pa so mo- žje odšli na delo. In vode prav tako ni bilo doma v gospodinjstvu. Le ti- ste srečnice, ki so pravi hip pre- stregle nekaj vode v lonec ali v ko- palno kad, so lahko radodarno po- sojale in seveda tudi pravočasno skuhale kosilo. Puhteča vročina pekarniških pro- storov je tudi v nas porodila stra- hovito žejo in nas pregnala v go- stinski ponos Velenja — hote,l »Pa- ko«. Odteščali smo se s cvičkom, mi- mogrede pa smo zvedeli, da tudi njim zadaja voda velike preglavice. Kuha za tisoč in še več obrokov kosila, večerje in zajtrka je ogrože- na, kadar se vodi ne ljubi popoto- vati po ceveh. Pa ne le to. Kosilo so k sreči skuhali, toda sedaj ni vo- de, da bi lahko pomivali posodo. Ker pa tega iiiso predvideli pri na kupu osnovnih sredstev, pač imajo samo okrog sto posod za samopo strežno. Na poti v delavski klub nas je Žgoče sonce pritiskalo k tlom in v nas prebujalo strahovito željo po sladoledu. Pa je tej želji sledil sle- deč razgovor v klubu. Natakar .Milan: »Kaj želite?« »Sladoled :« Zmig z rameni, oprostilni nasme šek in pojasrilo. »Ze dve uri se ma- sa meša v stroju, a žal ni vode, ki je potrebna za hlajenje.« Po krcp kem razočaranju smo se sporazi meli za kavo, toda... »Oprostite, tudi kave ne more r, post reči. Ni vode.« »Potem pa prinesite cviček!« »Prosim, če lahko počakate, da dobimo nekaj vode iz reke, da bo mo lahko pomili kozarce, vsi so že rabljeni.« Tako torej tudi nam ni prizanes- lo pomanjkanje vode, ki je resnič- no boleče. -nik stran « CELJSKI TEDNIK Številka 27. — 12. julija 19^^ Žalosten rekord pri mostu čez Ložnico Butejev most na Ložnici pri Celju je bil v zadnjih tednih ie ne- kajkrat prizorišče hudih prometnih nesreč. Letos se jih je na tem mostu pripetilo že trinajst, lani pa so na Butejevem mostu zabele- žili 26 prometnih nesreč. Zakaj tako žalosten rekord? Nobenega dvoma ni o tem — Butejev most je preozek. Prav na ovinku se iz- redno zoži, levi ovinek pa, ki bi moral biti nagnjen na notranjo stran, je speljan tako nerodno, da mnogi vozniki, ki po Ljubljanski cesti pripeljejo z veliko hitrostjo, zavoja ne morejo varno izpeljati. Pred- vsem velja to za dni, ko je cesta mokra ali poledenela. Četrtega julija se je zgodila na Bu- tejevem mostu čez Ložnico prometna nesreča, ki je terjala življenje devet- indvajsetletne Ide Rebernii^ove. Ta nesreča je bila kot kaplja v že polno čašo. Javno mnenje je zahtevalo po- jasnilo. Kaj bo z Butejevim mostom? Kaj tu res ni nobene i-esitve? V tem času pa so se na sedežu celjske ob- činske skupščine že resno pogovarja- li. Davek, Ici ga je terjal most čez Ix>žnico, je prevelilc. Nesreče je tre- ba nekako preprečiti. Toda most čez Ložnico ni edini problem. Vzporedno z njim je treba reševati ves lokalni in tranzitni promet čez Celje, ki je na tem odseku ceste med Mariborom in Ljubljano pravgotovo najslabše urejen. Poglejmo: v razmeroma krat- ki poti skozi Celje cesta kar dvakrat križa Savinjsko železnico —' enkrat na Mariiborski in drugič na Ljubljan- ski cesti. Dodajmo še neprimerno ši- roko Ljubljansko cesto z mnogimi prildjučki stranskih poti, pa izredno ozek most čez Sušnico •—prav čud- no je, da se tu še ni pripetilo več hujših nesreč — potem hude zavoje, pa neprimerno GregorčičeA^o in Lev- stikovo ulico,;ki sta brez kolesarskih stez, nato spet hud ovinek pri mostu čez Koprivnico itd. Voznik, ki te ce- ste ne pozna, se l^ar nekajkrat znaj- de pred hudimi zožitvami in zavoji, ki so predvsem v času, ko je cestiš- če molcro ali poledenelo, zelo, zelo nevarni. Tega kritičnega stanja ne bi po- pravili s še tako velikimi gradbeni- mi deli. Tudi, če bi razširili cestni odsek od prelaza v Medlogu do mo- stu čez Ložnico, rekonstruirali ta most, razširili most preko Sušnice, Koprivnice, rekonstruirali Gregorči- čevo in Levstikovo ulico, popravili cestne zavoje — za to pa bi morali porušiti nekaj hiš, vsa cesta za mo- čan tranzitni promet še vedno ne bi bila primerna. Poleg tega pa bi v te namene porabili 150 milijonov di- narjev, če ne več. To pa seveda ne bi bilo prav, predvsem zato, ker bi morali opraviti večino takih del, ki bi bila glede na perspelttivni razvoj Celja sploh nepotrebna. Upoštevati je namreč treba, da je skozi Celje predvidena nova sodobna cestna ma- gistrala, ki naj bi tekla ob Savinjski železnici. Ta magistrala je končni odsek nove programirane ceste, ki bo povezovala Celje in Maribor in bo obšla vse nevarnosti, ki grozijo voz- nikom na sedanji poti skozi Celje. Odsek magistrale, ki bi tekel skozi Celje, bi veljal 450 milijonov dinar- jev: toda že s prvim delom te ceste od Medlega do Ložnice, ki. bi zanj potrebovali okrog 120 milijonov di- narjev, bi se izognili zloglasnega Bu- tejevega mostu. Ta cesta pa je re- publiškega pomena, zato je od te od- ločitve odvisno, kje se bo nova cest- na povezava med Celjem in Maribo- rom začela graditi. Ce bo to v Celju, bi s tem rešili največ ovir na vsej relaciji, Celje je pri gradnji te ceste pripravljeno vsestransko pomagati. Kaj pa dotlej? Most čez Ložnico je treba bolje zavarovati. Opozorilna tabla ne zadošča več. Morda bi od- ločneje omejili največjo hitrost, umetno zožili cesto, da ne bodo voz- niki kar naenkrat padli v past — v tako ozek odsek itd. To pa je navse- zadnje stvar prometnih organov. ODVZELI SO MU VOZNIŠKO DOVOLJE- NJE v ponedeljek. 8. julija, so vatnostni or- gani odvzeli vozniško dovoljenje Dušanu Slokarju iz Nazarja, ki je pri Frankolovem hudo vinjen vozil osebni avtomobil. Voznik bo tudi kaznovan. Celjski brigadirji pri delu Celjski brigadirji v Ravnah V nedeljo bo štirinajst dni, odkar je v Savne na Koroškem odpotovala celjska mladinska delovna brigada »Dušana Finžgarja«, ki bo sodelovala pri zaključnih delih na atletskem sta- dionu v Ravnah, Brigadirji so že prvi dan pridno delali, v torek pa so do- segli normo že s 180 odstotki. Organizirali so si prijetno življenje. Imeli so že kresovanja, prijetne kul- turne sporede, predvsem pa je bilo prisrčno srečanje z mladino iz Raven, saj bodo skupaj pripravili športna sre- čanja v odbojki, rokometu, nogometu itd. Brigadirji bodo odšli tudi na Strojno, kjer se bodo srečali z grani- čarji. Vse torej kaže, da se mladi Ce- ljani v Ravnah prijetno počutijo in da so s svojimi vrstniki uspeli navezati res pristne^ovgriške o^gose. , LETOS BOLJE KOT LANI Najprej pojasnilo, da ne bo nesp<^ razumov, 2e nekajkrat smo slišali, ^ cene, ki jih tule objavljamo niso polnoma take kot so na celjsiii tržni, ci v resnici. Vsem, ki tako mislijo, \^ le pojasnilo: zaradi dolgotrajnega p^. stopka pri tiskanju našega lista, ramo vse podatke za petJtovo števiH^ zbrati že v torek. To velja tudi za ce. ne na celjskem trgu. Torej — to. kaj berete danes, velja za pretekli tedej Upamo, da je danes stanje še boljšj in da se na »Celjski tednik« in novi. narja, ki to piše, ne boste več jezin Pa poglejmo zdaj, kakšna je bila pr^] skrba celjskega trga v preteklem ted! nu. Krompirja — in to novega — j( bilo izredno veliko, pa tudi pocenil je močno. Zdaj je treba za kilogram res lepega krompirja odšteti 35 do 5o dinarjev, za belo glavnato zelje 30 do 50, za ohrovt 70 do 100, za kolerabo 60 do 80 dinarjev, za špinačo — ta se je nekoliko podražila — 150 do 200 di. narjev, ter za solato 30 do 80 dinar, jev. Tudi cvetača sodi med tiste pri. delke, ki gredo zdaj zelo lepo v pro. met. Prodajajo jo po 100 do 160 di. narjev, medtem ko je grah za lušče. nje po 50 do 80 dinarjev kilogram. Fižol v stročju lahko kupimo po gj do 100 dinarjev, papriko po 240 dinar, jev, paradižnik, ki so ga prav te dni pripeljali iz Kopra, pa po 80 do I4t dinarjev kilogram. Od zelenjave naj omenimo samo še kumare, ki jih je dovolj že po 60 do 150 dinarjev. Sadje; marelice so po 190, tudi breskve niso preveč drage — po 170 so, slive pro. dajajo po 80 do 15D dinarjev, domače hruške pa po 1?0 dinarjev kilogram, Povejmo še, da so jajčka po 50 do 32 dinarjev in da perutnine na celjski tržnici ni, pa smo že pri koncu tržne- ga poročila. Za epilog pa samo še tole: letos je celjska tržnica — tako je povedal tri. ni nadzornik, tovariš Murko, mnogo bolje preskrbljena, kot je bila pre- teklo leto ob tem času. -ca Prometna kronika RAJE MREŽO KOT PROMETNO NESREČO Sunkovito sem se obrnil, ko so zavrta ko- lesa nekega »fičRa« presunljivo zacvilila. Cviljenje zavor me vedno presune. Pa ni bilo nič. Ali pa bi mogoče bilo, da je bil na mestu »fička« motociklist, mopedist ali kolesar. Z odbojkarskega igrišča pri »In- gradu« je na cesto priletela žoga in se tik pred kolesi avtomobila zakotalila na drugo stran ceste. Ce lahko žoga povzroči nesre- čo , pa naj prileti po zraku ali po tleh pod kolo motociklista, prepuščam strokovnja- kom. Ce voznik že ne pade zaradi tega, ga pa lahko zmede, kar ima iste posledice. Žoga je potem še nekajkrat padla na ce- sto, vendar na srečo ni bilo v bližini nobe- nega vozila. Previdnost pa kljub temu ni odveč. Športni klub pri »Ingradu« bi moral med cesto in igriščem postaviti visoko mre- žo, ki bi žogo odbijala nazaj na igrišče. Nesreča bi bila izključena in igralcem ne bi bilo treba tekati za žogo prek ceste. A. K. PROMETNA KRONIKA Kljub temu da v preteklem tednu ni bilo veliko prometnih nesreč, pa je škoda, ki je' pri njih nastala, izredno velika. Pripetilo se je več hujših prometnih nesreč, od teh celo dve smrtni. Ena žrtev je padla v Ce- lju, druga pa pred železniško postajo v Štorah. Prevelik davek za teden dni da bi lahko pri tem ostali ravnodušni! Z AVTOSOLO V JAREK V sredo, 3. julija, se je blizu Dramelj pripetila prometna nesreča. Z avtomobilom avtošole se je Marica Diemelj — poleg nje pa je bil instruktor Srečko Grašič iz Ra- deč — zvrnila. Pri obračanju, je namesto na zavoro pritisnila na ročico za plin in avto je odneslo s ceste. Obrnil se je na streho. Voznica je samo opraskana po čeln, na avtomobilu pa je za okrog 280 tisoč di- narjev škode. Podivjani oče Veliko je družinskih tragedij, mno- go je v življenju prečutih noči in težkih ur. Najpogostejši vzrok vsega tega trpljenja pa je alkohol. Tako je tudi v družini Vlada Hace iz Cin- karniške ulice. V četrtek zgodaj zjutraj je Vlado Hace v svojem stanovanju vinjen pretepel svoje otroke. Ker je s* tem motil mir in z otrolti nečloveško rav- nal, so ga varnostni organi priprli do iztreznitve. Ko se je streznil, so ga spustili. Hace se je odpravil domov, se spet napil in v svojem stanovanju skoraj ubil dveletnega otroka. Po- di vjanisiga očeta so znova zaprli in upamo, da ga čaka zaslužena kazen. Njegov primer namreč drugega ne zasluži! Štorski gasilci občinski priraki Pretekli Četrtek je bilo na igrišču >->-01impa« v Gaberju občinsko tek- movanje članov industrijskih gasil- skih društev iz celjske občine. Na- stopilo je pet ekip s 45 člani, ki so tekmovali v telcu na sto metrov v polni opremi z bremenom, v veza- nju vozlov, metanju vrvi, hitrem ob- lačenju, mokri vaji z motorno briz- galko itd. Največ, to je 825 točk so dosegli gasilci iz štorske železarne, pred Tovarno emajlirane posode, ki je zbrala 815,5 točk. MRTEV KOLESAR v četrtek, na sam praznik, se je v flo- rah pred železniško postajo pripetila huda prometna nesreča. Iz Celja je proti Šentjur- ju vozil nemški državljan Ivan Mastnak. Skozi Štore je vozil s precejšnjo brzino; v trenutku, ko je zapeljal pred železniško postajo, pa se je iz nasprotne strani s ko- lesom pripeljal Rudolf Sivka iz Laške vasi. Pred avtomobilom je neprevidno zavijal na levo. Voznik osebnega avtomobilu je sicer uporabil zvočni signal in močno zavrl, ven- dar nesreče ni mogel preprečiti. Podrl je kolesarja ki je dan nato v celjski bolniš- nici podlegel hudim poškodbam. Pri nesreči je bilo tudi za 100 tioč dinarjev materialne šjtode. BUTEJEV MOST - PRIZORIŠČE SMRTNE NESREČE Četrtega jnlija se je 'pripetila še ena pro- metna nesreča s smrtnim izidom. Okrog pol treh popoldne je iz Celja proti Ljub- ljani vozila avtomobil BMW Ida Rebernik iz Raven na Koroškem. Pri Butejevem mo- stu na Ložnici, kjer cesta zavije v levo in se močno zoži, jo je na mokrem cestišču začelo zanašati. Z avtomobilom je zadela pločnik, nato pa v ograju mostu, kjer je vozilo obstalo. Trčenje je bilo tako hudo, da je devetindvajs*tletna voznica takoj umrla. Huje je bil poškodovan tudi njen mož Alojz ki so ga takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Dan nato je bil že iz- ven nevarnosti. Butejev most na Ložnici je bil prizorišče številnih prometnih nesreč. Zato ni slučaj, da se prav te dni na občini odločno pogo- varjajo o tem, kako bi ta nesrečni primer Butejevega mostn čimprej rešili. TRČILA DVA AVSTRIJSKA TOVORNJAKA V ponedeljek. 8. julija, sta pri Franko- lovem trčila dva avstrijska tovornjaka. Pr- vi je v smer Celja vozil Johan Kondrat, za njim pa v isti smeri peljal Maks KlockI. Prvi voznik je nenadoma zavrl ker je pred seboj opazil konjsko vprego, drugi pn. ki je vozil tik za prvim motornim vozilom, svojega avtomobila ni mogel več zaustaviti. Zato je trčil vanj. KlockI in njegov sopot- nik sta bila laže poškodovana, na avtomo- bilih pa je škode skoraj za dva milijona dinarjev. SMRT POD KOLESI VOZA Isti dan, torej v ponedeljek, se je v vasi Bukovšek pri Brežicah splašila konjska vprega. \o/.\l jo je Stanko Iljaš, ki je ta- koj, ko so konji zdirjali v galopu, padel z pod voz in zaradi hudih poškodb na glavi takoj umrl. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Pred uprizoritvijo dela »Pod svobodnim soncem^ Ansambel celjskega Delavskega odra se že več tednov skrbno pri- pravlja na uprizoritev Mikelnove j dramatizacije Finžgarjevega romana^ »Vod. svobodnim soncem-«. Prav je, da ob tem zapišemo, da želi to ama- tersko gledališče z uprizoritvijo na Starem gradu nadaljevati delo, ki ga je pravzaprav začelo že lani s pred- stavama Celjskih grofov. Delo »Pod svobodnim soncem« režira Jaro Ze- linka, igrajo pa skoraj sami mladi Premiera bo 19. julija zvečer na Sta- rem gradu, v naslednjih dneh pa bo tudi nekaj repriz. V Strmcu so odlikovali borce Med priprave za dan borca in kra- jevni praznik v Strmcu so organizator- ji vpletli 30. junija še posebno sloves- nost. Ta dan so odlikovali 52 članov Združenja borcev, od teh dvanajst že- na. Svečanemu vzdušju v lepo priprav- ljenem razredu je dala poseben po- udarek tudi prisotnost zastopnikov vseh množičnih organizacij v kraju, nastop pevskega zbora, ki ga je vo- dil odlilcovanec tovariš Tratnik, pose- bej pa še navzočnost poslanke tega predela Magde Kočarjeve, ki je v imenu občinskega odbora Združenja borcev pozdravila odlikovance in jim nato odlikovanja tudi razdelila. Modelar^ na republiškem tekmovanju v Levcu. Podrobnosti berite n« 16. strani: Gl BANJE PREBIVALSTVA v času od 2'5. 6. do 6. 7. 196» je blo roje- nih 40 dečkov in 35 deklic. POROČILI SO SE: Splajt Jože. delavec in Julijana Vipolnik, gospodinja, oba iz Celja. Kavalar Peter, uslužbenec In Ecpovž Ljudmila, uslužbenka, fiba iz Celja. Mnrguš Ivan. uslužbenec iz Vranskega in Skok Terezija, poljedelka iz Celja. Celik RafacL dipicmirnni ekonomist in Davidovac Jos.iipina. profesor, o-ba iz Celja. Kolšek Jožef, slaščičar iz Raven na Koroškem in Koprive Leopoldina, poljedel- ka iz Celja. Tr^vner Avgust, upokojenec in Vukan Šar- Iftta, delavka, oba iz Celja. Škorjanec Jo- sip,, strojni ključavničar iz Celja in Jošovc Katarina, usjužben^ka iz Petrovč. Skale Ig- iiiir, sobifslikar iz Celja in Teržan Hedvika, trgovska poniiK'nica iz l.okrovca. Bukšek Anton, delavec in .Stuhec Marija, delavka, ob« iz Celja. Miklavc Jože, uči- telj iz Zg. (irada in Mišlej Vjeka, usluž- benka — učiteljica z Celja. Drame Henrih, delavec in Arnšek Jožefa, delavka, oba iz Celja. Mohorko Stanislav, delavec in Pinter Marija, delavka, oba iz Celja. UMRLI SO: Popo^ič Martin, kmetovalec iz Mestiiija. star 56 let. Rožanc Kari, nočni čuvaj iz Drešinje vasL, star 69 let. Vodišek Mar^a. upokojenka iz Celja, stara 60 let. Trumšek Cvetka, otrok iz Celja, stara > mesece. Stropnik Ana, vzdrževalka, Ivenci, Mara "4 let. Je^senek Anton, študent iz Latkove vasi, star 16 let. Sikošek Ana, kmctovalka iz Šmarja stnru T"? let. Barlič Jaucz, upokoje- nec iz Zagorju ob Savi, star 67 let. Pajk Matilda, upokojenka iz Dobriše viisi, stara r"? let. Jekovec Jože. upokojenec iz Koreni- ne, star '61 let. .Viaruša Jožefa, gospodinja iz Celja, stara 76 let. Flego .Marija, gospo- dinja iz Celja, stara 52 let. Cvek Branimir, otrok iz Cešlja. star 14 let. Vidmar Alojzi- ja, upokojenka iz .škofje vasi. stara 59 let. Pere Jožef, upokojenec iz Celja, star 58 let. Rebernik Ida. uslužbenka iz Raven na Ko- roškem, stara 29 let. Sivka Rudolf, delavec iz Laške vasi. star 55 let. Plas Miha, upo- kojenec iz Celja, star 72 let. Zižck Stanko, upokojenec iz Ljubečne, star 50 let. KROHIKA NrSREC UTONIL JE V SAVI Pretilo .sredo se je v Savi utopil Janko Drnovšek iz Jaiblanfice pri Sevnici, star osemnajst let. Našli so ga precej nižje v reki, ugotovili pa so, da je utonil med ko- panjem v Savi. UBIL GA JE Električni tok Isti dan je ugasnilo še eno mlado življe- nje. Električni tok je ubil šestnajstletnega Franca Cuješa. Da bi obvaroval zajce pred tatovi, je fant sklenil okrog zajčjega hlevč- ka napeljati električno žico. tmla tok ga je pri tem ubil. Kako bolje bi bil mladenič storil, da bi bil tok pustil pri miru. NAPADALEC Z NOŽEM Preteklo sredo so v celjsko bolnišnico pripeljali hudo poškodovanega Ignaca Jev- ienaka iz Velenja. Kasneje so varnostnai organi ugotovili, da je Jevšenaka zabo- del z nožem enaindvajsetletni Mijo Lisar, Le-ta je h^žal na cesti. Jevšenak, ki je pri- šel s svojo ženo tam mimo, se je misleč, da je fant poškodovan — sklonil nadenj, v tem trenutku pa ga je Mijo Lesar zabo- del v trebuh. Storilca so seveda takoj pri- prli. .ŠE DVE ŽRTVI STRELE Poleg treh žrtev, ki jih je ubila strela 4. julija na Kozjanskem (o tem poročilu po- seben sestavek) je istega dne udarila strela tudi v gospodarsko polopje Štefana Vale iz Ponikve pri Žalcu. Tisti čas je bil gospo- dar v poslo^iju in udarec je vrgel ob zid. Kmalu za tem je nmrl. Naslednji dan pa je strela udarila v sta- novanjsko hišo Križe 21 pri Briežicah. V sobi tik ob oknu je vedril Alojz Mešiček. Medtem ko je strela njega ubila, je last- nika stanovanja in njegovo ženo samo oplazila in jima ni prizadejala nič hudega. Na koso jc stopila in se vrezala v nogo Hilda Skale iz Lipe pri Frankolovem. Pri padcu si je zlomila nogo Fani Cretnik iz Pletovarja pri Dramljah. Enajstletni Vlado Vrbovšek iz Braslovč se je s sekiro vsekal v nogo. Franc Cizej se je z mopedom za- letel na Polzeli v obcestno kapelo. Obležal je nezavesten. Pri padcu si je poškodovala nogo Katica RandI iz Matk pri Preboldu. Marija Jurjevec iz Vranskega si je pri padcu s češnje poškodovala hrbtenicoT Pri padcu si je poškodoval nogo Štefan Dajč- man i/. Vojnika. Jožeta Kneza iz Lačje vasi je nabodla krava. Poškodovala mu je vrat. Pri delu se je z umetnim gnojilom zastru- pila Rczika Klemenšek iz Maledol pri Voj- niku. Jožetu Lovšek iz Hudinje pri Vitanju je rezilni stroj pri delu odrezal roko. Pri dehi se je s sekiro vsekal v nogo Janko Grobelnik iz Železnega pri Žalcu. RADIO C E LJ E Ce vas zanima, kakšen si>ored bo imela celjska radijska postaja v prihodnjem ted- nu, preberite teh nekaj vrstic: celjska kro- nika bo kot po navadi tudi tokrat na spo- redu ob 17. Ob 17.10 bodo vsak dan obve- stila, ob 17.'55 pa oddaja čestitk in pozdra- vov radijskih poslušalcev. Vsak dan ob 17.45 lahko prisluhnete zabavni glasbi in reklamam, medtem, ko bo zaključek odda- je ob 18. v ponedeljek bodo ob 17.15 trije pev- ci zapeli tri popevke, nato pa bo na vrsti tedenski športni pregled. V torek ob 1".15 bomo poslušali pesmi iz domačih logov, v sredo ob istem času pa resno glasbo. V če- trtek bodo na vrsti francoske popevke, v petek pa nekaj dalmatinskih pesmi, v so- Iioto pa oddaja za prijeten konec tedna. .Nedeljski spored se bo začel že ob dvanaj- .stih. Tokrat bo na vrsti pogovor s poslušal- ci, nato obvestila in ob 12.15 oddaja čestitk in pozdravov radijskih poslušalcev. Deset- minutna oddaja, ki b# nato na sporedu, se imenuje »Zabavajmo se«, pred zakljiičkom spore(la pa bomo luhko poslušali še literar- no (Hldajo. Povejmo še to, da spored velja za čas od ponedeljka, 15. jnlija do nedelje 21. tega meseca. ^tf.villcaJ7. - 12. julija 1963 CEUJSKI TEONIK Stran 7 Priprave za 7- letni načrt v mozirski občini Pri občinski skupščini v Mozirju so pred ben material za izdelavo občinskega per- kratkim ustanovili posebno komisijo, ki bo spektivnega programa, bodo njeni člani so- pripravDa osnutek sedemletnega perspek- delovali še z ustreznimi komisijami v de- tivnega načrta razvoja komune. Poleg tega, lovnih organizacijah. da bo komisija pripravila in zbrala potre- -er NEZNANEC NA VIRŠTANJU Človek je vstal, otresel suknjič in si ga ogrnil. Še enkrat se je ogledal po dolini, toda Nemcev ni bilo nikjer videti. V hribe so redkeje zahajali. Zasidrali so se v Podčetrtku in v Imenem. Navidez brezbrižno je stopil na pot in krenil proti šoli. Blizu je bila gostilna. Ženska, ki je dkapala na bližnji njivi, se je začudeno ozrla za tujcem. Mož se je nasmehnil in ji pokimal v pozdrav. Kolovoz je bil rebrast. Globoke kolesnice v blatu so se izsušile. Stopal je mimo šolske ograje in že zagledal gostilno »Pri grozdu«. Roko je stisnil v žep in počasi korakal proti stopnišču. Neopazno je prisluhnil, bilo je tiho. Vrata so rahlo zaškripala, ko jih je odrinil. V sobi je sedel možakar in srebal četrtinko. »Dober dan!« »Bog daj! Vroče je bilo danes, ne?« »Še kar,« je odvrnil neznanec. »Kdo pa streže?« V kuhinji je ropotala posoda. Med vrati se je pokazala priletna gospodinja. Ruto je imela nazaj zavezano, roke si je nekako v zadregi brisala v predpasnik. Vsakdo bi presodil, da je kmetica. Ni pozdravila, samo prijazno se je nasmehnila in zadrževala besedo, kot ne bi vedela, kako naj ogovori neznanega gosta. »Dober dan!« je pozdravil neznanec. »Ali bi hihko dobil brizganec? Prosim!« Krenil je k mizi v kotu pri vratih in sedel. Gostilničarka je hitro natočila in postregla. »Oprostite, saj je pri vas doma pismonoša?« »Seveda, toda ni se še vrnil. Verjetno pride vsak čas. Včasih se spotoma zamoti. Bi radi z njim govorili?« »Nekaj bi rad zvedel, pa vseeno. Malo bom počakal.« Gostilničarka je premerila neznanca s čudnim pogledam. Čelo je rahlo nagubala. .Hej, daj še meni dva deci!« je zavpil mož pri sosednji mizi. Neznanec je počasi pil. Zunaj se je že zmračilo. Ženska je pre- grinjala okna s črnimi zavesami. Kmetic je iz mehkimi koleni že davno odkolovratil. • »Še boste (kaj popili? Želite mogoče jesti?« je vprašala gostilničarka, kii je že večkrat kradoma pogledovala molčečega tujca. ..Pa bi nekaj. Ali bi lahko tu tudi prenočil?« ./Lahko. Kamro imamo za goste. Kar tu skozi kuhinjo.« ..Bom potem pogledal.« Zunaj so se slišali glasovi. Tujec se je izdrznil in se naglo ozrl proti vratom. Vstopili so neki ikmetje s podvihanimi rokavi. Prvi je dvignil klobuk in začel otepati seno. ki se je povesilo na okrajkih. »Ej, Ana, Štefan na mizo! 1'otrebni smo ga danes po taki vročini!« Hrupno so posedli k mizi pri oknu. Bilo je kot nekoč. Kramljali so in se večkrat zasmejali. Ta ali oni je ošinil tujca v kotu pri vratih in počasi so si začeli nekaj šušljati. Najstarejši, tisti z ibrki, se je okrenil na stolu proti neznancu. »Dober večer! Vi pa niste od bliiziu. Ste na poti?« »Po opravkih sem, od daleč pa tudi nisem.« se je nasmehnil tujec. V govoru je bilo čutiti zagorski naglas. Domačini so se komaj opazno spogledali. »E, poznamo vas ne. Tujci danes bolj redko prihajajo gor. Nemec pa tudi niste. Človek nikoli ne ve, kotga srečuje. Imate osebno izkaz- nico?« , - I I Samo za trenutdk je vse utihnilo. Vsi so gledali neznanca. Gostil- ničarka je stala na pragu. Tujec se je prijazno nasimehnil. Seveda. Kdo pa naj danes hodi brez papirjev naokrog. Sicer pa...« »Pokažite jo!« je napol nkazovalno rekel prvi. »Čemu pa? Saj smo vsi dobri ljudje.« »Kdo ve? Danes je težko govoriti o dobrih ljudeh,« je povzel isti možakar, ostali so prikimali. Naglo je vstal in se zamajal proti tujcu. »Pokažite!« Tudii ostali so pristopili in obkrožili neznanca, da ne bi mogel oditi. Človek jih je za hip čudno pogledal, v sivih očeh se je utrnila bolečina. »V redu! Ne vem, zakaj bi to radi! Prav!« je dejal pomirljivo in brskal po notranjih žepih. »Evo!« Prvemu jp pomolil sivi kartonček. Kmet je oibračal kartonček v težiki roki, važno ogledoval in revsknil: »To! To ni izkaznica, to je legitimacija za kolo. Drugo pokažite...« Tujcu so trznila lica. Gube so se mu ostreje izarezale v čelo. Nasmeh na nstih je zamiral. (Konec prihodnjič) stran 8 CELJSKI TEDNIK Številka 27. — 12. julija 1963 Opozorilo Zapre se cesta IV. reda (odcep od ceste I/10 Ljubljana — Celje) odcep skozi Ojstri.ško vas.v Tabor — ob- vozna cesta je odcep v Tabor skozi Pondor. OKRAJNA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO CELJE razpisuje delovno mesto inštruktorja za partizanska društva in športna društva. Pogoj: končana visoka šola za telesno kulturo ali višja šola za telesno kulturo, oziroma končana I. stopnja študija na visoki šoli ail končana trenersko-prednjaška šola ali prednjak partizanske or- ganizacije I. oziroma II. razreda. Plača po pravilniku o delovnih odnosih Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Okrajna zveza za telesno kulturo Celje, Trg svobode 10, p. p. 37 najkasneje do 30. julija 1963. Stanovati je ni zagotovljeno. Komisija za delovna razmerja Keramične industrije Llboje RAZPISUJE .naslednja prosta delovna mesta: 1. pravnega •velovalco 2. analitika deta 3. i;ocifo slfiiariie 4. telinilia - ttemitia 5. obrafnego elelilričarja 6. žetezoetrngarim 7. iilfnćai^fiićorfa B. vm\enea - kijučaraičarja POGOJI: Pod točko 1 — pravna šola; 2., 3. in 4. srednja strokovna izo- brazba in smisel za organizacijo; 5., 6. in 7. ustrezna strokovna izo- brazba; 8. dokončana osemletka. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok za prijavo velja do zasedbe delovnih mest. Rudarski šo'lski center Velenje RAZPIS Svet radarskega šolskega centra Velenje razpisuje za šolsko leto 1963/64 vpis v I. letnike: 1. rudarske poklicne šole a) 75 učencev za rudarje kopače b) 25 učencev za rudarje strojnike 2. električarske poklicne šole 25 učencev za obratne električarje 3. kovinarske poklicne šole 25 učencev za strojne ključavničarje, kovinostrugarje, rez'kar- je, orodjarje, tehnične risarje 4. rudarske tehnične šole 25 učencev za tehnike Pouk v vseh poklicnih šolah traja tri leta, E>ouk v rudarski teh- nični šoli pa pet let. Pogoj: 1. Zdravstveno in fizično sposoben za delo v jami. 2. Z uspehom dovršena osnovna šola. 3. Vse prosilce, razen kandidate za rudarje kopače, bomo pokli- cali k posebni preizkušnji znanja iz slovenskega jezika in matema- tike. 4. Začasno sprejemamo v rudarsko poklicno šolo v oddelek za rudarje kopače tudi učence, ki so z uspehom dovršili vsaj 7. razred osnovne šole. Za sprejem v šole predložijo prosilci svojeročno napisano proš- njo, kolkovano s 50 din drž. kolkov, prošnji' priložijo zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz rojstne knjige. Učenci rudarske stroke imajo brezplačno oskrbo v Domu mla- dih rudarjev. Rudarski |olsl4 .cc^ter Velenje Ohčinska skupščina ('elje št.: ¦550-25/63-5/1 (i a t um: 10. ?. 1%5 Zadeva: Ureditveni načrt »Ostrožno« Oddelek za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Ob- činslce sliupščine Celje RAZGLAŠA na podlagi 14. člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22-127/58) iavno razgrnitev ureditvenega načrta »Ostrožno«, Ureditveni načrt bo razgrnjen od 15. 7. do 15. 10. 1963 v Ga- silskem domu na Ostrožnem. Občani naj na ureditveni načrt stavijo svoje pripombe z vpisom v knjigo pripomb. Načelnik oddelka za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve inž. Bela Bukvič OBJAVE IM OGLASI ZAHTEVAJTE PROGRAME V NAŠI POSLO- VALNICI! Za vse inozemske izlete, ki jih organi- zira Putnik Beograd, sprejemamo prijave v naši poslovalnici, i4-dnevno potovanje z avionom, vlakom in v spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BUDIMPEŠTE. KIJEVA, LENINGRADA in MOSKVE v mesecu septembru. Prijeve do zasedbe. 2-dnevni izlet z avtobusom v Benetke in Trst v avgustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom v Trst v av- gustu. Prijave do 20. juliju. 1-dnevni izlet z avtobusom v Graz v av- gustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom na Koroško v avgustu. Prijave do 20. julija. 8-dnevn(» potovanje z vlakom v Rim—Pom- peji -Capri—Napofi—Benetke—Trst v avgu- stu. Prijave do 1. avgusta m za II. grupo do 20. septembra. 8-dnevno potovanje z^ avtobusom v Grčijo Atene—Delbi—Larissa—Solun. Prijavr do 1. avgusta. ?-dnevno potovanje z vlakom v Koln na sejem »ANUGA«. Prijave do 15, avgusta. 7 dnevno potovanje z vlakom v London— Pariz—Miinchen. Prijave do 1. septembra Potovanje je v oktobru. 9-dnevno potovanje z vlakom v Turčijo in Bolgarijo z ogledom Carigrada in Sofije v oktobru. Prijave do 5. avgusta. 9-dnevni izlet z vlakom v Pariz—Nico— Monte Carlo—Benetke—Trst. Prijave do 15. septembra. 2-dnevni izlet na letalski piknik v Bovcu 21. in 22 julija. Prijave do 15. julija. i-dnevni izlet na »Flosarski bal« v Ljub- nem i. avgusta. Prijave do 1. avgusta. Za delovne kolektive prirejamo izlete po domovini s posebnim popustom. Izletnik, turistična agencija, poslovalnica Celje, Titov trg 3. telefon št. 28-41. • KINO KINO UNION 13. do 16. 7. 1963 >Vsi smo zaljubljeni«, italijanski film. 17. flo 1*). 7. 1963 ^Gozdne jagodc^, švedski filjii. KINO METROPOL 12. do 13. 7. 1%> :Ljubini - ljubiš« ital. barvni Cs film. 16. do 19. 7. 1963 -Zaliv tihotapcev., angl. barvni Cs film. LKTNl KINO 16. (ii) 19. 7. 1963 »Siji rdečega gusarja«, ameriški barvni Cs film. KINO ^SVOBODA« .ŠEMPKTi.?i V SAV. DOLINI 13. do 14. 7. 1963 >Kio Bravo«, uiner. bar\- ni liini. i". 7. 1963 »Mirno poletje«, domači filni. is. 7. 1963 vLov za zmajem«, doipaiči filiin. PARTIZAN« DRUŠTVO ZA TELES.NO VZGOJO KINO ODSEK SEV.f^lCA 13. do U. 7. 1963 »Drevo za obešanje«, iiniir. film. • KUPIM MLADO KRAVO, dobro mlekarico kupim. Korošec, Zagrad 19. V 02J1 BLIŽINI Celja kupim novo, vselji- vo eiiostaiiovanjsko hišico z vrtom. Pis- inene poimdibe na upravo Usta pod šifro »Plačam v gotovini«. V V().|NIKL ali bližnji okolici kupim ta- koj vsi-ljivo «'nostanovan jsko hi.šo. Pla- čam v gotovini. PonuiJbe pod Ružič Tone, poštno ležeče, Štore pri Celju. • PRODAM PRODAM sedemletno kobilo. Simončič Franc. Gotovlje, Žalec. OGRODJF. zidanega štedilnika s cevmi za ogrevanje vode, kuhinjsko niiizo in dve čeladi za uiotor prodam. Puvčit, Celje. Dečkova 7. KOTEL za žganjekuho 11« 1, prodam. Na- slov v upravi lasta. PRIKOLICO za motorno kolo proda: Ro- kovnik Franc, Vojnik 243. \\ r.KENl) hišo 3x3 prodiuii ali zameii.jaiii za mop<'d. Naslov v upravi lista. SKORAJ NOV italijanski kombiniran otroški voziček prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM ali zamenjam motorno kolo v ze- \n dobrem stanju — 230 ccm, za moped na tri prestave. (T-12). Naslon- v upravi lista. 10 hI JABOLCNIKA prodam. Tudi manjš.i količino. Naslov v upravi lista. IZVRSTE^N jabolčnjk pro^m skupaj. Ter- bovec. Polu le 64. , 4IŠO z gospodarskim poslopjem v blazini Šmartna ob Paki prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. PRIMO NSU. prevoženih 2000 km, ugodno prodam. Vprašati: Celje, Dobrova 19. VSEL.TIV.\ HIS.\ z go.^podarskim poslopjem in nekaj zemlje naprodaj. Feudre, Celje, /g. Hudinja 48. MOTORNO KOLO BMW 230 tem prodam. Naslov v upravi lista. KIJHINISKO 0PRF:M0, jedihiično kredenco z marmornato plioščo in veliko salonsko ogledalo prodam. Naslov v upravi lista. OSEBNI AVTO Fiat 600 letnik 1957 ugodiuo prodam. Vprašati od 14. ure dalje pri Krajne, Celje, Zagrad'60. DOBRO OHRANJEN ženski šivalni stroj znamke »Zurko(pf;: z doligim čolničkom prodam. Naslov v upravi lista. NSU PRIMO 130 prodam, v račun vzamem tudi moped. Informacije pri Fridrih, Ce- lje, Trg V. kongresa 10. KAROSERIJA Fiat 600 D rabljena napro- daj. .Karoserija se nahaja pri Avtoobnavi Celje-Medlog. Informacije: Anon Knez, Celjo, Miklošičeva ulica 1|1/II. MANJŠE POSESTVO 23 ha s hišo z gospo- darskim poslopjem pol ure iz Celja ugod- no prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO, 10 arov zemlje na sončni lepi legi, ob glavni cesti prodam. Primerno za upo- kojence. Ostalo po dogovoru. Rizuial Ivan Male Braslovče 6. PRODAM spalnico, kuhinjo, kauč, compre- prcsor za brizganje barve, ročni voz pla- toner ter razno soboslikarsko orodje, po nizki ceni. Informacije pri: Pukl Filip, Celje. Ronkova 2. VSELJIVO HIŠO, oddaljeno 4 km iz Celja prodani. Ponudbe na i^jravo lista pod šif- ro ^Prometna lega«. HIŠIC .\ v Savinjski doliini s 30 a zemlje za 280.000 din naprodaj. Četrt ure od avto- busne postaje. Se ne vseljiva. Pojasnila pri Jerneje Antonu, (Jrajska vas 41. p. Gomilsko. PRODAM malo rabljen pisalni stroj znam- ke >TOPS M-1«. Marija Cizej, Šempeter ob Savinji. • RAZNO PREKLIC! Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekla tov. Struus Rudiju iz Rogaške Slatine 62. Rupret Mudka. Vinska gora 24. V skupno gospodinjstvo na manjše posestvo želi miren upokojenec. PopudJbe na upra- vo lista pod šifro »Dogovor«. Moški suknjič sem izgubil od Velenju do Šentilja. .Najditelja prosim, da ga odda pri Zagoričnik Francu, Ponikva 55 pri Žalcu. Moški srednjih let, vdovec ždi resnega po- znanstva s tovarišico, ki bi bila dobra žena i» mamieu. Naslov v upravi lista. Ko.šnjo trave odda pri jrostišču ».Na Gričku« Olepševuliio društvo t elje. Ulica \1V. di- vizije, kjer daje tudi tozadevne informa- cije. • SLUŽBE VAjENKO sprejme: Krojaštvo Horvat, Ce- lje, Trg Svobode 7. ISCEM gospodinjsko pomočnico. Lahko je začetnica. Naslov v upravi lista. / I.N.STRUKCIJE dajem za angleščino, franoo- .ščLuo, nem.ščino in itakijunščino za vse razrede giimnaziji;. Kosmač Branko, Ceilje — Lopata 59. • STANOVANJA .ML.\Jšl TEHNIK išče opremljeno sobo. Po- nudbe na uipravo lista pod šifro >Soliden<. DVEM ženskam oddam prazno sobo. .Na- slov v upravi lista. SOBO oddam dvema dijakoma ali dijakinja- ma. Naslov v upravi lista. INDUSTRIJSKO PODJETJE potrebuje v centru Celja ali na območju Gaberja opremljeno sobo za vodilnega uslužbenca. Odsoten v soboto in nedeljo, dostikrat pa tudi med tednom. Plača dobro. Ponudbe na upravo li'Sta pod šifro »Dosti odsoten . SAMO dijukimjo sprejmem' na stanovanje. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO SOBO oddam trem prakti- kantom ali numeščenceiu. Naslov v.upravi lista. MIRNA ZAKONCA iščeta enosobno stano- vanje. Najemnino plačata eno leto naprej. Naslov v upravi lista. ODDAM opremljeno sobo. Pogoj: plačilo zu dve leti vnaprej. Ponudbe na njjravo liista pod šifro »Ugodna priliku . • OBJAVE DOPUST V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Celjska turistična zveza sporoča, da je V vseh krajih Gornje Savinjske doline: Sol- čava, Luče, Ljubno, Gornji grad in Mozirje še nekaj prostih mest. Cena pensiona od 930 do 1.200 dinarjev, cene ležišč' v privat- nih sobah pa so od 250 do 330 dinarjev. Opozarjamo tudi na novo postojanko na Gori Oljki ter na obnovljeno Celjsko kočo. IZLET NA FLOSARSKI BAL Olepševalno in turistično društvo Celje sporoča, da prireja dne 4. avgusta t. I. na Ljubno izlet, kjer bo tega dne velika tu- ristična prireditev .FLOSARSKI BAL . Od- hod iz Celja ob 13. uri, povratek ob 20. uri. Cena za člane društva je 430 din, za nečlane 530 din. Prijave sprejema Turistič- ni informacijski urad. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 13. do 20. 7. 1963 bo dežurni veterinar PLETER- SKI Ivan — Celje. Trubar- jeva 93 — otok, tel. 29-26. 1. TRST - BENETKE - stalni dvodnevni izleti z avtobusi. Sprejemamo kolektivne in individualne prijave. 2. TRST ALI V GORICO - stalni eno- dnevni izleti z avtobusi. Sprejemamo kolek- tivne in individualne prjave. 3. »PO ŠVICI!« šestdnevno potovanje v avgustu. 4. »AŽURNA OBALA!« šestdnevno floto- vanje v septembru. 5. KOLEKTIVI! Prirejamo eno in več- dnevne izlete preko Plitvičkih jezer v Opa- tijo, nadalje preko Vršiča — Mangarta ter ostale po Vaši želji izbrane turistične kraje naše domovine. Prijave sprejema Kompas — Celje telefon 23-50. 6. SREČANJE Z AFRIKO — v oktobru 15-dn6vno potovanje z luksuzno ladjo »Jad- ran« po Sredozemlju od 20. okfrobru do 3. novembra. 7. GASILCI! Gasilska zveza Slovenije pri- reja v organizaciji Kompas-a, 6-duevno po- tovanje z avtobusom .N.A GASILSKO OLIM- PIADO v MULHOUSE (Francija). Prijave sprejema Kompas Celje. 8. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo prireja 7-(luevno potovanje z vlakom V PARIZ. Prijave sprejema Kom- pas Celje. Za vse objavljene izlete vam po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom _ obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja iii izlete po Jugosla- viji in v inozemstvo z modernimi turistič- nimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vla- ki, ladjami obalne in rečne plovbe in po- sebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posre- duje v najkrajšem času nabavo potinih li- stov, vizumov ter menja tuja plačilna sred- stva tn sprejema depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse promet- ne in turistične informacije, prodaja razgled- nice, zemljevtide, spominke, filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici. Kompas — Celje, Telefon 23-50 Številka 27 — 12. julija 1W3 CELJSKI TEDNIK Stran 9 ŠE NEKAJ AKORDOV NA TEMO: KULTURA IN STATUTI Spričo tega, da tako obširne pro- blematilie, kaliršno je nanizalo zad- nje posvetovanje celjsicih kulturni- kov, ni bilo mogoče izčrpati v ene.nn samem članku Ota je bil objavljen v prejšnji številki), morda ne bi bilo odveč '^razpravljanje« nadaljevati. Gre namreč za io. da v času, ko bo- ir 7. 'ibčinsikimi statuti določili ali odrejali položaj naše kulture, vklju- čimo V razprave tudi naš tisk, kate- rega dolžnost je predvsem ta, da op -zori na smer, ki bi jo bilo pri tem za'¦Jedo vati. Ce povzamemo poglavitno misel zadnjega posvetovanja kulturnikov, jc bistvo stvari v tem, da dosedanji osnutki občinskih statutov niso od- raz družbene in gospodarske dejav- nosti komun, kar pomeni, da isto- časno tudi niso odraz analitičnega dela. Ce izvzamemo docela nedolo- čene perspektive, ki jih predvideva- jo kulturi, smo izvzeti iz njih vse, kajti česa drugega v njih dejansko ni. To pomeni, da v resnici, čeprav morda tu in tam nehote, manifesti- rajo tisto pojmovanje kulture, ki ga poznamo iz časov administracije, ki pa je zato v današnjih pogojih do kraja nevzdržno, kajti kultura ne more biti več odvisna od takšne ali drugačne miloščine, od dobre ali sla- be volje, naklonjenosti ali nenaklo- njenosti vplivnih ljudi. Vzroke za takšno uikoreninjeno pojmovanje je iskati predvsem v prepričanju, da kultura pač ni produktivna, tudi ne kdove kako koristna, če pa jo že imamo, jo imejmo pač zato, ker jo naš družbeni sistem predvideva. Sa- mo iz takšnih nezrelih predi>ostavk laiiko recimo predstavnik neke ipo- membne ustanove zavre utemeljeva- nje kulturnih poitreb s citatom iz Marxa. da je za delavca potrebno predvsem to, da je sit, oblečen in da ima stanovanje, ali pa občinski od- bornik izjavi: »Kaj se pa razburjajo kulturniiki! Ce jim ni prav, pa naj gredo v druge službe, če imajo kam I« Ob tem seveda ni odveč pripomniti, da takšne robate interpretacije niso nič drugega kakor znamenje, da so njih avtorji, kakor je ibilo ugotovlje- no, prespali del našega razvoja. Če- prav tudi ne predstavljajo nekega splošnega mnenja, praksa vendarle kaže, da potreba po ustvarjanju ne- kega kulturnega standarda, v kak- i^nih bistveno drugačnih formulaci- jali fe ni prodrla v našo družbeno za- vest. Ne samo" stanovanjsko-tehnič- ni pripomočki in »avtomatizacija«, ki polzi po tleh, E>otrebno nam je tu- di to, kar nas lahko malce dvigne od tal (avioni in helikopterji so iz- vzeti). Zanimiva je predvsem ta ugotovi- tev: program perspektivnega razvo- ja SRS daje v obdobju od 1961. do 1%5. leta močan poudarek razvoju" kulture in prosvete. pri čemer naj bi bile investicije v kulturo petkrat večje od dosedanjih. Izraženo v od- stotkih, pomeni ta postavka 4 odstot- ke v zveznem in 8 odstotkov v re- publiškem merilu (od ustvarjenega narodnega dohodka), pri čemer bi bilo pričakovati ustrezna raz.merja tudi v komunah. Naj omenim, da je občinska skupščina Ljubljana — Center sprejela sklep, da 10,6 odstot- kov, namenjenih v proračunu za kul- turo, naj ne bi zmanjševali, pač pa hK;do sredstva rastla v skladu z rast- jo občinskega proračuna. Tak sklep pa je v celoti odraz določenega ra- zumevnega odnosa do kulture in nje- nih ustanov, ker ne zagotavlja samo trdne materialne osnove, temveč is- točasno tudi možnost, da bodo lahko te ustanove v sistemu družbenega upravljanja ustrezno nagrajevale svoj kader po delu. dhr Skladi in financiranje kulture Ce naj bodo občinski statuti te- meljna določila, ki naj v načelu za- gotovijo obstoj kulturne dejavnosti, tedaj je jasno, da je ta obstoj vezan v prvi vrsti na materialno osnovo. Zaradi tega ne moremo več govoriti »kultura se .podpira«, če pa že, mo- ramo vsekakor dodati tudi, kako in s čim. Medtem ko se skoraj vsi do- sedanji osnutki statutov zadovoljuje- jo s to splošno, pravzaprav ničesar obstoječo frazo, sta med njimi samo dva — celjski in konjiški — ki ome- njata tudi siklad. Toda tudi omemba sama na sebi še ni dovolj. Ce imamo namreč sklad, a v skladu nimamo denarja, je to toliko, kot da ne bi imeli niti sklada. Vtem ko je poprejšnja administra- tivna praksa razdeljevala sredstva po subjektivnih merilih, pri čemer je bilo to razdeljevanje odvisno od vrste činiteljev, med katerimi ne igra najmanjše vloge celo iznajdlji- vost posameznikov, bo po novih raz- merjih vsekakor treba v celoti preiti k financiranju delavnosti. Končni statuti bodo zato morali vsebovati vse tiste postavke, ki bodo določeno kulturno dejavnost^ pogodbeno vezale na sredstva, ki jiH bo ta dobila, če bo to dejavnost ustrezno opravljala, Zato. kakor je bilo poudarjeno na posvetovanju kulturnikov, bo nujno pri občinskih svetih- za kulturo ime- novati posebne komisije oziroma or- gane, katerih naloga bo, da bodo vsklajevali kultiimo dejarvnost z in- teresi komune ter hkrati v nekem smislu formirali kulturo. Mimogrede velja na piimer omeniti, da imamo v Celju kar dvoje koncertnih poslo- valnic — Glasbeno šolo in Turistič- no olepševalno društvo — ki progra- mirata določene prireditve vsaka po svoje, in tako se je zgodilo, da je bila isti dan Občinska pevska revija in nastop tirolskih jodlarjev. To po- meni, da ima tudi težnja po ekono- mizaciji kulture svoje upravičene razloge. Drugo vprašanje je torej vpraša- nje skladov, se pravi tistega vira, iz katerega bomo financirali kulturo. Ne glede na to, da po dvoletnih raz- pravah teh skladov praktično še ni. jih bo po vsej priliki treba ustano- viti. Drugače namreč ne bo šlo. Ob- čine bodo zato morale v svojih pro- računih zagotoviti odstotek sredstev. ki bo v ra2ynerju z njihovo ekonom- sko močjo, ki ga ne bo mogoče zmanjševati, pač pa ga bo mogoče skladno z večanjem narodnega do- hodka in kulturnih potreb občanov, večati. Tako se bodo sredstva skon- centrrrala, pri tem pa bo poskrbeti zlasti za to, da se ob prelivanju ne tkxlo zmanjševala. Evidenca, ki bo stvar upravnih organov sklada, bo morala preprečiti, da bi se dogajajo kaj poddbnega, kot se je zgodilo re- cimo v celjski občini, kjer se je od 109 milijonov 6 milijonov dinarjev baje izgubilo, ne da bi kdo vedel kam. Vse te in še nekatere druge misli s posvetovanja izražajo zlasti priza- devanje da bi ustavna načela uve- ljavili v statutih naših komun. dhr ZAKLJUČEK SEZONE Z uprizoritvijo Shakespearove ko- medije Kar hočete, posvečene 400-let- nici rojstva velikega dramatika, je Slovensko ljudsko gledališče v Celju zaključilo svojo sezono. Prizor iz komedije Kar hočete — Vo- lodja Peer v vlogi norca in Sandi Kro- si kot knez Orsino Uprizoritev, za katero je gledališče našlo tako rekoč naravni okvir ob vodnem stolpu v Kocenovi ulici, je do- živela velik uspeh tako z ubrano iz- vedbo kakor po zanimanju občinstva ki je do kraja napolnilo vseh šest predstav. Zato bo SLG, ki je s to ko- medijo sodelovalo tudi na Dolenjskem kulturnem festivalu v Kostanjevici, po- novilo še nekaj predstav ob vodnem stolpu v začetku septembra. Za uspeh, ki je kronal prizadevanja s pomembnim dosežkom, gre poleg an- samblu zasluga seveda režiserju Bran- ku Gombaču, ki je znal izkušnje, pri- dobljene pred leti v Angliji, s pridom uveljaviti tu kakor tudi v svojih dru- gih režijah Shakespearovih del. Kaže da je Shakespearova dramatika dobila v Gombaču svojega celjskega Olivi- era. Toda sezona je zdaj končana. Zasto- ri so padli, kulturni kronisti pa bodo zaznamovali še eno bogato gledališko žetev, polno tistega žlahtnega klasja ki vsako leto znova zori za razcvet na- šega kulturnega blagostanja. dhr Šolska razstava o Šoštanju V okviru turističnega tedna v Šoštanju so dijaki I. osnovne šole v moderno preurejenih prostorih pod vodstvom tovariša Viktorja Kojca priredili okusno, uspelo raz- stavo izdelkov likovnega in tehnič- nega šolskega dela. Bogat prikaz kvalitetnih izdelkov od najmlajših do tistih, ki letos za- puščajo osnovno šolo, nazorno ka- žejo, kaj vse je možno doseči pri teh dveh predmetih, če otroku sprostimo njegovo lastno ustvar- jalnost. Blejski presežniki NAJBOLJŠA popevka je bila tista, ki je na festivalu ni bilo. NAJVEČJA laž — popevka Redko se srečava, ker se namreč avtorja sre- čujeta zelo pogosto (pri skupnem komponiranju). NAJSVETLEJŠA zvezda v našem popevkarstvu ni kakšna pevka, in tu- di ne zvezda Danica, pač pa zvezda Orion, ker nam sveti še iz prejšnjih festivalov. NAJPRISTNEJŠEGA narodnega du- ha je bilo nekaj v tisti popevki, v ka- teri je »nastopal« Janez — ker je Ja- nez pač naše narodno ime. NAJSREČNEJŠI avtorji popevk so bili brez dvoma tisti, ki so pospravili nagrade. NAJAGILNEJŠI popevkar ~ tisti, ki si je tako rekoč rezerviral skoraj vse tekste. NAJLEPŠA ženska na festivalu je bila — Sneguljčica iz istoimenske po- pevke. Škoda, da ni pokazala več svo- jih čarov. Brezperspektivno ... ... je pričakovanje, da bomo pre- gnali izpred blagajniških oken na- ših kinodvoran vzvišeno komodnost tistih Celjanov, ki jim je zaradi iz- redno tehtnih razlogov nemogoče čakati v vrsti za vstopnice. Filme pa seveda morajo videti, kajti filmi so dandanes vendarle osnovna kul- turna hrana, nekaj podobnega ka- kor kruh. Sreča je samo ta, da je še vsaj polovica takih kinoobiskovalcev, ki se disciplinirano postavijo v vrsto in s pritajeno zavistjo gledajo tiste »boljše primerke«, pogosto zadovo- ljni, ker lahko zaradi njih toliko dlje čakajo tu in jim ni treba časa, ki ga imajo več kot dovolj, zaprav- ljati kje drugje. Če potem vsi do- bijo vstopnico, ni važno, kajti v vrsto se bodo zopet postavili jutri... mm, KOVAČ MIJAČ RAZSTAVLJAJO V ŠOŠTANJU Prejšnjo nedeljo je bila v Šošta- nju otvoritev razstave treh likov- nikov-amaterjev: Pevcina, Kovača in Mljača. Medtem ko sta nam prvi in zadnji znana že iz Celja, je drugi Mariborčan, ki se je tokrat prvič predstavil v celjskem okraju. Skupaj razstavljajo okrog 50 del, ki so nedvomno vredna in mnoga med njimi tako po svoji kompozi- cijski zasnovi kot barvni ali obli- kovni rešitvi kvalitetna. Tako nas PEVCIN popelje v svet čudovitih barvnih ploskev, ki dobe na stekle- ni podlagi (večina del je na steklu) s^jstvene barvne odtenke. Prav sli- kanje na steklo je že dlje časa nje- gov posebni konjiček (nekakšna ustalitev v njegovem mnogovrst- nem iskanju). Značilno zanj je, da zanemarja figurativnost in skuša v poudarjenih barvnih tonih podati bistvo — vzdušje predmeta, pokra- jine ali ideje. Ker pa pri tem ne za- ide v popolno skrajnost, je dojem- ljiv in z močno poudarjeno toplino podanih čustev všečen. Vse drugačen in mrkoben pa je svet MLJAČEVIH modernih poiz- kusov. Velika platna v neštetih si- vih do črnih odtenkih ter namerno razbijanje figure ali predmeta te zaradi svoje impresionistične ma- nire detajliranja (tipičnost impre- sionističnega pripovedovanja) po- vede jo v svet čudnih negativistič- no nastrojenih občutenj. Prijetno sprostitev pa predstav- ljajo KOVAČEVE miniaturne figu- re iz kovine. Kovač ostaja na ostri meji realnega, čeprav to dosega s skopimi sredstvi — tankimi želez- nimi ali medeninastimi trakovi. Ta- ko pritegneta gledalca neverjetna sorodnost »Don Kihota« s Pirnato- vimi skicami ter »Klepetulje« s svo- jim šegavim zvenom. .......................... PABERKIODTU IN TAM V neki občini, kjer ohranjajo kulturo pri življenju s prosja- čenjem po podjetjih, je poseb- no usodo doživela knjižnica. Kmalu potem, ko so zanjo iz- prosili po nekaj pet tisočakov, je končala v kleti nekega sta- novanjskega bloka. Iz tega bi se dalo sklepati, da je treba dati kulturo tudi mišim in pod- ganam. * * * Nekje so celotna sredstva, namenjena kulturi, tako revna, da z njimi skoraj ne bi mogli I>okriti stroškov enkratnega go- stovanja poklicnega gledališča. Skoda, da takšnega gostovanja ne organizirajo, ker bi lahko tako vse druge kulturne pa- noge vsaj za eno leto brezskrb- no zadremale. « * * Pozornost zasluži tista obči- na, ki se je odločila, da lx) vprašanje pomanjkanja dvora- ne za kulturne potrebe rešila na ta način, da bo edino dvo- rano odstopila neki tovarni za s'kladiišče. Dokaz, da je lahko kultura še naprej brez dvora- ne. * « * Po individualnem računu, na- rejenem po hitri metodi neke- ga odbornika, bi s-i lahko za denar, ki ga vsako leto damo celjskemu gledališču, 10.000 Celjanov ogledalo 10 predstav ljubljanskih gledališč. Ne bi lahko po tej logiki s tem de- narjem jX)toval v j>erspektivi vsaj en Celjan tudi na Luno? -oh- PROBLEMI, KI NAJ NE OSTANEJO LE PROBLEMI Poleg tistega, o čemer smo že pisali, je žalski plenum občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZKS obravnaval še vrsto važnih vprašanj s področja šolstva. O nekaterih med njimi še nekaj besed tu. Novogradnje in adaptacije Eno izmed pomembnih vprašanj je prav gotovo vprašanje regional- ne rešitve novogradenj in adapta- cij oziroma prizidkov in popravil šolskih poslopij. Le-te, kakor je bi- lo poudarjeno, bo treba usklajevati z urbanističnimi načrti in hkrati s perspektivami šolskih okolišev. Per- spektivni program razvoja šolstva v občini naj bi bil v tem smislu odraz gospodarskih računov, zaradi česar naj bi našel svoje mesto v sedemletnem perspektivnem načr- tu. Gre namreč za to, da po tem na- črtu ne bodo zaznamovali vsi kraji enakega razvoja, zato bo tudi pri gradbeni dejavnosti in investicij- skih vlaganjih v šole to okoliščino upoštevati. Ugotovitve občinskega sveta za šolstvo kažejo, da je v občini nekaj takih šolskih okoUšev. kjer ne ssuno da jc prirastek otrok minimalen, ampak ga skoraj sploh ni. Spričo tega je logično, da bi bilo v takih krajih docela nesmotrno karkoli na novo graditi ali vlagati v šolske zgradbe 'kakšne večje investicije. Pač pa bo za takšne okoliše najti drugačen izhod: razmisliti bo pred- vsem o šolanju učencev, za kar bo morala poskrbeti občina. Svet za šolstvo je na zadnji seji že razprav- ljal o primeru Ponikve, kjer naj bi že z novim šolskim letom prešolali 5. in 6. razred, odprto pa je še vpra- šanje Marije Reke. S tem v zvezi bo naloga komisije pri svetu za šolst- vo, da bi čimprej izdelala podroben načrt. Posebno šolstvo Problem, ki ga je čutiti v občini, so duševno prizadeti otroci. Teh je 120, vendar so jih doslej kategori- zirali le 57, od katerih je 25 predvi- denih za posebno šolo. Največ de- fektnih otrok imata šolska okoliša Liboje in Prebold. Pri tem tu ne gre toliko za socialni, kolikor za določen pedagoški prol5lem. Dušev- no prizadeti otroci namreč motijo redni pouk, ker mu pač ne morejo slediti, poleg tega pa se morajo pro- svetni delavci z njimi prekomerno ukvarjati, kar ima za posledico, da trpi redno delo z ostalimi učenci. Kljub temu, dy so o teh vpraša- njih v žalski občini že precej raz- pravljali, del j od razprav praktično niso prišli. Svet za šofstvo zato me- ni, da bi bilo vprašanje v glavnem vendarle treba rešiti v prihodnjem šolskem letu, in sicer tako, da bi za vse tiste otroke, kateri bi potre- bovali intematsko oskrbo, odprli poseben oddelek pri šoli na Vran- skem, kjer poteka pouk le v eni iz- meni. Hkrati bo treba poskrbeti tudi za kader defektologov. Otroško varstvo Otroško varstvo je problem, ki ne- posredno zadeva celoten kompleks vzgoje. Njegova vsebina ni samo dru- žinskega, ampak je v enaki meri tu- di družbenega značaja. Kar zadeva žalsko občino, so an- kete poikazale, da je na njenem ob- močju velik odstotek otrok, ki obi- skujejo šole popoldne in so zaradi tega v dopoldanskem času brez nad- zorstva in varstva, prepuščeni sami sebi. Posledica tega je, da prihajajo v šolo nepripravljeni, pogosto brez kosila, in imajo tudi največ negativ- nih ocen. Pa ne samo to — posledice se kažejo tudi v iztirjenosti. Zato bo- do tam, kjer družine otrokom ne bo- do mogle nuditi osnovnih pogojev za zdrav razvoj, morale to nalogo opra- viti krajevne skupnosti, kjer pa je ne bodo mogile opraviti te, ibodo morali več storiti šolski kolektivi. Pričako- vati pa bi bilo, da bi tam, kjer so prosvetni delavci že pokazali neko iniciativo (kakor recimo v Grižah, kjer je problem zlasti pereč), tudi starši pokazali več razumevanja in ta prizadevanja podprli. Težave so zlasti v (tem, ker takšno varstvo ne more biti docela brezplačno, poleg tega pa tudi v tem, ker šole nimajo dovolj prostorov, da bi lahko pre- mostili tako, da bi v novem šolsikem letu otroke obojestransko zaposlenih staršev sprejeli k dopoldanskemu pouku. duh Siran 1ovsem zadovoljivo. Statutarno določilo sicer pravi, da določa sredstva — gre za tisti del sredstev, ki jih daje krajevnim skupnostim občina — vsakoletni občinski proračun. Vendar pa se- danji osnutek ne fiksira virov, iz katerih naj bi pritekala občinska sredstva in ne določa meril, ki naj bi vplivala na višino sredstev, kot to zagotavljajo mnogi drugi občinski statuti. To pa ix>vzroča negotovost krajevnih skupnosti glede tega, s kakšnimi občinskimi sredstvi lahko računajo. Spričo te negotovosti si najbrž tudi lahko razlagamo, zakaj sta se velenjska in šoštanjska stanovanjska skup- nost vrgli predvsem na delo s hišnimi sveti in na servise. Sta- novanjski skupnosti namreč dobi- vata 3 '/o stanarine, drugi vir do- hodkov vidita v svojih servisih, zato pa se manj intenzivno ukvar- jata z nekaterimi prvenstvenimi dejavnostmi (z otroškim varstvom, družbeno prehrano, z nuđenjem pomoči na domu ostarelim in bol- nikom ipd.). Razen občinskih virov (in seve- da prispevkov občanov) predvide- va osnutek občinskega statuta tu- di pomoč delovnih in drugih orga- nizacij pri razvijanju nekaterih dejavnosti krajevnih skupnosti. Nekatera podjetja so že dokaj pri- spevala. Vendar pa je iz razgovorov s predstavniki krajevnih odborov SZDL in stanovanjskih skupnosti moč povzeti trditve, da posamezn.t podjetja ne čutijo posebne nujno- sti za nekatere dejavnosti stano- vanjskih skupnosti, ki naj bi raz- bremenile družinska gospKxlinj- stva, ker zaposlujejo v glavnem moške (na primer rudnik). Druga podjetja, ki zaposlujejo precej ali večinoma ženske, pa se spričo in- tenzivnega investiranja težko od- ločijo za to, da bi oddvojila del sredstev tudi za te namene. Vse to vzbuja vtis, da v delovnih or- ganizacijah — in tudi v občinskih organih — še ni povsem prodrlo spoznanje, da so tudi otroško var- stvo, družbena prehrana in po- dobne dejavnosti neločljiv sestav- ni del splošnih pogojev za gospo- darjenje. Tudi takšna miselnost — tako kaže — močno vpliva na enostranski razvoj stanovanjskih skupno.sti. Z njo bi se bilo treba odločneje spoprijeti. Tretji vzrok navajajo nekateri predstavniki krajevnih odborov SZDL in stanovanjskih skupnosti, ki pravijo, da se mnoge družine spričo sorazmeroma visoke živ- ljenske ravni precej zapirajo sa- me vase ter ne kažejo posebnega interesa za posamezne dejavnosti stanovanjskih skupnosti. V Ve- lenju — esetnica Alenčica.<. Oh tej priložnosti ise je u,prizoritve ude- ležil tudi avtor, ki je bil prvič v »Trubarjevi Loki«. S. K. y spomin Mihaelu Plašu Te dni nas je zapustil Mihael Plaš — učitelj v pokoju, ki je nad 40 let poučeval v Vele- nju. Velik narodnjak in spoštova- ni vzgojitelj neštetih generacij se je rodil v lihpolju pri Ce- lovcu 1891. leta. Učiteljišče je obiskoval v Celovcu, kjer je tu- di maturirah Vrsto let je služ- boval na Koroškem, nekaj ča- sa v Rablju. Ker pa se je pri plebiscitu preveč izpostavljal, so ga preganjali in je prebežal v Jugoslavijo, kjer je sprva do- bil mesto učitelja v Veliki Do- lini, 1921. leta pa je prišel v Velenje, kjer je dočakal upoko- jitev. Tudi njega je že v prvih mesecih okupacije doletela uso- da izseljenca. Živel je v Med- vedži pri Trsteniku v Šumadi- ji. Po vojni se je vrnil v Vele- nje in vse do leta 1961. pouče- val — sedaj že honorarno. Ved- no nasmejan in dobre volje, prizanesljiv, toda strog, dober vzgojitelj in prav redki so v starem Velenju, ki niso bili njegovi učenci. Tovariš Plaš je bil velik lju- bitelj starin in filatelist. Imel je izredno lepo zbirko starega denarja. V zadnjem času pa je pomagal zbirati etnografske za- nimivosti za rudarski muzej na velenjskem gradu. In takšen je bil vse do pred nekaj dnevi ko ga je zadela kap. Ni ga več med nami, toda njegova topla beseda ostaja in spomin nanj bo živel med vse- mi tistimi, ki jih je vodil na poti v življenje. -k. ŠKALCE SE SPREMINJAJO V Škaicah pri Konjicah so v zad- njem času že obdelali večji del zemljiških površin za predvidene vinograde in sadovnjake. Ti novi nasadi dajejo hriboviti legi popol- noma novo jKKlobo. V zvezi z ri- golanjem pa gradijo tudi primerne ceste, kar bo omogočilo strojno ob- delavo novih vinogradov in sadoV; njakov. Marsikateri stari objekti so se morali nrnajkniti novemn. Ta nasad bo eden prvih večjih sodob- nih objektov v konjiški občini. V. L. OB 60. OBLETNICI GASILSKEGA DRUŠTVA V LOCAH V nedeljo 1m) gasilsko društvo ^ Ločah slavilo 60-let.nico svojega ob- stoja. V ta namen pripravljajo večjo prireditev, na kateri l>o(lo so- delovali! tudi gasilci iz nekateri'' večjih okoliških krajev. V. L. gt^vilkajT - 12. julija 19fi3 CELJSKI TEDNIK Stran 13 Mali beraček Naročil sem kavo. Nisem je še dobro premešal, ko je pred me- noj začivkal droben otroški glas: »Mi'date prosim dvajset dinarjev za dve žemljici; tako sem lačen!« Nisem bil niti preveč presene- čen, zakaj to, da me je ogovoril ta sedem, morda osemletni fantič in prosil za dvajset dinarjev, se je zgodilo že drugič. Obakrat je napravil enako. Prišel je v »Mi- gnon«, pogledal po obrazih in iz- bral. Na videz čisto nedolžna stvar — poprositi nekoga za dvaj- set dinarjev. Toda fant je takoj nato stopil k sosednji mizi in tam tudi dobil dvajset dinarjev. Ne- kdo drugi ga je spodil, naslednji mu je spet ustregel itd. Fantek pa je mirno — beračil. Dogodek me je močno presunil Pravzaprav sem se njegove tra- gičnosti zavedel šele kasneje. Ta- kole sem premišljeval: v naši družbi in v sedanjem času so po- javi takihle malih beračkov res nepotrebni in vprašujem se, kdo je dečka napeljal na to, da si je tako sramotno začel služiti kruh. In navsezadnje, kaj bo iz ianta, čez leta, če bo ugotovil, da lahko živi tudi kako drugače kol od de- la svojih lastnih rok. Kam fant daje priberačeni denar? Morda ga izroči staršem, ali pa si zanj kupi kaj, kar mu je všeč. Morda slado- led ali kakšno igračko? Zakaj, te- ga, da bi bil lačen, skoraj ne mo- rem verjeti. Ce pa je tako, kaj so storili socialni organi, ki za take primere prav gotovo vedo?! Da s fantkom ni nekaj v redu, se je izkazalo tudi nekaj dni po dogodku v »Mignonu«. Ko sem ga pred dnevi spet videl, je že imel družabnika. Mimogrede sta v »Riu« »obralav dve starejši ženski ski za nekaj drobiža. Morda bo kdo rekel, da tu ne gre za splošen pojav in da deč- kovega primera ni treba resno je- mati. Jaz pa menim, da je dru- gače. Prav zaradi tega, ker teh primerov ni veliko in ker prav ti mečejo slabo luč na vsa naša pri- zadevanja za srečno in zdravo življenje, jih je treba odpraviti Največ so seveda krivi starši ta- kega otroka, nekaj pa tudi mi, ki v take primere premalo odločno posegamo. Deček, ki o njem pišem, mi je povedal, da stanuje v Zagati 2 svojega imena pa mi ni izdal. STRAH PRED SAMOTO Ce bi se vprašali, kaj je največji strah v našem življenju, prav gotovo strahu pred samoto ne bi uvrstili na zadnje mesto. Strah pred samoto je še posebej močan v tem našem, tako di- namičnem in zahtevnem času. Tihega in enoličnega življenja, ki je bil všeč našim starim materam, ni več in tudi verjetno ne bi bili zadovoljni v njem. Pa vendar smo mnogokrat bolj sami kot so bili ljudje včasih. Človek je namreč lahko osamljen tudi takrat, če ima družino, če je obkrožen s pri- jatelji, če živi pestro in za druge pri- jetno življenje. Po navadi v takem primeru sam sebi potoži: »Ne vem kaj mi je, kaj se z mano dogaja, toda osamljen sem tako zelo, da ne vem kaj naj storim.« Zanimivo je, da se včasih osamlje- ni počutijo tudi tisti ljudje, ki so močno navezani na svojega življenj- skega tovariša. Mnogo je žena, ki so nezadovoljne, čeprav bi po povprečni oceni lahlco ocenili njihovo življenje kot lepo urejeno: imajo dom, otroke in moža. Kaj navsezadnje bi še hotele se včasih vprašamo? Toda zakon prav- gotovo ni lahka zadeva. Zahteva pre- cej samoodpovedovanja, prilagajanja željam enega ali drugega partnerja; spore pa je treba reševati s potrplje- njem in dobro voljo. Kadar se imajo ljudje radi, so tudi razočaranja neiz- bežna — pravi stara resnica. Čimveč je ljubezni, temveč je razočaranj, pravi naprej. Ce na primer žena, ki je zaverovana v svojega moža, nekaj mesecev po poroki opazi, da do nje ni več tako ljubezniv in pozoren, pa čeprav je vse drugo ostalo tako kot prej, bo postala zagrenjena in neza- dovoljna. »Ne zahtevam,« pravi, »da bi me zasipal s komplimenti in cvet- jem, pa vendar bi rada, da bi se spom- nil na najine obletnice, da bi se spomnil vseh tistih lepih dni, ki naju vežejo. Zanj so take male pozornosti smešne, meni pa toliko pomenijo!« Menda ni moža, ki ne bi želel, da bi bila njegova družica vedno urejena in lepa, tako kot je bila takrat, ko ji je bilo šele dvajset let. Ponavadi pa ne pomislijo, da se mnoge začno hitreje starati šele takrat, ko ji sami povedo da so to opazili. Naj še enkrat potrdi- mo tisto dejstvo, ki pravi, da je ljub- ljena žena vedno lepa. Tista pa, ki se čuti osamljeno, svoje svežine in lepo- te ne bo mogla dolgo obvarovati, i Mnogokrat ljubezen ne oslabi, pa se zakonca vendarle ne razumeta več Največkrat je v teh primerih kriva utrujenost, preobremenjenost, nezau- panje, podcenjevanje drobnih, vsak- danjih pomenkov itd. Ljudje to včasih rešujejo s prepiri, toda želja po uporu se kaj spremeni v željo po maščeva- nju. Mnogo nezvestob v življenju na- stane prav zaradi te čudne želje. Ponovno vzpostaviti harmonijo v takem zakonu je težko. Samo z veliko voljo in pravilnim ravnotežjem strasti in ljubezni, pa nežnosti in čustev po- stane zakon pot, ki jo zakonca skupaj hodita. Največja nevarnost — pa če- prav mnogi ne mislijo tako — je nam- reč v tem, da hodita po dveh različ- nih stezah, po dveh stezah osamljeno- sti, ki sta razdeljeni kot železniška tira, ki se nikoli ne srečata. (Po Grazzii' Prav gotovo je pričeska tisti del jutranjega opravila, ki ženi vzame največ časa. Ce se nezadovoljna obrne od ogledala, se kaj lahko primeri, da bo ves dan slabe volje. Letošnje pričeske pa so bile izredno zapletene. Poldolgi lasje prav gotovo niso najbolj prijetni, so pa nedvomno lepši kot tisti prav kratki, ki smo jih nosile še pred leti. Sprijazniti se bomo morali torej s tem, da bomo letos za frizerja porabili več denarja kot po navadi in da bo zjutraj treba vstati kakih deset minut prej. V zadnji številki »Man^- kena« je tudi nekaj lepih, sodobnih pričesk. Izbrali smo dve od njih: , % prva je večerna in jo svetujemo predvsem tistim srečnicam, ki imajo' lepo oblikovana usta in močne ličnice. Pričeski daje še poseben čar vple- tena kita. # drugo pričesko pa odlikuje predvsem lo, ker so lasje namenoma — nepravilno počesani. Svetujemo, da poudarite tisto stran obraza, ki se vam zdi lepša. Naučimo otroke plavati Če vaši otroci ne znajo plavati, jim bodite vi prvi plavalni učitelji. Ver- jemite, da bo to najbolje, saj svojega otroka dobro poznate in najlaže bo- ste izbrali metodo, s katero bo pre- magal strah pred vodo. Najprimerneje je zato, da poskusite način igrivega navajanja, ki ga upo- rabljajo plavalne šole pri nas in v tu- jini; doslej je tak način pokazal že lepe rezultate. Otroka namreč ni tre- ba kar naprej držati čez pas in ga učiti, kako naj dela z rokami in noga- mi, da se bo obdržal na vodi. Pri vsem je namreč najvažnejše to, da se otrok navadi gibanja pod vodo, da se sezna- ni s potapljanjem, da na vodi leži, da gleda pod njo itd. Zato poskusimo z vajami, ko bo otrok z vodnega dna pobiral kamenje, ko bo kobacal skozi vaše razširjene noge, ko bo pod vodo gledal itd. Ponekod so še bolj domiselni. V otroški bazen potopijo na primer od- služen avtomobil. Pri tem morajo biti najmikavnejši deli skriti pod vodo. Otroci bodo najprej poiskali dele, ki molijo iz vode, nato pa bodo z na- daljnjim raziskovanjem že potopili glavo pod vodno gladino. Tako delo poteka sicer v čudnih, vendar zani- mivih okoliščinah. Otroci pozabijo na strah pred vodo in mnogi kar naen- krat splavajo. V začetku tudi ne sme- mo biti preveč zahtevni, saj tu ne gre za športno tehniko plavanja, temveč za varnost. Ostalo bodo otroci kasne- je že pridobili. , D. CEŠNJEV KOLAC Potrebujemo maslo, petnajst žlic sladkorja, štiri rumenjake, četrt kilo- grama moke, zavojček praška za pe- civo, pet žlic mleka in sneg štirih beljakov. Poleg tega potrebujemo še dve pesti zmletih orehov ali lešnikov in pol kilograma češenj ali visenj. Maslo in sladkor ter rumenjake pe- nasto vmešamo. V mleku raztopimo prašek za pecivo in nato dodajamo rnoko, mleko, orehe ali lešnike in na koncu sneg. Kozico namažemo z mastjo, posipamo z moko in vlijemo vanjo zmes. Na zme? položimo opra- ne češnje ali višnje in pri dobri peči pečemo približno 40 minut. Sončne opekline # Za tiste, ki odhajajo na dopust, smo zbrali nekaj kozmetičnih »sonč- 'lih« nasvetov: v obraz preveč zagorela žena je vse prej kot prikupna. Pred- vspm velja to za tiste, ki so se že odmaknile od najbolj rosne mladosti. Medtem ko rjava, zagorela polt prav nesramežljivo izda vse gube in gubice. Jih svetlorjava če si še nekoliko pomagamo z lepotičjem — spretno Zakrije. % Tudi lase je treba obvarovati pred direktnimi sončnimi žarki. Ce tega ne bomo storili, se bodo izsušili, lomili se bodo in izgubili bodo svoj Zato je nedvomno bolje, da jih zavarujemo s slamnikom, ki bo — mi- '•^Pgrede — tudi prikupen, modni dodatek. Če pa se lasje kljub temu lomijo so mastni, jih moramo redno mazati z oljem za lase. % Poleti, predvsem pa med sončenjem je treba posebej negovati oči ^eke. Najbolje je, da oči vsaj takrat, kadar je sonce izredno močno, za- ^rujemo s sončnimi očali. Seveda pa jih ne smemo nositi kar naprej, sicer ^^Qo pod njimi ostali beli kolobarji. Kotički oči in veke so seveda prav ^ o občutljivi. Ce kdaj, potem je predvsem v teh dneh nujno, da vtremo ^^^^ — in to večkrat na dan — dobro hranljivo kremo. Ker pa je koža oči izredno nežna in prosojna, je treba kremo vtirati v kožo samo z imi udarci prstov. Masažo oči in vek rajši prepustimo izkušenim rokam. ^ In še enkrat: pri sončenju nikar ne pretiravajte! -a Vsako leto prinese poletje s seboj veliko prijetnih dni. Letos smo vroče mesece tako težko pričakovali, da se bo verjetno kaj rado primerilo, da bo- mo to občutili tudi na lastni koži. Veliko, koristno vlogo sonca so po- znali že stari Grki in Rimljani. Klasič- na grška gimnastika in rimski solari- umi niso bili pravzaprav nič drugega kot izpostavljanje telesa soncu in zra- ku. Sodobna medicina pa je vplive sonca na organizem še bolje spoznala Zato priporoča — kljub temu, da ne zanika ugodnih sončnih vplivov — pri sončenju veliko opreznost. Sončno žarčenje, zbir sončnih žar- kov, se sestoji iz tistega dela žarkov ki jih vidimo in iz dveh skupin nevid- nih žarkov — to so infrardeči in ultra- violetni žarki. Ti žarki na organizem izredno koristno vplivajo, so pa tudi vzrok najpogostejših incidentov. Ce se torej soncu predolgo izpostavljamo največkrat postanemo žrtve teh ultra- violetnih žarkov, kajti sončne opekli- ne so njihova posledica. Ti žarki v ve- čini ostajajo v atmosferi in le majhen del jih pride do zemeljske površine Tako zdaj tudi laže razumemo, zakaj je njihov vpliv prav na obali morja tako močan. 2arki se namreč odbija- jo tudi od morske površine. Kakšni so opečeni ljudje, nam ver- jetno ni treba posebej opisovati. Nji- hova koža je rdeča, telo nekoliko za- tečeno in čez dan ali dva že pokrite z mehurčki, ki so polni bistre tekoči- ne. Kot vse ostale opekline spremljajo tudi sončne še drugi znaki: utrujenost in slaba volja, nespečnost, slab apetit povišanje temperature itd. Najpogostejše so lahke sončne ope- kline, vendar naletimo vsako leto tu- di na več primerov težjih opeklin Zdravljenje teh pa je seveda dolgo- trajnejše in tudi bolj nevarno. Bolj kot kjerkoli drugje velja za sončenje pravilo, da je bolje prepre- čiti kot zdraviti. Pri sončenju je po- trebna samo umerjenost in postopno izpostavljanje soncu. Prvi dan se son- čimo največ deset do dvajset minut naslednji dan pa to omejitev že neko- liko povečamo. Vsak naslednji dan dodajamo po nekaj minut in čez kak teden dni se nam sonca ne bo treba več bati. S. BOROVNIČEV LIKER Očistimo liter borovnic, jih dame v steklenico, dodamo lOdkg sladkorja skorjo cimeta, nekaj klinčkov ter na- lijemo nanje en in pol litra slivovke ali drugega domačega žganja. Zama- šimo in postavimo za 10 do 12 dni na sonce. Uporabljamo oboje, žganje ir borovnice. Priporočljivo je predvsen? za grižo, drisko itd. BOROVNICE Z VINOM Zavremo četrt litra vina, 15 do 20 dekagramov sladkorja, košček cime- tove skorje in dve nageljnovi žbici ter kuhamo četrt ure. Nato dodamo liter opranih in izbranih borovnic ter jih kuhamo 6 do 8 minut. Še vroče damo v kozarce, ki smo jih v pečici dobro segreli. Ohlajene zavežemo in shra- nimo. Preden postavimo na mizo, po- beremo cimet. VLOŽIMO BRUSNICE Brusnice očistimo, operemo In jih stresemo na rešeto, da voda odteče Nato jih damo v kozico za prst na debelo, potresemo po vrhu s sladkorno sipo, nato spet brusnice in sladkor itd (za kilogram brusnic porabimo pol kilograma sladkorja). Nazadnje prili- Jemo četrt litra rdečega vina, pride- nemo košček cimeta in 1—2 nageljno- vi žbici. Tako pripravljeno kuhajmo od 8—10 minut, da brusnice nekoliko razpočijo. Še gorke damo v segrete kozarce In ohlajene zavežemo. NAKLJUČJE ALI ZVIJAČA Znano je, da nekatera podjetja da- jejo v embalažo svojih izdelkov naj- različnejše kupone, fotografije in šte- vilke, ki jih morajo potrošniki zbrati v serijo, pa pridejo v poštev pri žre- banju nagrad, ki jih proizvajalec na- meni potrošnikom. Tako je tudi z »Al- busovim« pralnim praškom. Gospodi- nje bi morale zbrati serijo sličic ži- vali. Toda nekatere gospodinje so ugo- tovile in potem druga drugi zaupale da jim od »Albusovih« kuponov manj- ka samo risba psička. To je ugotovilo več gospodinj, zato se nam zdi skoraj neverjetno, da imamo opraviti s slu- čajem. Po drugi strani pa tudi ne mo- remo verjeti, da bi proizvajalec »Al- busovega« pralnega praška želel po- trošnike nasejmariti. Morda bo kdo iz- med bralcev našega lista pomiril ogor- čene gospodinje in nam sporočil, da ima že kompletno serijo. A. K. Kam s cvetjem med dopustom Na dopu.'^l se odpravljamo! Sprem- 'hi nas vrpta skrbi: smo zaklenili sta- novanje, zaprli. pipe, izklopili radio a!i nismo morda pustili odprtih oker itd. No, ena veliiiih skrbi pa je tudi ¦ o/>nr) cvetje, ki qa jp menda dovolj \ vsakćm gospodinjstvu. Poskusimo skupaj najti nekaj reši- tev! Ce imarno kopalnico in v njej l.ad, ki ni pod vplivom direktnih sonč- nih žarkov in če ie kopalnica dovol' cvet'.a, bomo cvetje postavili v kad Na dno kadi položimo nekaj lesenih deščic, na ije pa postavimo lončke 7 rožami. I'^ato natočimo v kad tolike vode, da se njena površina dotika de ščic. Pri tem pa moramo paziti, da dne lončkov ni v vodi. Poznamo namreč veliko rož, ki bi jim nenehna vlaga škodila in segnile bi. Samo filoden- dron, kokosova palma in še nekatere ' drugo zelenje niso občutljivi na vla- go. Pred odhodom moramo vse cvetje skrbno zlaliti, voda iz kadi pa jim bo zagotovila vsaj minimalno vlago. Cc hočemo biti popolnoma sigurni, da ro- že ne bodo »žejne«, bomo kupili ne koliko stenja. En konec homo pritr- dili v zemljo lončka, drugega pa pu' stili v vodi. S pomočjo te vrvice, bode rože imele vedr\f> dovolj vode. poudarimo še enkrat: to rešitev lah- 'o izberem.o samo takrat, če je kopal- nica dovolj svetla in zračna. Vse rože namreč za svojo rast potrebujejo svet- lobo, zato bi jih s tem, če bi jih za- prli v teman prostor, popolnoma uni- čili. Ce pa nimamo svetle kopalnice se moramo znajti na drug način. V velike posode položimo precej gozd- ¦icga mahu, ki smo ga napojili z vodo in vanje postavimo manjše cvetne 'ončle. Z mahom lahko pokrijemo tu- 'li po'^'fšlno lončka, medtem ko mora- mo pod dno velike posode položiti desko, da nam. voda. ki bo morda ste- kla iz posode, ne bo pokvarila tal. Po- sodo s cvetjem i'noramo postaviti ta ko, da bo no dovolj svetlem mestu uu pa sončni žarki nanjo vendarle ne bodo direktno sijali. Cvetje na balkonu dobi nekolike vlage od dežja. Vendar se na to v po- letnih dnfe/j ne smemo zanesti. Raje tudi tem rožam zagotovimo vsaj mini malno vlago. To najbolje storimo z bombažno vrvico ali stenjem. Tako za- varovane rože lahko brez skrbi zapu- stimo za deset, petnajst dni in prav nič ni potrebno, da bi si zaradi njih delali skrbi. stran 14 CELJSKI TEDNIK Številka 17 — 12. julija 1962 Mihail Zoščenko Velemestna osebnost v vasi Vsači so volili novega predsednika. Tovariš Verdnjikov, ki ga je osnovna organizacija napoti- la v patronirano vas, je stal na pravkar ostruienih hlodih in govo- ril zbranim kmetom: — Mednarodna situacija, držav- ljani, je jasna do največje jasnosti. Ni vredno, da bi se zadrževali ob tem. Zaradi tega bomo prešli na te- koči moment današnjega dne, na volitve predsedftika namesto Ivana Kostiljova. Ta parazit ne more ime- ti v rokah celotne državne oblasti, zato ga odstranjujemo. Predstavnik vaških revežev, kmet Mihajlo Bobrov Vasiljevič je stal na hlodih poleg tovariša iz mesta, in do skrajnosti vznemirjen, ker so mestne besede slabo dostopne kmečkim glavam, brž pričel tolma- čiti nejasen smisel govora: — Da rečemo na kratko, je dejal Bobrov, — kravji mu rog v trebuh, tale Ivan Maksimič Kostiljov ne more biti predsednik in ga zato od- stranimo ... — Namesto omenjenega Ivana Kostiljova, je povzel tovariš iz me- sta, — predlagamo, da izberemo človeka, ker nam špekulanti niso potrebni. — In namesto parazita, je obra- zložil Bobrov, — tudi tega, strela ga ubij špekulanta z žganjem, če- prav je moj sorodnik po ženini strani, predlagamo, da se spremeni in izkaže ... — Predlagamo, da opravimo kan- didaturo osebe, je rekel tovariš iz mesta. Mihajlo Bobrov je pod močnim vplivom občutkov snel kapo ter na- pravil široko gesto, ki je pozivala zbrane h kandidaturi. Zbor je molčal. — Kako bi bilo z Bikinom, kaj? Ali z Jeremejem Ivanovičem Seki- nom, a? je vprašal nekdo. — Prav, je odvrnil tovariš iz me- sta. — Bikina... da zapišemo. Množica, ki je vse do tega tre- nutka molčala, se je vznemirila in pričela klicati imena kandidatov, ki naj bi bili počaščeni z dolžnost- jo predsednika. — Bikin Vasja! Jeremej Ivanovič Sekin! Mikolajev! Tovariš iz mesta si je zapisal ime- na. — Bratje! je zaklical nekdo. — Tole niso nikakršne volitve. Sekin in Mikolajev... Treba je izbrati lju- di, ki so napredni ...Ki so, kakor se reče, v popolnosti... Ki so se recimo izurili v mestu — evo, takš- ne... Ki skozinskoz vse znajo. — Tako je! so zaklicali množično. —Ki so napredni. Vsepovsod volijo take. — Tendenca je pravilna, je re- kel tovariš iz mesta. — Predlagaj- te imena. Zbor je utihnil . — Kako bi bilo z Ljoško Kono- valovom? On je edini, ki je prišel iz mesta. On je velemestna osebnost. — Hočemo Ljoško! Pridi Ljoška! Govori v zboru! Ljoška Konovalov se je prerinil skozi gnečo, stopil pred naložene hlode in se zadovoljen ker uživa splošno pozornost, velemestno pri- klonil ter položil roko na srce. — Govori, Ljoška! so klicali. — No dobro, je dejal Ljoška, ne- koliko zmeden. — Prav je, da me volite... Sekin ali kaj jaz vem, Mi- kolajev — kaj so to volitve? Mene je v dveh letih mesto dodobra ob- tesalo. Prav je, da me volite ... — Govori, Ljoška! Referiraj zbo- ru! so ponovno klicali. — Lahko govorim, je rekel Ljoš- ka. — Čemu ne bi govoril, ko vse vem. V nasprotju z. vami sem jaz kulturen človek. V dveh letih sem se otresel vaške zabitosti. Drugo, moj jezik je dobro nameščen — lahko govorim. — Prav Ljoška, so rekli. — Kdor nima jezika, je oven. Samo jezik naredi človeka. — To, to, je pritrdil Ljoška. — samo jezik vodi k fortuni. Jezik plus^ znanje. Treba je poznati — zako- nik, paragrafe, dekkrete. Vse to jaz poznam. Tisti dve leti sta me obte- sali... Dogajalo se je vsak čas: se- del sem v celici, pa so prihajali. Po- jasni mi, Ljoška, kaj pomeni ta pri- pomba k dekretu. — Ampak, kakšna celica? so za- klicali. — Fant, o kakšni celici go- voriš? — Kakšna celica? je vprašal Ljoška. — štirinajsta vendar. Ležali smo v Križih ... — Kaj res? so se začudili. — Am- pak, zakaj si ležal po zaporih? Ljoška je srepo pogledal množico. — Nekaj čisto nepomembnega, je nedoločno zamrmral. — Politika, ali si kaj izmaknil? V svesti si, da je zapravil svojo kandidaturo, se je Ljoška zopet po- služil svojega dobro meščanskega jezika: — Ne, z menoj se ni zgodilo nič po- sebnega. Prišlo je do primanjkljaja v blagajni. Prav res, ni mogoče sta- ti poleg vode in ostati suh. Zamah- nil je z roko. Tovariš iz mesta Verednjikov je nekaj časa govoril o novih tenden- cah volitev tovarišev, ki so se izuri- li v mestu, pa je predlagal Jereme- ja Sekina. O Ljoški je rekel: — Takšne je treba nagnati, s parolo: Puli zel, da ti ne prerase polje. Mihajlo Bobrov je razložil smi- sel teh besed in Jeremej a so eno- glasno izvolili. Vzdržal se je samo eden, a to je bil Ljoška. Ta ni ma- ral kmečke zabitosti. Pisatelj Oskar Hudales Križar Lenart Agilna mariborska Založba Obzor- ja je izdala zgodovinski roman KRI- ŽAR LENART, ki ga je napisal zna- ni mariborski pisatelj zgodovinskih romanov, mladinske literature, pe- i dagoških in učnih pHročnikov Hu- ' dales. Roman je obsežno delo, saj nudi bralcu kar 567 strani zanimi- vega, napetega in poučnega branja. Osrednji del romana je zgrajen na resničnem zgodovinskem dogod- ku. 18. septembra 1231 je tedanji oglejski patriarh Berhtold obsodil v cerkvi v Rečici ob Savinji Ja- neza in Lenarta iz Vologa v Zadret- ju na,smrt, ker sta v tedanjem sa- mostanu v Gornjem gradu ukradla nekaj denarja in dragocenosti. Te- danji gornjegrajski opat Albert pa je prosil zanju pri patriarhu. Ta jima je sicer smrtno kazen odpu- stil, toda morala sta oditi v Pale- stino, kjer naj bi se kot križarja borila do konca svojega življenja proti Mohamedancem. »Kako si prišel do tega motiva in do pobude za zgodovinski roman Z Gornje grajske ga?« sem vprašal pisatelja. »Zgornja Savinjska dolina mi je že od nekdaj pri srcu,« mi' je za- upal Oskar Hudales. »V, tamkajšnjih krajih sem kot otrok preživel svoja najlepša leta, četudi je tedaj divja- la prva svetovna vojna. Lepote zgornjesavinske pokrajine, njenih visokih, veličastnih gora, njenih pravljično skrivnostnih gozdov, bi- serno čiste Savinje, tihih naselij, slikdvito postavljenih v še bolj sli- kovito okolje, romantična osamlje- nost gorskih kmetij, vedra čud Sa- vinjčanov, pesniška odmaknjenost planinskih trat, življenje drvarjev, splavarjev, plavcev, Žagarjev, mli- narjev in kmetov, vse se mi je že v otroških letih tako vtisnilo v du- šo, da je postalo bistveni, sestavni del mene samega, mojih razmišljanj in mojega čustvovanja. Ze svojo pr- vo obsežnejšo knjigo pod naslovom »Mladost med knjigami« sem po- svetil spominu na moja mlada leta v zgornji Savinjski dolini. Zdaj ko sem prelistal in pobrskal po mno- gih arhivih, sem našel še več zgo- dovinskega arhiva. Vse kaže, da bo tudi moje prihodnje delo spet zgo- dovinski roman z Gornjegrajskega, iz leta 1495, ko so se tam uprli kmetje. Še rajši pa bi napisal ve- liko trilogijo iz življenja Gornje- grajcev iz časa med obema vojna- ma, med osvobodilno borbo in v sedanjih časih«, je končal pisatelj najin razgovor. Jože Zupančič JAZ IN MOJ DOPIIST Dopust sva z ženo planirala za drugo polovico junija. Bolje rečeno planirala ga je žena. Namreč ona ne hodi v službo in ker imava v hiši tudi pomočnico, je utegnila, da je pri kofetku sestavila program letnega dopusta. Ker se mi ni dalo razmišljati, sem ta desetdnevni plan enoglasno potrdil. In žena je rekla: Greva v ponedeljek. Glej, da boš dobil dopust! ¦ Seveda, to je rekla moja gnada doma. pri oglati mizi. Po fabriški okrogli mizi pa je udaril šef pro- izvodnje in rekel. Ne, in še enkrat ne! Prekleto sern, moral skakati okoli mojstrov, nadmojstrov, podšefov in šefov, da so mi končno ugodili. Pojdi, da te ne bomo poslušali! Vlak je cijazil in pricijazil v kraj, kjer je stanovala ženina prijatelji- ca. Obis-kala sva jo in domenili smo se. da greino zvečer v »resto- ran«. Kazalo je, da bo veselo in prijetno. Ze smo segli po kozarcih, rekli smo na zdravje *in spraznili prvi kozarec. Pri drugem pa se je žena oglasila: — Glej, da se ga ne boš nažrl, zdaj nisva doma! Bila sva v gosteh še dva dni, a zame sta bila ena sama muka: pri zajtrku sem zinil enkrat, pri kosilu trikrat in pri večerji dvakrat. V četrtek sva sedla v avtobus in se zavlekla v kraj, kjer je poznala moja gnada nekega gospoda še izza prostih let. Ta gospod je bil sila prijazen in naju je povabil na spre- hod. Ko smo se nagledali lepot, je gnada nenadoma opazila, da nosi gospodova žena lepe šolnčke z vi- sokimi petami. Pa je zdahnila: — Ti že, ko imaiš tako elegant- nega dedca. Spet iso minili trije neskončni dne- vi in spet sva sedela v vlaku. Ci- jazila sva in pricijazila v kraj. kjer stanuje moje polovice stric. Vesel naju je bil in pripravil nama je pravo gostijo. Vstopili smo v krasno, veliko go- stilno in za uvod popili krepko por- cijo konjaka. Razvezal! so se nam jeziki in kar kmalu smo zvedeli, kako ta al! on! živi. Zena je ho- tela dobremu stricu malo »pohofi- rati^< in je rekla: — Stričeik, šestdeset let imaš, pa tako lepo izgledaš! Striček se je smejal, jaz in drugi smo prikimali. v. — In kakšne lase imaš in nobe- nega srebra v njih! je dahnila žeipa in strička pogladila po dokaj gostih laseh. Nenadoma pa je gnada stegnila že tako predolgo roko in s plosko roko udarila po moji pleši. — Pa tu poglejte! Aerodrom za m'uhe! Vsi so se zakrohotali. celo ljudje pri mizah so dvignili glave. Jaz pa sem obstal kot polit kužek. Potem so strežniki nanosili večer- jo. Večerjali smo, a jaz nisem ve- del, kaj sem nosil v usita. Preve- vala me je ena sama želja: Po najkrajši poti domov! Ko sva po desetih dneh izstopila na domači postaji, je gnada veselo dahnila: — Stari, v desetih dneh sem se za deset let pomladila! Nič nisem rekel. Niti prikimal nisem. Zase sem vedel, da sem po- doben sodu smodnika. Treba je sa- mo drobne iskrice in .takrat bi po- šteno eksplodiralo. Doma sem sedel v senco in skri- vaj popil pol litra konjaka.'.^ v -dk- Moj avtoportret Jaz, Pepi Penzl — Akva sem sli- kar. To pomeni, da slikam. Slikam in pripadam svoji lastni struji. Sem namreč izviren, zaradi česar ne po- znam in ne priznavam nobenih ve- likih mojstrov. Prepričan sem, da bi lahko hitro prišel pod njihov vpliv, če bi se seveda pričel ukvarjati z njimi. Zato vem, da mi lahko samo tabula rasa v tem pogledu ohrani mojo elementarno prvobitnost, ki se kaže predvsem v neznanski brzini slikanja. Slikam tako rekoč na teko- čem traku, tako, rekoč brez prediha. Najraje portrete in pokrajine, živali iz pradavnine in tako dalje. Toda te slike niso niti od daleč takšne, da bi v gledalcu vzbujale občutek določe- ne otipljivosti, ali da bi ob njih lah- ko vzklikali: — Poglejte, kako živo posneto po naravi! — Ne. Naravo posnemamo dandanes s fotoaparati in fotokamerami, s čopičem pa je treba odkrivati sebe, svoj notranji svet. Zato popolnoma razumem vse tiste laike, ki se jim zdijo recimo moji portreti kot dekoracija in moje pokrajine in živali kot na platno prenesena paleta, kot nekašni reliefi, podobni tistim, ki visijo po stenah šol. V tem je namreč konflikt med menoj umetnikom in mojo okolico. Ce sem jaz naslikal portret tako, da je ob koncu portretiranec prese- nečeno vzkliknil: — Kaj ste nori! Saj v tem zmazku ni nikjer mene!?,še to ne pomeni, da ga nisem naslikal po svojih najboljših močeh. Stvar pa je ta, da sem ga jaz prenesel na plat- no s svojimi očmi, medtem ko se je on gledal s svojimi, kar pomeni, da on v sebi 'ni videl del mene, ampak je bil toliko omejen in ozkosrčen, da je hotel prepoznati le sebe. To pa je že očitna nesposobnost, da bi se člo- vek uživel v umetnikovo stvaritev. Ker namreč noben obraz na svetu ni do kraja simetričen, ga lahko jaz slikam torej nesimetričnega. Pri tem je lahko na primer eno oko na me- stu, kjer je nos, usta na čelu in uho tam, kjer se nam zdi, da so v resnici usta. Vprašanje, kam bom kakšen organ ^postavil in kakšno likovno in barvno rešitev bom zanj našel, je torej odvisno od tega, do kakšne stopnje sem siJosoben to nesimetrič- nost videti. S tem zadenemo v jedro mojega slikarstva. Jaz sem namreč sposoben videti to nesimetričnost do takšnih dimenzij, do kakršnih ne mo- re seči nobeno oko, ki ni prav tako^ grajeno kot moje. Ce bi skušal to svojo sposobnost praktično prikazati na svojem avto- portretu, ki ga zaenkrat štejem za vrhunec svoje ustvarjalnosti, je ta videti tak: platno ima velikost 123 krat 197 centimetrov. Je izredno tr- pežno, kajti na njem je 5,5 kilogra- mov oljnih barv in 2,2 kilograma voska. Na njem prevladuje rahla oranžna in intenzivno rumena in rdeča barva, ostale barvne ploskve so nekako prikrite, podobno kakor je včasih v stavku povedek skrit v osebku. Toda celotni vtis je prav nasproten: tu je — vsaj za tiste, ki so to sliko občudovali — osebek skrit v povedku. To pomeni, da sem jaz skrit v svoji lastni ustvarjalni sili. Na prvi pogled me namreč sploh ni videti. Sele ko se občudovalec po- stavi v določeno distanco in napne oči, da bi me videl, se mu prično p>o- časi razkrivati posamezni deli obra- za. Tu zagleda kos ušesa, ki pri- sluškuje, kaj govorijo usta, tam tan- ko opno čela, za katerim je vse pol- no možganskih zavojev, tu spet oko, ki gleda v brado, nos, ki vonja omamni vonj barv... Ko tako z do- ločenim naporom, kajti brez napo- rov umetnosti ne moremo uživati, zbere in uredi vse organe, ima pred menoj mene, moj avtoportret. Tedaj se mu usta razlezejo v zadovoljen nasmešek, pristopi, me ;potreplja po rami in reče: — Dragi moj Penzl — Akva, to ti je izredno težka mojstrovina! 2^res impozantna stvaritev, kajti če je sploh kaj impozantno, tedaj je gotovo to, kako mojstrsko ste umeli na plat- no prenesti sebe, ne na bi se pri tem za las izneverili očem, ki so vas pri slikanju gledale. Samo človek, ki mu je dano prodreti v globine vašega ustvarjanja, bo ob tem avtoportretu vzkliknil: da, to ste resnično lahko samo vi! Peter Konica »Odstopi mi funkcijo« Kozerija Ne razumem, kako se je mo- glo zgoditi, da me vsa naša hiša v Dolgi vasi gleda nekako postra- ni. Ne vem, kaj je v tem takega, če nekdo nelcoga poprosi reci- mo za funkcijo. Pravzaprav je res — ljudje prosijo drug dru- gega na primer za denar, za sol ali olje ali kaj podobnega, toda če promislimo, da si pogosto os- tanejo dolžniki, mar si ni tedaj pošteno izposoditi tisto, česar pravzaprav sploh ni treba vra- čati?! No, stvar je najbrž v tem, da pač ni običajno, sposojati si ali prositi za funkcijo, toda, če se jih ljudje včasih že branijo, kaj je potem tu narobe? Po drugi strani sem namreč prepričan, da v naši hiši med velikim številom prebivalcev sploh ni človeka, ki bi sprejel funkcijo in ki bi bil recimo zrel za predsednika hišnega sveta. Vem, »^tega se voli,« boste rekli, ja, ampak, če ga ni; tam, kjer ga ni, ga vendar ne moremo vo- liti? Sicer pa, na uho povedano, so le izvolili tudi v naši hiši ne- koga, toda jaz, ki imam že iz- kušnje, sem ga hotel razbreme- niti. Ni to edinstveno? Kdo pa hoče še koga razbremeniti? Sto- pil sem do njega in mu vtem, ko je bil ves obupan, rekel:" »Odstopi mi funkcijo, saj veš, da je ne boš mogel opravjati. To ti je namreč izredno odgo- vorna naloga. Treba je zastopati interese stanovalcev v smislu zastopanja interesov stanodajal- cev, se pravi, zasledovati tiste faktorje, kateri omogočajo za- sledovanje tiste konstruktivne politike, katera je v skladu s po- litiko neangažiranja na nobeno stran, ker namreč situacija za- hteva aktivno poseganje v zade- ve v svrho razčiščevanja pro- blematike ...« » ... čakaj, če je ta funkcija tako zamotana, kakor si mi jo pravkar prikazal,« me je preki- nil izvoljeni predsednik hišnega sveta, >4i jo rade volje odsto- pim«. »¦Hvala ti,« sem rekel, «.rešil si sebe in mene. Ce .mi zdaj ne bi odstopil funkcije, ne bi mogel v svojem podjetju dokazati, da mi ljudje vendarle zaupajo, in da sem dejansko vreden zaupa- nja ...« Tako. V življenju se je treba znajti. Čeprav sem pravzaprav tudi jaz eden izmed tistih, ki za to funkcijo niso zreli, jo vendar- le imam. Sicer je taka familjar-' nost v nasprotju s sistemom upravljanja, toda kaj morem zoper to jaz?! Tine gt^lkaJT^- 12. junija 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 15 Prva medalja... Tine Srot je tokrat prvič nasto- pil na evropskem prvenstvu v orod- l,i telovadbi. Pot do uvrstitve v dr- žavno reprezentanco, ki je štela vse- " skupaj dva tekmovalca, Mira Cerarja in njega, ni bila lahka. Mo- ral je skozi težko in strogo selekci- jo. Nazadnje je uspel; na .šampiona- tu samem pa dokazal, da si je to mesto poleg nepremagljivega Mira pošteno zaslutil. Njegova uvrstitev med finaliste pri preskoku čez konja je prišla več ali manj nepričakovano; več smo pričakovali od njegove vaje na kro- gih. Hudo mi je, je dejal njegov trener tov. Tamazič, da so ga na krogih prenizko ocenili. Vse kaze, da si ho moral Šrot, enako kakor drugi nadarjeni tekmovalci, najprej pridobiti sloves... Da, sloves in ime! Vendar, kar mu ni uspelo na kro- gih, je dosegel pri preskoku čez konja, v disciplini, ki je delala naj- več preglavic vsem udeležencem petega tekmovanja za evropski po- kal. Tine se je odlično drial v tistem delu tekmovanja, ki je veljalo za šesteroboj in kot izbirno za dolo- čitev šestih riajboljših. Tine je dose- gel 9.50 točke. V tem pa ga je prehi- tel edinole svetovni prvak v te j disci- plini. Ceh Krbec; enako oceno kot on pa je osvojil še mladi bolgarski te- kmovalec Prodanov. Po tej razvr- stitvi je imel vse izglede, da se uve- ljavi tudi v finalni borbi. Šrot ni razočaral. Ko je v nedeljo zvečer skupaj s petorico slavnih imen prikorakal na oder se je zdelo, da ne bo zlahka opravil težke naloge. Bil je nemi- ren, obraz bolj bled, kot rdeč, navz- lic vročini. In ko je nekaj sto gle- dalcev začelo skandirati tudi nje- govo ime, je dobil več moči, morda tudi več zaupanja vase. le pri ogrevanju se je videlo, da ima Tine nekaj, kar drugim tekmo- valcem primanjkuje, namreč lep in siguren doskok; pa tudi njegov let čez konja je bil miren. Udarec na gong je prekinil pri- prave. Zdaj se je začelo za res. Prvi njegov skok je bil lep, doskok sigu- ren. Obstal je na mestu kakor pri- kovan. V dvorani je završalo, ljud- je so mu ploskali. Toda sodniki so mu odmerili le dobrih osem točk, vsekakor premalo za osvojitev ene od razpoložljivh medalj. Njegov skok je bil lep, toda na žalost je z rokami segel čez tisto črto na ko- nju, zaradi katere so mu odbili več kot eno celo točko. In ko se je znova ptibližal nastop- nemu mestu, je stopil k Tinetu tre- ner, ga prijel čez ramena in tova- riško pa tudi očetovsko opozoril na napako. Tine je samo prikimal; nobene besede ni rekel.. Samo pri- kimal je in se še enkrat pognal po zaletišču. Bo ali ne bo, so se takrat vprašali tisoči v dvorani in še večje število ljudi pri televizijskih sprjemnikih. Bilo je namreč jasno, če bo za ta poslednji poskus dobil vsaj 9.45 toč- ke, bo bronasta medalja njegova. V dvorani je zavladala grobna ti- šina. Zdi se, da ni bilo nikogar, ki bi mu ne želel najboljše ... Tine pa je tekel po zaletišču, se odgnal, uklenil in lepo, lepo spla- val čez konja. Potem je obstal na mestu kot pribit. Ljudje so zaplo- skali in ga pozdravili. Prejel je oce- no 9.45 točke. Torej, dovolj. In potem, ko je bilo očitno, da je bronasta medalja njegova, je pr- vi pristopil k njemu Miro Cerar, ga, objel in poljubil. To sta bila poljub in čestitka evropskega prvaka Ti- netu šrotu za prvo medaljo na evropskem šampionatu. M. Božič Nesramnost pa taka! Po zaslugi izredne prizadevnosti tov. Klemenca. Mljača in še nekaterih je v Celju [X)novno zaživel tenis. Sprva so si vneti privrženci te špontne igre uredili provizoričiio igrišče na šport- nem prostoru v mestnem parku; zaradi predvidenih bljižnjili del za izgradnjo umetnega drsališča, pa so se pred kratkim pre- selili ob Ljubljansko cesto, na igrišče, ki je že prod vojno služilo temu namenu. .Seveda so morali krepko zavihati rokave in ])rijeti za lojiato. kramp itd. Rezultati dela so se kmalu pokazali. Tako so p<;v-;ein obnovili površino igrišča, razen tega pa namestili tudi nosilce za novo žično og^rajo. Toda, kot smo videli, so nekateri netsramneži oskrunili prizadevanja in že opravljeno delo. Tako se jim je zdelo, da je lepo urejeno igrišče najbolj primerno za dirke z motorji in dvokolesi: pozneje pa si je nek predrzneš ali skupina takih ljudi umislila še drugo uničenje; izkrivili so nekaj nosilcev za novo ograjo in jih pokvarjene izravnali skoraj z zemljo. Človek bi skoraj ne mogel verjeti, da je vse to res in da se še najdejo ljudje, ki uživajo, če uničujejo delo, ki so ga opravili prizadevni športni delavci. Zato ta primer s še nedograjenim igriščem za tenis ostro obsojamo, odgovorne pa prosimo, da pov- zročitelje tega uničenja najstrožje kaznujejo. -mb- Olimp pred uspehom Kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v slovensko nogometno ligo se bliža koncu. Od osmih kandida- tov so ostali le štirje: med njimi pa imata po nedeljskih dogodkih na igriščih največ upanja na uspeh .Aluminij iz Kidričevega, ki je na domačem igrišču premagal Tržič z visokim rezultatom 5:0 ter Olimp, ki je v Zagorju, v dvoboju z Brat- stvom, izliojeval spodbuden remi 2:2. Po poročilih o poteku igre ima največ zaslug za neodločen izid odličen vratar Olimpa Bevc, ki je baje branil v velikem slogu. Zani- mivo je, da so imeli igralci Olim- pa skoraj ves čas tekme pobudo v svojih rokah in da .so domačini iz- enačili rezultat šele po streljanju enajstmetrovke. Glede na to, da bo povratna tek- ma med obema tekmecema v ne- deljo v Celju, lahko pričakujemo, da bo moštvo Olimpa uspelo tudi v tej preizkušnji in se tako ponov- no uvrstilo med najboljša sloven-' ska nogometna moštva. Seveda pa bo treba to premoč najprej potrditi in doseči zmago. To pa hkrati po- meni, de se bo treba boriti za vsako žogo, da bo treba pokazati zvrhano mero požrtvovalnosti. Olimpu želi- mo, da hi v tej borbi uspel: pa ne samo to, marveč da bi pozneje v družbi najboljših slovenskih enaj- storic tudi ostal. ZUNTAR — 3:54.3 NA 1.500 m , K pomembni dvojni zmagi jugoslovanskih-^ mladincev in mladink v dvoboju z avstrlj- skiim vrstniki so v nemajhni meri pripo- mogli mladi tekmovalci in tekmovalke AD Kladivar, ki so sodelovali v državn#- repre- zentanci. Tekmovanje je bilo v Gradcu; v tem ko se je dvoboj moških vrst končal z • rezultatom 85 ; 67, so mladinke zmagale s : 19. Med mladimi Celjani se je tokrat najbolj ] odlikoval Zuntar, ki .je dosegel prvo mesto ^ v teku na 1.500 m z odličnim časom 5:54.3. j Razen tega je isti tekmovalec zmagal še i v teku na 5.000 metrov s časum 8:44.6. Dvoj- no zmago je dosegla tudi Marjana Lubej in sicer v teku na 80 metrov čez zapreke (12.0) ter pri skoku v daljino s 5.59 m. Ip konč- no je eno prvo mesto pripadlo tudi Les- kovi na 200 m in s časom 27.0. gajSek spet prvi v nedeljo je bilo v Ljubljani prvič izve- deno tekmovanje z po-karti. Prirediitev je veljala za repirbliško tekmovanje, hkrati pa je imela še mednarodni značaj. Kakor ua pivih dveh tekmovanjih, ki sta prav tako veljali za republiško prvenstvo, je tudi to- krat v disciplini vozil do 50 ccm in zmagal Celjan Drapo Gajšek. TENISKA SOLA Teniški klub Celje otvarja t«ni5ko šolo, ki bo prfčela z delom Vo. t. m. in bo pred- vidoma trajala 14 dni. Interesenti naj se zglasijo na igrišču ob Ljubljatiski cesti. Prijave vsak dan od 17. ure naprej. Vsak udeleženec šole si mora sam priskrbeti lo- par, copate in plačati 100 dinarjev vpisnine. Sola bo pričela z delom 15. t. m. ob 8. uri zjutraj. VEC KOT NFJIESNO Medtem ko se je boj v medconskih in okrajnih nogometnih li,gah že kon^čal, se je pred kratkim zač(>lo tekmovanje za ju- goslovanski nogometni pokal. T(Mla žal. je že prvo kolo pokazalo, da so moštva in društva vzela to tekmovanje zelo neresno, saj so se od devetih kar tri teknie končale brez boja. Tako se tekmovanja niso udele- žile enajstordce iz Nazarij, Šoštanja in Ro- gatca, medtem ko je c-kiipa Rogaške .SLatine poslala v borlx) proti ^ojIlLku več ali manj rezervno moštvo. Srečanja v prvem kolu so se končala ta- kole: Vransko-.Sah^k 2:0, Zreče-( elje 0:8, Ku(leče-Naz.urje 5:0, brez igre, .'>tore-SoS- tanj 5:0 brez igre, Velenje-Rogatec 5:0 brez igre. Brežice-Pol'zela 4:1, Zalec-Šinartno ob Paki 1:5, Vojnik-Rogaška Slatina 2:1 ter (.o- tovlje-Oiimp 0:2. V drugem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Konjice-Brežicc 4:5, Vel.enje-ZNK Celje 6:5 (po streljan ju ena.istmetrovk), Šmartno ob Paki-Vransko 5:0 (brez igre) ter Vojnik-Radeče 2:5. OBETA SE LEP NOGOMET v okviru proslav v po<-astifev ob('iiiske;;a praznika Celja iii dneva vstaje slovenske- ga ljudstva bo ND Kludivar priredil 21. in 22. t. HI. pokalni nogometni turnir, na ka- terem IkmIo predvidoma sodelovale enajsto- rioe Radnirkega i/ Beograda (11. zvezna liga — vzhod), Slavena iz Rurae, Olimpije i/ Ljubljane ter Kladivarja. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzela občinska skup- ščina Celje. Tekme bodo na Glaziji v poznih popol- danskih urah in sicer tako, da bosta vsak dan po dve. PRIPRAVE ZA FINALE 1'ri AD Kladi var se z volako vnemo pri- prav l.jajo na finale ekipnega prvenstva dj- žuve v atletiki za člane in članice. Kot je znano jc Atlot-ka zveza Jugoslavije zaupa- li izvcdlio toga tekmovanja celjskih ailet- skini delavcem. Finale bo 27. in 28. junija. V zaključnem delu ickmovf.iija bodo na- stonili pri moških: Partizan, ki je v finalu republiškega lekniovaiija zbral. '^5.0'^'5 točk, nadalje C ervena , zv( zda i'jIOO, Slavonija "'".04", Kladivar 84(S, Ljubljana 52.524 in- •Mladost >l.'rO. \ /enski konkurenti pa l>odo nastopi'le: Mladost l-.mfy. Kladivar 16. 1%, .Maribor 16.041. Branik 1-).:41, Sliivonija 15.700 in Cr- vena zvezda 15. 45J. AVTOOBNOVA IN PODPLATAN v p(H-astitev dneva borca sta strelski dru- žini Ingrada ter Avtoobnove izvedli strel- sko tekmovanje /. zračno puško. V ekip- nem ocenjevanju je zmagala Avtoobnova s 659 krogi, med posamezniki pa Podplatan (Avtoobnova) s 178 pred Novakom (Ingrad) 176 ter Rotarjem (Avtoobnova) t"2 krogi. IZBIRNO TEKMOVANJE ATLETINJ V TEKU NA 400 m jutri, v soboto ob 17. uri popoldne l)o na stadionu Rorisn Kidriča v Celju izbir- no tekmovanje atletinj v teku na 400 metrov za nnst.; v državni reprezentanci. Na startu bodo nnjbolj.še ti-kučice nii tej propi. Brez zmage v nadaljevanju tekmovanja za ju- goslovanski pokal je ekipa kegljačev ŽKK Celja nastopila v Ljubljani, kjer so jo premagala moštva kranjskega Triglava, Branika iz Maribora in Ljub- ljane. Celjani so podrli 4G98 kegljev med posamezniki pa se je najbolj iz- kazal Marinček z rezultatom 857. Zadnja vest. Nov republiški re- kord: Vivod 199 cm pri skoku v no. Zdkaj premalo zanimanja Kadar ikoli in s komer koli bi pafeiijaH pogovor o strokovniii liadrili v partizanskih in šport- fijli društvih in organizacijah, bi lahko slišali ene in iste be- sede, oziroma tožlio - imamo premalo strokovno usposobije- ijih ljudi, ki bi lahko vadili oddelke ali sekcije. Čedalje ma'HJ je delavcev, ki bi hoteli žrtvovati svoj prosti čas za de- lo z mladino. Kako resnično je to mnenje .kaže tudi tole dejstvo: Konec prejšnjega meseca je okrajna zveza za telesno kulturo Celje poslala vsem svojim oziroma ustreznim osnovnim organiza- cijam razpis vaditeljskega te- čaja za košarko, rokomet, od- bojko in orodno telovadbo. V njem je tudi navedla, da krije vse stroške za udeležence teča- ja vključno s prevozom ona sama, to je organizator. Tako jc na široko odprla vrata v tečaj, ki bi naj dal čim več strokovnih delavcev v naših partizanskih in. športnih dru- štvih. Toda prijave za ta te- čaj so pokazale, da v društvih oziroma med njihovimi člani ni zanimanja za takšno izpopol- njevanje. Tiako se je vsega sku- paj prijavilo le trinajst kandi- datov in to šest za košarko, štirje za orodno telovadbo, dva za rokomet ter eden za odboj- ko. Številke so več kot zgovorne in kažejo, da v društvih res ni ljudi, ki bi bili pripravljeni žrivovatti še kaj več. Kje je krivda za to? Morda v društvih saniih. ki niso mogla, pa tudi niso znala stimulirati teh de- lavcev, se jim vsaj enkrat na leto - morda na občnih zborih - zahvaliti za prizadevnost in iz- gubo prostega časa. Krivdo za vse to pa lahko iščemo tudi v našem življenju, v družbi, ki še doslej ni dala priznanja, razen redkih izjem seveda, vsem tem tovarišem in tovari- šicam. ki opravljajo pomemb- no politično delo, in to že dolgo vrsto let. Dtlo v teh organiza- cijah je več ali manj zapo- stavljeno, v isenci ostale aktiv- nosti v družbeno političnih or- ganizacijah. To pa ni prav. Za- to bi se morali vsi skupaj za- vezati, d,a bi takšno stanje po- pravili in dali tudi telesno- vzgojnim delavcem tisto druž- beno priznanje, ki si ga zaslu- žijo. Morda bo potem itudi od- ziv za en ali drug tečaj druga- čen, kot je bil v primeru, ki smo ga navedli. -mb- Seršenov rekord Okrajno tekmovanje žensk, mladink in mladincev v streljanju z malokali- brsko puško je dalo naslednje rezul- tate: mladinci — ekipe: 1. Celje 929, 2 .Sevnica 625, 3. Šoštanj 585, 4. Slov Konjice 570, 5. Žalec 520, 6. Laško 460, 7. Šmarje 342. Mladinke — ekipno: 1. Šmarje 495, 2. Šoštanj 260. Posamezno — mladinci: 1. Seršen 256 (rekord), 2. Brečko (oba Celje) 237, 3. Lovrinc (Laško) 236 itd.; mladinke; Pilih (Laško) 220; ženske: 2elJ (Celje) 230. I. P. 24 NOVIH STRELSKIH SODNIKOV Konec prejšnjega meseca je od 34 prijavljenih 24 kandidatov opravilo iz- pit za-strelskega sodnika druge kate- gorije. Med temi, ki so preizkušnjo uspešno opravili sta dva dosegla od- ličen uspeh, 4 prav dobrega in 17 do- brega. Med novimi strelskimi sodniki je 5 mladink, 10 mladincev ter 9 čla- nov. Četudi se je zdaj število strokovnih kadrov v vrstah strelskih organizacij precej povečalo, bo tudi nadaljnja skrb v izobraževanju ne samo sodni- kov, marveč tudi inštruktorjev ipd. I. P. Vodijo kegljači »13. maja« Prvi del občinskega prvenstva Ce- lja v borbenih partijah v kegljanju je končan. Na njem je nastopilo osem ekip, med njimi pa najbolj uspešno moštvo »13. maj«. Borba za točke in najboljše mesto je bila izredno raz- burljiva; vrhunec pa je bil dosežen v srečanju »13. maj« — Invalid, ko je ekipa »13. maja« odpravila Invalida za vsega tri keglje. Ekipa ZKK Celja, katero so vsi sma- trali za favorita, je imela dva spodrs- ljaja, saj je izgubila ne samo proti »13. maju«, marveč tudi proti Invali- du. V vseh sedmih nastopih pa je po- drla največ kegljev in dosegla v zad- njem dvoboju odličen rezultat 465. Kegljači Elektra so imeli najmanj sreče, saj so morali kar petkrat podpi- sati predajo in tako ni čudno, če tičijo zdaj na sedmem mestu lestvice. Močno razočaral je Olimp, ki je tre- nutno na zadnjem mestu brez točke. Po sedmih nastopih so se moštva zvrstila takole: 1. »13. maj« 12 točk 2. Celje ,10, 3. Invalid 10, 4. Ingrad 8 5. Kovinar^Partizan Store 6, 6. Kovino- tehna 6, 7. Elektro 4 ter 8. Olimp brez točke. Najboljši posamezniki pa so se iz- kazali takole: 1. Vanovšek (Celje) 345 2. St. Klemenčič 318, 3. Pavle Mravle (oba »13. maj«) 313, 4. Št. Krajne (Elektro) 310, 5. M. Valenčič (»13. maj«) 298 itd. ^ Drugi del občinskega prvenst^'a bo v septembru letošnjega leta. J. L PO IVU ZORMANM "•Boš povedal?-« je hropel Janoš. >>Ne.« Janoš je zaklel in spet dvignil roko, bi udaril, pa se je premislil in jo '^vesil. v^To je premalo,« je spravil f^ozi zobe. >^Pa imamo še kaj huj- ^^8a. Te bo že izučilo.« . Po teh besedah se je obrnil in od- pl- Vrata je trdno zaloputnil za se- T^i hi ključ dvakrat obrnil v klju- čavnici. Jurček je ostal sam. Čutil se je za- doščenega in udarci so ga pekli ved- bolj. Sedel je na stol, naslonil ?!^^o na mizo in tiho zajokal. — Vsi, J' 8a imajo radi, so tako daleč in mu * morejo pomagati. Noč, ki je sledila, je bila za Jurčka mučna. Zeblo ga je, zato je prav malo spal in težko čakal jutra, dasi mu ni obetalo nič dobrega. — Kaj neki nameravajo, je grizlo Jurčka. Tudi negotovost izmuči človeka. Zunaj se je oglasil hrup avtomo- bila in v cerkvi je zašumelo kot v panju. — Le kaj imajo? Zmotil ga je ključ, ki jc zaškripal v ključavnici. Nekdo je vrata z vso silo odrinil in pomignil Jurčku, naj mu sledi. Štirje vojaki so ga vzeli medse in ga odpeljalL Bili so mrkih obrazov, opirali so se na puške in se še ozrli niso nanj, ko je stal med njimi. — Kam, je skrbelo Jurčka. Avto se je premaknil, zavil na ce- sto skozi vas. — V mesto. Na gesta- po, v roke Janošu, ki gotovo že ča- ka nanj. Zato ga ni bilo. Začel je razmišljati o begu. Dreg- nil je vojaka, ki je stal pred njim, in mu skušal s kretnjami dopove- dati, da mu je slabo. Vojak je razu- mel, Spogledal se je s ostalimi, ga prijel za ovratnik in ga potisnil h kraju. Kaj me ne bo izpustil, je skrbelo Jurčka, ki je čutil zadaj na ovratni- ku trd vojakov prijem. Bližali so se Tesnicam. Ce jih prevozijo je izgub- ljen. stran 16 CELJSKI TEDNIK Številka 27 — 12. julija 1963 .ledro zapleta: mir - vojna # Sredi volilne dejavnosti je za- sedal CK ZKJ. Tema so mednarod- ni odnosi v delavskem gibanju ... # CK sovjetske partije razpravlja o idejnih vprašanjih. Jedro razprav je usmerjeno k vprašanjem strategi- je in taktike komunističnega giba- nja ... # Iz Pekinga so v Moskvo poslali niaratonsko pismo. Vsebina je zajed- ljiva in nevarna. Napadajo sovjetske voditelje in razglašajo vojno psiho- zo.. . # Kennedy potuje po Evropi. Konzultira se z voditelji zapadne Evrope. V glavnem o bližnjih razo- rožitvenih razgovorih v Moskvi, ki naj svet odrešijo atomske more.. . # Doma v Ameriki rovarijo naj- bolj temne sile, češ, kaj je potrebno pogovarjati se s komunisti, češ, vsa- ko odlašanje pomeni krepitev sil so- cializma ... # Na kongresu svetovnega gibanja naprednih žena je Japonka zlovešče za vreščala: »Smo na pragu vojne! Delegatke so iz protesta zapuščale dvorano. Kitajska delegatka je za- jedljivo provocirala: — Se bi spora- zumeli tudi z gospo Kennedyjevo? — Bi, je odvrnila španska delegatka Ibarurri, če bi to pripomoglo k re- šitvi naših otrok pred atomsko ne- srečo ... # Ni mogoče zgraditi brezrazred- ne komunistične družbe na ruševi- nah velemest sveta, je na kongresu vzhodnonemške partije izjavil Niki- ta Hruščov. # Ce v boju s kapitalizmom pade pcAovica vseh Kitajcev, bo 300 mili- jonov Kitajcev vseeno uživalo sado- ve revolucije v komunizmu, je ob neki drugi priložnosti dejal Cu En Lai. V takih geslih danes išče človeštvo odgovore na najbolj bitno vprašanje sodobnosti — mir ali vojna?! V Mos- kvi od petega julija potekajo razgo- vori med delegacijama sovjetske in kitajske partije. Ves zaplet in prepad med stališči obeh strani je velik. Mnogo globljije, kot se površnemu opazovalcu zdi. Sovjeti so na XXIL kongresu KP SZ napovedali hiter razvoj Sovjetske zveze v komuniz- mu s p>ogojem, da bo mir ohranjen. Kitajci že leta ostro napadajo vsako prizadevanje za miroljubno reševa- nje mednarodnih vprašanj kot revi- zionizem, kot izdajstvo. Sovjeti, predvsem Hruščov, so za miroljubno ekonomsko temo s kapitalizmom za bodočnost delovnih množic vsega sveta, Kitajci vidijo v ekonomskih in tehničnih usF>ehih .socialističnih držav priložnost in pogoj za ot>oro- ženi poraz kapitalizma. Miroljubne države, predvsem neanga.tirane in nosilke aktivne koeksistence vlagajo vse sile, da vznikla žarišča nemirov in spopadov ne prerastejo v svetovni požar. Kitajci medtem trdijo, da je to ravno negacija teh prizadevanj, češ, zapad je slab, ne tvega in goden je za odločilni udarec. Pri vsem tem je treba vedeti, da Kitajci ne ostajajo v mejah svoje dežele, ki so je i>olovico pripravljeni žrtvovati, da Tirana ni edina podruž- nica Pekinga. Svoje somišljenike imajo v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Z ogromnimi propagandni- mi napori jih novačijo tudi po drža- vah, ki se pridružujejo sovjetskim stališčem in med partijami zahod- nega sveta. Z vsemi sredstvi želijo gibanja iz Moskve v Peking, pri tem pa računajo na najbolj mračne os- tanke stalizma in špekulirajo z na- videz brezihodnimi razmerami revo- lucionarnih gibanj v zaostalih, go- spodarsko in politično še vedno iz- žemanih področjih sveta. Jedro zapletov 'je torej v bistvu preprosto: Gre za mir! Zal pa reši- tev tega vprašanja ni tako prepro- sta. Toda globoko moramo biti pre- pričani ,da bodo zmagale sile zdra- vega razuma, da bo bogato obrodil sad prizadevanj Zveze komunistov Jugoslavije, ki s svojo dosledno mi- roljubno politiko aktivne koeksisten- ce ni našla soglasja zgolj z množica- mi delovnih ljudi v naši socialistični državi, temveč tudi med ogromno večino vsega človeštva. J. Kr. Bodočnost člove.štva naj bi bila taka kot jo simbolizifa naš posnetek. Ena- kost in sreča vseh ljudi brez razlike na barvo kože, naj bo ta bela, črna rumena ali rjava ... Sedemkrat šest je štirinajst ? Ne, ni vročina zadnjih dni botrovala računski operaciji v naslovu. Dajmo, razvozlajmo ga. Sedmo leto bo preteklo, odkar fantje iz Jugoslavije služijo miru na razmejitveni črti na Sinajskem polotoku, ki jo stražijo vojaki šestih naro- dov po zloglasnem anglo-francoskem in izraelskem napadu na Egipt. Po šest mesecev traja ena izmena. Jugoslovani v odredu JNA niso samo čuvarji miru v tem delu sveta, so hkrati nosilci prijateljstva med vsemi enotami, predvsem pa do Egipčanov. Tabor, v katerem so nastanjeni, se imenuje »Mala Jugoslavija«. Po naporni službi fantje najdejo čas za športne in kulturne prireditve, za stike z vojaki drugih držav in civilnim prebivalstvom. Vsak vojak in poveljnik, ki odsluži svoj rok v sinajski puščavi, je ob vrnitvi v domovino odlikovan z »Medaljo v službi miru«. Takih pa se je v sedmih letih zvrstilo veliko, saj je na službi na meji Afrike in Azije že štirinajsta izmena. * Na naši sliki vidimo zabavni orkester odreda JNA. Od vsepovsod UMRL NAJVIŠJI BOSANEC Pred nedavnim je v mali bosensk' vasi umrl Edhem Kodušič, ndjvišji Bo- sanec. Star je bil komaj petdeset let Zaradi svoje nenormalne višine je imel Edhem v življenju vedno težave Pri vojakih so mu morali narediti po- sebno obleko in čevlje, saj je imel šte- vilko 54. ČUDEN OBIČAJ V Dalmaciji se je ohranil star poroč- ni običaj. Ko mladoporočenec pripelje nevesto k hiši, vrže ona preko strehe razne vrste sadja, kar bi ji naj prine slo srečo v zakon. Poroko imajo po- poldne, ko pa je mrak, se tašča obleče kot strašilo in svate odžene domov. DOBER LOVEC Šestnajstletni Mirko Benček iz Pi- tomače se z ribolovom ukvarja že pre- cej časa. Prava ribiška sreča ga je pa obiskala pred nedavnim. Na reki jr ulovil soma težkega 55 kilogramov! Pa to ni ribiška, ampak resnična. ŠERIF V JUGOSLAVIJI Josip Derek iz Bugonja se lahko po- hvali z nečim neobičajnim. Leta 193P je bil šerif v mestu Witing v državi Indiani v Severni Ameriki. Iz malega raste veliko Zadnjo nedeljo v juniju je bilo le- tališče v Lovcu spet prizorišče repub- liškega tekmovanja. Tokrat so se med seboj pomerili letalski modelarji — pionirji. Prvenstvo je organizirala le- talska šola Aero]:luba v Celju, pokro- 'iteli nad tekmovanjem pa je bil od- bor Jugoslovanskih pionirskih iger. V obeh kategorijah (A I in A 2) je so- delovalo 82 mladih tekmovalcev. Igra in dolo sta v polni meri zasto- pana v modc^larstvu in oboje je za mladino koristno. Delo, ki služi igri Tekriovan^e je potekalo zelo discipli- nirano in r-;sjio. kljub igrivosti in ži- vahnosti tekmovalcev. Krhka, kot pe- ro lalika letala iz drobnih trščic in pa- pirja so "demonstrirala•< znanje svojih graditeljev. In rezullati? Pionirji — modelarji iz Celja so sc r.labšc odrezali. Menda so sledili vzo- ru jadralcev in motornih pilotov, ki le- tos niso gospodarili v slovenskem vrhu. Ce pa upoštevamo, da je mode- larstvo bilo še do nedavnega najbolj nerazvita panoga aerošporta v Celju potem je uvrstitev Crta Rojnika v Al kategoriji na sedmem in Petra Karner- ja v kategoriji A2 na petem mestu kar zadovoljiva. Ob tekmovanju so manifestirali tu- di sodobnost. Izstrelili so raketo, ki je poletela nad 3000 metrov visoko in se s padalom vrnila na zemljo. -ec TOREJ LE T.ARZAN... Doslej so vsi bili mnenja, da opice ne bi vzgojile človeškega otroka kot je to opisano v »Tarzanu«. To mnenje pa je pred dnevi demantirala indone- zijska policija. V džungli je policijska patrulja videla veliko opico, ki je no- sila velik zavoj. Ko so jo opazovali z daljnogledom, so osupli zagledali, da roke in noge, ki so molele iz zavoja niso opičje, temveč človešlte. Spravil' so se na lov in po preizkušeni metod? ločili opico od otroka. S hrupom sc spravili opico do lega, da je skrila otroka in zbežala. Prav na to so poli- cisti čakali. Ko so otroka našli, so ga dali v oskrbo zdravnikom v bližnj; zdravstveni postaji. Otrok je spuščal neartikulirane glasove, spočetka pa je odklanjal vse jedi razen gozdnih sa- dežev. Baje gre za pred tremi leti iz- ginulega novorojenčka iz bližnje vasi Sledi... Srbi imajo pregovor, ki pravi: Sneg zapade tudi zato, da zveri za seboj puščajo sledi... Mnogi ljudje, zlasti pa lovci, pozna- jo sledi živali. Redkokdaj pa nam pri- de pred oči sled nevarnega plazilca — kače. V snegu jih sicer ne bomo nikoli našli, pač pa v pesku. Take so ko so na naši sliki. Kaj pa v travi in kamenju? Tam jih ni, zato čim več pazljivosti... IZNAJDLJIVOST Kopalka na ploščadi bazena prepu- šča telo soncu, svoj čustveni svet pa knjigi. Toda nerodno je, da veter pre- rad ponagaja in zalista strani, roke pa vendar človek potrebuje, da podpre glavo. In če ima kovač za vsak pri- mer klešče, ima dekle na naši sliki v službi svoje sandale, čeprav jo bosa. Moloh na cestah! # AVTOBUSI POVZROČITELJI NAJPOGOSTEJŠIH NESREČ # ODSLEJ V PROlVIETNIH KONICAH VOŽNJA V KOLONI Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije je izdala dve izredno po- membni piiporočili. Prvo velja za avtobusni promet. Statistika je namreč pokazala, da so pri prometnih nesrečah z razmero- ma največjim odstotkom udeleženi avtobusi. Vozniki so pogosto brez- obzirni, zavestno kršijo prometna pravila, avtobusi pa so največkrat preobremenjeni, dostikrat tehnično niso brezhibni itd. Tega sicer v priporočilu ni, toda vse bolj se vsiljuje mnenje, da so vozniki avtobusov in drugih težkih vozil padli v občutek >>superiornosti-". Zavedajo se, da na primer »fioko« ob trčenju postane brezoblična gmo- ta mesa in železa, težko vozilo pa utrpi mnogo manj materialne škode in navadno nobene poškodbe in živ- ljenske žrtve. Ce je tako. in kaže da v primerih je, potem je to sadizem najslabše vrste, to je podoba fašiz- mu, ki je propagiralo geslo >>močnej- ši zmaga«. Drugo priporočilo se nanaša na ko- nice turističnega prometa, zlasti ol» nedeljah in praznikih. Prvič pripo- ročajo, da naj ob takih dneh vozila, ki so težko obložena, zlasti s priklop- niki, ne gredo na vožnjo. V klancih in v , cestnih ožinah močno ovirajo promet. Druga taka vozila so ravno nasprotno od prejšnjih mala, toda po moči šibka. Tudi taka vozila pred- stavljajo stalno nevarnost na cestah. Naše ceste nimajo dovolj izogibališč, kjer bi počasna vozila spuščala mi- mo sebe kolone hitrejših strojev. Treba jih bo zgraditi. Neštetokrat težko in počasno vozi- lo samopašno zavzame sredino ceste in nalašč noče ugoditi hitreišim mož- nost za prehitevanje. Taka hudobija se mnogokrat konča s krivdo za ne- srečo, ki bi jo lahko imenovali tudi naklepni umor neznanca. Priporočilo pa se v mnogih točkah spoprijema tudi z vozniki luksuznih vozil. V zadnji številki >>Tovariša« smo lahko o Celjanu, ki je brezob- zirno prehiteval s >>fičkom« celo >'Mercedese«, izsiljeval prednost, se rinil v prostore varnostnih razdalj med disciplinirane vo2Tiike v koloni, ko mu je zmanjkalo >»¦sape-s da bi prehiteval varno in hitro. Prišel je čas. in prav je tako.' ko bomo ob porastu prometa tudi pri nas vozili lepo v koloni, s hitrostjo, ki odgovar- ja povrečju vozil na naših cestah. Organi prometne varnosti imajo hvalevredno naročilo, da snobovske vozače spravijo k redu in obzirnosti. Človek ima včasih vtis, da za kr- mili nekaterih vozil sedijo negodni pubertetniki, ki hočejo svojim sopot- nicam dokazati svojo moškost s pre- drzno in divjo vožnjo. Ce že po vsej sili hočejo biti kavalirji, naj taki Don Juani izkazujejo svojo naklo- njenost s skrbjo, da jim je življenje in zdravje sopotnic prvo! V nekaj dneh je bilo v Celju ne- kaj težkih nesreč. Ce bi tehtali te nesreče z priporočili, ki so pred na- mi, potem se zdi. da je vljuden ton v teh aktih premalo, da je premalo tudi prip>oročilo samo. Sicer pa ima skupščina priložnost, če se red in varnost prometa ne bosta poboljšala, izdati zakon in poostriti zakonske predpise ter kazni. Naš savinjski pisatelj Janko KAC je v svoji knjigi >>Moloh« predstavil industralizacijo kot p>ošast, ki žre ljudi. Sodoben čas pa čaka na mojstra, ki bo opisal to prastaro pošast, tega žreca, v novi preobleki, ki v sedlu jeklenih konjskih sil drvi in melje po cestah. — ček