15
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
ZAOSTAJANJE STROŠKOV DELA 
POVEČUJE KONKURENČNOST
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Domače trošenje je septembra poraslo, a porast je bil sezonske narave. Dinamika trošenja 
prebivalstva ima podobne značilnosti kot skupno domače trošenje; trošenje države je 
stagniralo, bolj dolgoročna dinamika se je okrepila; investicije v osnovna sredstva so se 
povečale, bolj dolgoročna dinamika pa se je poslabšala. Izvozno povpraševanje se še naprej 
zmanjšuje; pešanje pa je v EU intenzivnejše kot v Sloveniji, konkurenčnost izvoznikov iz 
Slovenije se zato vztrajno in močno povečuje. V drugi polovici leta je presegla vrednosti 
pred krizo in konkurenčnost izvoznikov iz ostalih delov EU. K temu je veliko prispevalo 
zaostajanje stroškov dela za stroški dela v evro območju. Premajhno trošenje vse manj zavira 
rast gospodarstva, razlike med sektorji so velike. V predelovalni dejavnosti povpraševanje 
ne ovira gospodarske aktivnosti, v storitvenih sektorjih pa premajhno povpraševanje ostaja 
glavna ovira rasti. Trošenje v nekaj naslednjih mesecih naj bi se krepilo, a brez večjih 
pospeškov. 
Dinamika blagovne menjave se je v oktobru umirjala, posebno uvoza iz nečlanic EU (cenejši 
energenti). Umirjanje blagovne menjave je bilo nadpovprečno hitro tudi v primerjavi z 
drugimi članicami EU28.
Gospodarska klima je v bila v decembru ugodna, boljša kot je bila mesec prej, leto prej in 
nad dolgoletnim povprečjem. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bilo enako zaupanju 
mesec prej, večje kot pred letom in nad dolgoletnim povprečjem. Zaupanje se je ustalilo 
tudi v storitvenih dejavnostih, zaupanje v gradbeništvu se je pokvarilo, pričakovanja za 
naslednje tri mesece pa so se večinoma zvišala. Še bolj je upadlo zaupanje v trgovini na 
drobno. Gospodarska klima se je novembra v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2014 v 
celotni EU28 nekoliko popravila, medtem ko se je kratkoročno poslabšala. 
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila, a se je kratkoročno krčila. 
Industrijska produkcija v EU28 in v evro-območju je v oktobru glede na september porasla, 
porasla je tudi v letu dni, najbolj v Litvi in na Nizozemskem, padla pa je v Grčiji. 
 
Vrednost gradbenih del je bila oktobra nižja kot septembra in precej nižja kot oktobra 
lani, vendar impulzni trend kaže na krepitev. Skupno število turističnih prenočitev se je v 
zgodnji jeseni zvišalo, a trendno kaže na upadanje. K medletnem porastu so prispevali tuji 
in domači turisti, pri obeh pa se je impulzni trend obrnil navzdol. Zračnemu transportu je 
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
16
tudi oktobra šlo dobro, mestni cestni prevoz je stagniral, blagovni promet v Luki Koper pa 
je bil oktobra manjši kot oktobra lani. 
Na trgu dela se je stanje nekoliko izboljšalo. Število delovno aktivnih se je povečalo, 
prav tako se je povečalo število zaposlenih pri pravnih osebah, medtem ko se je njihovo 
število pri fizičnih osebah zmanjšalo. Število iskalcev dela na zavodih za zaposlovanje se je 
novembra v primerjavi z oktobrom zmanjšalo, bilo jih je malone 7 odstotkov manj kot pred 
letom. Manj kot oktobra se jih je prijavilo na novo, prevladovali so tisti, ki so izgubili delo 
za določen čas, med tistimi, ki so zavode zapustili, pa se jih je precej manj kot prej ponovno 
zaposlilo ali samozaposlilo. 
Stopnja brezposelnosti se je v letu dni znižala tako v evro območju kot v celotni EU, a število 
brezposelnih, posebno v evro območju, ostaja veliko. Najnižji stopnji brezposelnosti imata 
Nemčija in Češka, najvišji Grčija in Španija. 
Novembra so se življenjski stroški povečali, dinamika padanja se je omilila, osnovna 
inflacija pa je še padala. Cene storitev so ostale nespremenjene, cene blaga so se povečale. 
Glavnino podražitev so prinesla sezonske podražitve obutve in obleke, cene pa so stiskali 
naftni derivati ter sadje. Harmonizirani indeks cen se je novembra prav tako povečal, 
medletno je padal, v evro območju pa stagniral. Proizvajalčeve cene so se novembra 
ponovno obrnile navzdol, najbolj cene surovin, medtem ko so cene investicijskih dobrin 
stale. Bolj dolgoročno se cene ne povečujejo v nobenem segmentu namenske strukture in na 
nobenem segmentu trga. Cenovna pričakovanja ne kažejo opaznih sprememb. Cene surovin 
se še naprej znižujejo, najbolj so se znižale cene nafte, porasle so samo cene neprehrambenih 
kmetijskih pridelkov.
Oktobra so se povprečne plače povečale, a povečanje je bilo šibkejše od sezonskega, 
dinamika plač se je ponovno obrnila navzdol, razlike v rasti plač med dejavnostmi pa 
so bile majhne. Tudi razlike v letnem povečanju plač med dejavnostmi so bile majhne. 
V javnofinančni dejavnosti so se plače medletno povečale v ožji državi, v zdravstvu in v 
izobraževanju pa so se znižale. Stagniranje plač spremlja tudi podobna dinamika ostalih 
komponent stroškov dela, zato stroški dela še naprej vse bolj zaostajajo za stroški dela v 
evro območju, kar povečuje konkurenčnost gospodarstva. Zaostanek glede na evro območje 
pri plačah in ostalih stroških dela v širši državi je še bistveno večji; že dve leti stagnirajo 
na nominalni ravni, ki je nižja od ravni ob začetku krize. 
Javnofinančni prihodki so se novembra zmanjšali, zmanjšala se je tudi bolj dolgoročna 
dinamika. V primerjavi z lani so letos novembra javnofinančni prihodki prinesli za 60, 
kumulativno do novembra pa že za 370 milijonov evrov več kot lani. Novembrsko zmanjšanje 
je posledica enkratnega oktobrskega povečanja, predvsem časovnega premika vplačil 
trošarin in davka na dodano vrednost iz septembra na oktober pa tudi zelo nizke vrednosti 
v oktobru 2014. Neugodno preseneča le vse bolj sistematično padanje medletnih stopenj 
17
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
donosa od davka na dodano vrednost od uvoza, ki sovpada s krčenjem uvoza. Donosnost 
neposrednih davkov in ostalih prihodkov se je novembra povečala, močno predvsem donos 
od davka od dohodkov pravnih oseb, medletno pa so porasle vse pomembnejše davčne 
oblike neposrednih davkov in ostalih prihodkov razen prihodkov upravnih organov in 
denarnih kazni. 
Oktobra so se skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom ponovno zmanjšali. Čeprav 
gospodarstvo še naprej raste hitreje kot v evro območju, krediti podjetjem v evro območju 
stagnirajo, v Sloveniji pa še naprej padajo enako hitro kot so pred sanacijo bank. Krediti 
gospodinjstvom so po avgustu, tako kot v evro območju, pospešili tudi v Sloveniji. Depoziti 
prebivalstva so se ponovno povečali; depoziti podjetij so padli, tudi bolj dolgoročna 
dinamika depozitov podjetij se je zmanjšala. Povečana repatriacija depozitov je povečala 
finančno neodvisnost gospodarstva od bank, zato so se začele zniževati tudi omejitve, ki jih 
podjetjem predstavljajo težave s financiranjem.
S politiko krčenja posojil banke že neposredno poslabšujejo tudi svojo solventnost; ne 
izgubljajo le obrestnih ampak tudi neobrestne prihodke, ki so poleg zniževanja pasivnih 
obresti, ključni rezervni vir za reševanje bilance uspeha. S krčenjem kreditne in nanjo 
vezanih aktivnosti so banke v prvih devetih mesecih letos neto izgubile približno polovico 
dejansko realiziranega čistega rezultata. Medbančne obrestne mere se še naprej počasi 
znižujejo, posojilne obrestne mere le rahlo nihajo, depozitne ostajajo nespremenjene. 
 
Presežek v tekoči bilanci se je v oktobru zmanjšal, a je ostal visok, kumulativno pa se bliža 
8% BDP, saj presega poldrugo milijardo evrov. K temu sta več kot 1.4 milijarde prispevala 
presežek v blagovni menjavi, več kot 1.8 milijard presežek v storitveni, zmanjševala pa sta 
ga primanjkljaja na računih primarnih in sekundarnih dohodkov. Na finančnem računu 
so se v devetih mesecih obveznosti povečale, kar je rezultat zmanjšanja pri neposrednih 
naložbah in povečanja pri portfeljskih in ostalih naložbah. Bruto zunanji dolg se je v letu 
dni zmanjšal za slabo milijardo evrov, privatnega je le še tretjina. Neto zunanji dolg se je 
septembra zmanjšal za malo manj kot pol milijarde evrov, zdaj znaša približno 30 odstotkov 
letošnjega BDP, kar je najmanj po letu 2007. Donos na slovenske desetletne obveznice kljub 
majhnemu povečanju ostaja pod 1.7%.
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
18
LAGGING LABOR COSTS INCREASE 
COMPETITIVENESS
Velimir Bole, Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Growth of domestic consumption in September was of a seasonal nature. Dynamics of 
households consumption had similar characteristics as total domestic consumption. 
Government spending stagnated in September, while longer term dynamics strengthened. 
Investments in fixed assets increased, but longer term dynamics deteriorated. Export spending 
continues to decline; the decrease is more intense in the EU than in Slovenia, because the 
competitiveness of Slovenian exporters has been steadily and significantly increasing. In 
the second half of the year, it exceeded pre-crisis levels and the competitiveness of exporters 
from other parts of the EU. Relative lag in the dynamics of labor costs compared to the 
dynamics of labor costs in the euro area, contributed most. Under-spending inhibits the 
growth of the economy, but there are large differences between sectors. In the manufacturing 
sector demand does not hinder economic activity, while in the service sector, a lack of 
demand remains the main obstacle to growth. Spending in the next few months should 
strengthen, but without a major acceleration.
 
The dynamics of foreign trade in October slowed, especially imports from non-EU countries 
(cheaper energy). The slowdown of trade was above average in comparison with other 
EU28 states.
 
The economic climate has been favorable in December, better than the previous month, 
the previous year, and above the long-term average. Confidence in the manufacturing 
sector was the same as the confidence a month earlier, higher than a year ago and above 
the long-term average. Confidence was stable in the services sector, while it decreased in 
construction where expectations for the next three months are mostly favorable. Confidence 
in the retail trade lowered even more. Economic sentiment in November compared with 
the same period in 2014 across the EU28 improved, while in the short-term the sentiments 
deteriorated.
 
Industrial production in the yearly comparison improved, but it shrunk in the short term. 
Industrial production in the EU28 and in the euro-zone in October, compared to September 
rose. It also rose within a year, the most in Lithuania and the Netherlands, it fell in Greece.
  
The value of finished construction works was in October slightly lower than in September and 
much lower than in October last year, but the impulse trend indicates a strengthening. Total 
19
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
number of tourist overnight stays increased in early autumn, while the trend is declining. 
There was an interim increase in the contribution of foreign and domestic tourists, while the 
impulse trend reversed in both. Air transport was also going well in October, urban road 
transport stagnated, transport of goods in the Port of Koper was lower in October than in 
October last year.
 
In the labor market, the situation has improved. The number of employees has been 
increasing, as has also the number of employees with companies. The number of job seekers 
in the employment offices in November compared to October decreased for almost 7 percent 
from a year ago. There were less newly registered jobseekers than in October, the number 
was dominated by those who have lost their jobs for a certain period of time. Between those 
who left employment institutions, there were less re-employed or self- employed.
 
The unemployment rate in a year declined in both the euro area and the EU, but a number of 
unemployed in the euro area remains high. The lowest unemployment rates are in Germany 
and the Czech Republic, the highest are in Greece and Spain.
 
In November, the cost of living increased and the pace of decline eased, core inflation 
continued to fall. The prices of services remained unchanged, while prices of goods 
increased. The majority of price increases were brought by seasonal increases in clothing 
and footwear prices and they were squeezed by petroleum products and fruit. Harmonized 
index of consumer prices in November also increased year on year, in the euro area it 
remained unaltered. Producer prices in November again turned down, the most prices of 
raw materials, while the prices of capital goods stagnated. In a longer term, the prices did 
not increase in any production segment and in any segment of the market. Price expectations 
remain subdued. World commodity prices continue to fall, oil prices the most, only prices 
of non-food crops rose.
 
In October, the average wage increased, but the increase was weaker than the seasonal 
dynamics; thus wages have once again turned down and the differences in wage growth 
between the activities have been small. Differences in the annual increases in wages among 
the activities were also small. In the public sector, wages increased year on year in the core 
government sector, while they decreased in health and education services. Stagnant wages 
were accompanied by similar dynamics of other components of labor costs, therefore labor 
costs continue to increasingly lag behind the labor costs in the euro area, which increases 
the competitiveness of the economy. The lag behind the euro area wages and other labor 
costs in the public sector is much greater, they were stagnating at a nominal level for two 
years, and are lower than the level at the beginning of the crisis.
 
In November, general government revenues were lower, the more long-term dynamics 
declined. In General government revenues in November brought 60 millions € more than 
in November 2014, the cumulative to November was already 370 million € more than last 
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
20
year. The November decrease was primarily due to one-off increase in October, primarily 
temporal shift of excise tax and value added tax from September to October as well as 
the very low levels in October 2014. Unfavorable surprising is more and more systematic 
decline in the revenues of the value added tax on imports, coinciding with the contraction 
of imports. Revenues on direct taxes and other revenues increased significantly mainly from 
income tax. However, all important forms of direct taxes and other revenues excluding the 
revenues of administrative bodies and fines increased.
In October, total credits to companies and households continued to decline. While the 
economy continues to grow faster than in the euro area, loans to enterprises in the euro 
area stagnate while in Slovenia continue to fall at the same rate as before the rehabilitation 
of banks. Loans to households since August accelerated in Slovenia similarly as in the euro 
area. Deposits of households were up again; corporate deposits have fallen even more 
and long-term dynamics of corporate deposits worsened. Increased repatriation of deposits 
has increased the financial independence of the business sector from the banks, Thus, the 
financing constraints imposed by the banks and the regulator, eased.
 
The policy of contracting the lending has already directly worsened even the solvency of 
banks; they are losing not only interest incomes but also non-interest income, which, in 
addition to decline in deposit interest rates is the key resource for resolving the profit and 
loss account. With the contraction of credits and credit related activities the banks lost one 
half of actually realized net result in the first nine months of this year. Interbank interest 
rates continue to slowly decrease, the borrowing rates fluctuate slightly, the deposit interest 
rates remain unaltered.
  
The surplus in the current balance in October decreased, but remained at high levels, 
cumulatively it is approaching 8% of GDP. To this more than 1.4 billion was contributed 
by a surplus in trade in goods and more than 1.8 billion by surplus in services, while the 
deficit in the accounts of primary and secondary income decreased the balance of payment 
surplus. In the financial account in the first nine months liabilities increased as a result of 
a reduction in direct investments and increase of portfolio and other investments. Gross 
external debt during the year fell by almost one billion €, the share of private sector is yet a 
third. Net external debt in September decreased by a little less than half a billion €, it stands 
at about 30 per cent of GDP, the lowest since 2007. The yield on Slovenian ten-year bonds 
despite a small increase remained below 1.7%.
21
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Povpraševanje izvoznikov je normalno in se krepi, storitvenih podjetij pa šibko in 
stagnira
Domače trošenje je septembra poraslo za 5.9%. Povečanje je bilo predvsem sezonske 
narave, saj bolj dolgoročno ni prišlo do opaznega povečanja. Dinamika impulznega trenda 
se je sicer izboljšala, vendar je še vedno negativna. Verjetno je to še vedno posledica 
siceršnjega (začasnega?) pojemanja rasti v tretjem četrtletju letos.
Omejitve proizvodnje na strani povpraševanja
10
20
30
40
50
60
70
80
90
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
10
20
30
40
50
60
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija
Slovenija
evro
evro
PREDELOVALNA DEJAVNOST STORITVE
Vir :  Baza podatkov EC,  AMECO; lastni  izračuni
Opomba:  Odstotek podjet i j ,  pr i  kater ih š ibko povpraševanje resno ovira proizvodnjo 
Dinamika trošenja prebivalstva ima podobne značilnosti kot skupno domače trošenje. 
Septembra se je povečalo za 6.3%. Bolj dolgoročno pešanje, ki ga je še kazal avgust, 
se je precej zmanjšalo, tako da je tudi celotno tretje četrtletje bilo po medletni dinamiki 
najmočnejše v letošnjem letu. Trošenje države je septembra stagniralo na isti ravni kot 
avgusta, bolj dolgoročna dinamika pa se je opazno okrepila. Investicije v osnovna sredstva 
so se povečale za 6.1%, bolj dolgoročna dinamika pa se je še poslabšala, tako da je bila 
medletna rast tretjega četrtletja bistveno slabša od prvega in drugega četrtletja.
 
Izvozno trošenje za blago se še naprej zmanjšuje. Oktobra se je zmanjšalo za 1.1%. Še 
naprej se umirja tudi izvozno trošenje izven EU. Pešanje izvoznega trošenja je v EU malo 
intenzivnejše kot v Sloveniji. To ne čudi, saj se konkurenčnost izvoznikov iz Slovenije po 
velikem poslabšanju tekom 2012 vztrajno in močno povečuje. V drugi polovici letošnjega 
leta je presegla celo vrednosti pred krizo, saj je konkurenčni položaj izvoznikov iz Slovenije 
celo presegel konkurenčni položaj izvoznikov iz ostalih delov EU. Kot je pokazala dinamika 
enotnih stroškov dela, je prav relativno zaostajanje stroškov dela za enotnimi stroški dela v 
evro območju veliko prispevalo k takšni dinamiki konkurenčnega položaja. 
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
22
Konkurenčni položaj izvoznikov
-30
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
-40
-30
-20
-10
0
10
20
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
EU TRGI TRGI IZVEN EU
Slovenija
Slovenija
evroevro
Vir :  Baza podatkov EC,  AMECO; lastni  izračuni
Opomba:  Konkurenčni  položaj  izvoznikov na tuj ih  t rg i :  v išek podjet i j ,  k i  ocenjuje,  da je  n j ihov izvozni  položaj  dober 
nad podjet i j ,  k i  ocenjuje jo,  da ni ;  odstotki  vseh anket i ranih.
Premajhno trošenje praktično vse manj zavira rast gospodarstva, vendar so razlike med 
sektorji proizvodnje ogromne. V predelovalni dejavnosti (kjer je glavnina izvoznikov) 
povpraševanje praktično več ne ovira gospodarske aktivnosti, medtem ko je v storitvenih 
sektorjih premajhno povpraševanje še naprej glavna ovira za povečanje rasti. Konec 
letošnjega leta je povpraševanje po produktih storitvenih sektorjev še vedno na isti ravni 
kot v letu 2012; okoli polovice podjetij namreč ocenjuje, da jih neustrezno povpraševanje 
resno ovira pri rasti proizvodnje. 
Pričakovanja kažejo, da naj bi se trošenje v nekaj naslednjih mesecih krepilo, tako blaga 
kot storitev. Tudi pričakovano izvozno trošenje naj bi se ponovno krepilo, vendar nikjer 
ni pričakovati večjih pospeškov. Pričakovano povpraševanje je sicer v vseh segmentih 
gospodarstva nad dolgoletnim povprečjem, vendar višek tistih, ki pričakujejo povečanje 
povpraševanja nad tistimi, ki pričakujejo zmanjšanje, ne presega 10% vseh anketiranih, ne 
pri blagu in ne pri storitvah.
2. Oktobrski medletni padec blagovne menjave ob rasti presežka
Dinamika blagovne menjave se je v oktobru umirjala, posebno v uvozu iz nečlanic EU 
(cenejši energenti). Umirjanje slovenske blagovne menjave je bilo nadpovprečno hitro 
tudi v primerjavi z drugimi članicami EU28. Ali temu botrujejo podpovprečni rezultati 
nemškega izvoza in rasti BDP?
 
V septembru je bil dosežen trgovinski presežek, vendar medletna dinamika zunanje trgovine 
še naprej usiha in je za Slovenijo šibkejša od primerljive za EU27. Pri tem je izboljšanje 
cenovnih pogojev menjave za Slovenijo večje kot za EU27. V devetih mesecih slovenska 
dinamika zunanje trgovine ostaja nekaj nad povprečjem EU28.
23
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
Skupni izvoz je bil oktobra 2146 milijonov € (0.2% manj kot v oktobru 2014), uvoz 2044 
milijonov € (0.7% manj kot leto prej), kar pomeni presežek 102 milijona € oziroma 105.0% 
pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v EU 1653 milijonov € (0.1% 
manj kot leto prej), prejem blaga iz EU 1667 milijonov € (4.0% več kot pred letom), kar 
da primanjkljaj 14 milijonov € oziroma 99.2% pokritje prejema z odprema blaga. Izvoz v 
nečlanice EU je znašal 493 milijonov € (0.6% manj kot leto prej), uvoz 377 milijonov (kar 
17.5% manj kot v oktobra lani 2014), kar pomeni presežek 116 milijonov € oziroma 130.8% 
pokritje uvoza z izvozom.
Trgovinska menjava
1,700
1,750
1,800
1,850
1,900
1,950
2,000
2,050
2012 2013 2014 2015
-1090 -576
+329
+674
uvoz
izvoz
mil. €
Vir :  SURS,  lastni  izračuni
V prvih desetih mesecih letos je bil skupni izvoz 19959 milijonov € (4.4% več kot v enakem 
obdobju 2014), skupni uvoz 19250 milijonov € (2.5% več kot leto prej), kar da presežek 709 
milijonov € oziroma 103.7% pokritje uvoza z izvozom. V trgovanju z drugimi članicami 
EU je bila odprema blaga 15401 milijonov € (5.5% več kot leto prej), prejem blaga 15482 
milijonov € (5.6% več), kar pomeni primanjkljaj 81 milijonov € oziroma 99.5% pokritje 
prejema z odpremo blaga. V trgovanju z nečlanicami EU je bil izvoz 4558 milijonov € 
(0.9% več kot v enakem obdobju 2014), uvoz 3768 milijonov € (8.6% manj kot leto prej), 
tako da znaša presežek 790 milijonov € oziroma pokritje uvoza izvozom 121.0%. 
V oktobru je bila, glede na september 2015, po rasti skupnega izvoza Slovenija na 15. mestu 
med EU28, prav tako na 15. mestu po rasti uvoza. 
V primerjavi med 28 članicami EU v desetih mesecih 2015 glede na enako obdobje 2014 
dosega Slovenija 10.-12. mesto po rasti skupnega izvoza, pri čemer 11.-13. mesto v rasti 
odpreme blaga v EU in 11. mesto v rasti izvoza v nečlanice EU. V skupni blagovni bilanci v 
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
24
desetih mesecih spada med 11 članic, ki so dosegle pozitiven saldo, oziroma med 12 članic, 
ki so dosegle pozitiven saldo v menjavi znotraj EU28. 
3. Gospodarska klima ob koncu leta relativno ugodna
Razvoj gospodarske klime je v decembru relativno ugoden. Po anketi Statističnega urada 
Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bila vrednost njenega kazalnika 
v decembru 2015 glede na mesec prej za 0,8 odstotne točke višja, od decembra 2014 je 
višja za 5 odstotnih točk, hkrati pa je za dobrih deset odstotnih točk višja od dolgoletnega 
povprečja.
 
Vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila decembra 2015 enaka kot 
novembra, glede na december 2014 je bila višja za 2 odstotni točki, glede na dolgoletno 
povprečje pa za 9 odstotnih točk. Po SURS-ovih podatkih so se vrednosti kazalnikov vseh 
pričakovanj za naslednje tri mesece v primerjavi s predhodnim mesecem zvišale.
Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
2012 2013 2014 2015
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
2012 2013 2014 2015
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
2012 2013 2014 2015
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
2012 2013 2014 2015
NAROČILA V PREDELOVALNI DEJAVNOSTI NAROČILA V GRADBENIŠTVU
PRIČAKOVANJA V TRGOVINI POSLOVNI OPTIMIZEM
Slovenija Slovenija
SlovenijaSlovenija
EU28
EU28
EU28EU28
“normalna” raven
“normalna” raven
“normalna” raven
“normalna” raven
Vir :  Eurostat
25
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
Zaupanje se je ustalilo tudi v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja 
v teh sektorjih v decembru enaka kot predhodni mesec in hkrati za 12 odstotnih točk višja 
od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z decembrom 2014 pa je bila njegova vrednost 
višja za 9 odstotnih točk. 
Zaupanje v gradbeništvu se je pokvarilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem 
sektorju v decembru za odstotno točko nižja kot predhodni mesec in za 2 odstotni točki 
nižja kot decembra 2014. Poudariti pa velja, da so se vrednosti pričakovanja za naslednje 
tri mesece v gradbeni dejavnosti decembra v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma 
zvišale. 
Zaupanje v trgovini na drobno se je v decembru 2015 je glede na predhodni mesec znižalo 
za 5 odstotnih točk, glede na december 2014 pa je bil kazalnik nižji za odstotno točko. 
Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se decembra v primerjavi s 
predhodnim mesecem večinoma znižale, zvišali sta se le vrednosti kazalnikov pričakovani 
poslovni položaj in pričakovano zaposlovanje. 
Gospodarska klima se je novembra v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2014 v celotni 
EU28 v splošnem nekoliko popravila. Mesečna primerjava pa kaže, da so se v gradbeništvu 
po podatkih Eurostata v novembru 2015 naročila glede na mesec poprej znižala za 0,6 
odstotne točke, glede na november leto prej pa so višja za 4,5 odstotne točke. Glede na 
oktober so se v novembru za 5,9 odstotne točke znižala pričakovanja v trgovini na drobno, 
pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju poslabšala za polovico 
odstotne točke. 
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija ponovno navzgor
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila. Po originalnih 
(nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v oktobru 2015 za 2,9% 
višja kot v enakem mesecu leta 2014. Impulzni trend kaže, da se je v oktobru industrijska 
produkcija zniževala po stopnji -0,1%. 
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem 
oktobru v primerjavi z oktobrom 2014 zmanjšala za dobrih 11%. Impulzni trend pa kaže, da 
se je v oktobru dejavnost rudarstva zniževala po stopnji -3.86%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih 
SURS-a v oktobru v primerjavi z oktobrom 2014 povišala za 3,3%, impulzni trend pa kaže, 
da se je v oktobru dejavnost predelovalne industrije zniževala po stopnji -0,05%.
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
26
Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v mesecu oktobru 2015 glede na september 
industrijska produkcija v EU28 porasla za 0,5%, na območju evra (EA19) pa za 0,6%. 
Glede na oktober lani pa je v letošnjem oktobru industrijska produkcija v EU28 porasla za 
2,4% in na območju evra za 1,9%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, 
je industrijska produkcija v oktobru glede na mesec poprej najbolj porasla v Litvi (11,3%) 
in na Nizozemskem (4,3%), najbolj pa je upadla v Grčiji (-1,2%).
5. Zgodnjejesenski porast turističnega povpraševanja 
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del oktobra letos za 0,2% nižja od vrednosti 
gradbenih del, opravljenih v septembru, vrednost opravljenih gradbenih del v oktobru v 
primerjavi z istim mesecem 2014 pa se je zmanjšala za slabih 12 odstotkov. Impulzni trend 
opravljenih gradbenih ur pa kaže, da je v septembru letošnjega leta sektor gradbeništva 
rasel z mesečno stopnjo rasti 0,84%. 
Skupno število turističnih prenočitev se je v zgodnji jeseni zvišalo. Septembra letos je bilo 
le-teh za 7,0% več kot v enakem mesecu leta 2014, hkrati pa obdelava podatkov kaže, da se 
je skupno število prenočitev v devetem mesecu letos zniževalo po mesečni stopnji 0,56%. 
Pri tem je prišlo do porasta domačega turističnega povpraševanja, saj je v septembru število 
turističnih prenočitev domačih gostov zraslo za 6,4% glede na september 2014. Tudi število 
prenočitev tujih gostov se je v enakem časovnem intervalu povečalo, in sicer za 7,3%. 
Impulzni trend prenočitev domačih gostov v letošnjem septembru kaže negativno rast po 
stopnji -1,02%,. impulzni trend prenočitev tujih gostov pa po stopnji -0,61%.
Podatki SURS-a o transportu za oktober 2015 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu 
prepeljanih za 5% več potnikov kot oktobra lani, število opravljenih potniških kilometrov 
pa je bilo v zračnem prevozu nižje in sicer za 2%. V cestnem mestnem prevozu je bilo 
oktobra prepeljanih za 1% manj potnikov kot v istem mesecu 2014. V luki Koper je bil 
blagovni promet v oktobru za 17% manjši kot oktobra lani. 
6. Brezposelnost nekoliko nižja
Na trgu dela se je stanje nekoliko izboljšalo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih 
SURS-a v mesecu oktobru 2015 povečalo na 917894 oziroma za 3066 oseb glede na mesec 
prej, glede na oktober 2014 pa se je to število zmanjšalo za dobrih 4 tisoč oseb oziroma 
0,5 odstotka. V oktobru je bilo v Sloveniji 810406 delovno aktivnih prebivalcev. Glede 
na september se je število delovno aktivnih povečalo za 336 oseb, glede na oktober 2014 
pa se je to število povečalo za nekoliko manj kot 4 tisoč oseb ali 0,5%. Med zaposlenimi 
osebami jih je bilo v oktobru še vedno slabih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo 
število pa se je od oktobra lani povečalo za 1,7%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah 
27
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
se je glede na oktober 2014 zmanjšalo za 1,6%. Med samozaposlenimi pa je bilo 68% 
samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem oktobru povečalo za 
318, od oktobra 2014 pa za 3,4%. 
104,000
108,000
112,000
116,000
120,000
124,000
128,000
132,000
2011 2012 2013 2014 2015
število
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec novembra 2015 registriranih 107412 
brezposelnih oseb, kar je za 76 oseb oziroma 0,1% manj kot ob koncu oktobra, v primerjavi 
z novembrom 2014 pa je bilo brezposelnih oseb manj za 6,9%. V letošnjem novembru 
se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 7817 brezposelnih oseb, kar je slabih 
32% manj kot v oktobru in za 2,2% več kot novembra 2014. Med novo-prijavljenimi je 
bilo 1316 iskalcev prve zaposlitve, 1288 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 4147 
brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je novembra 
letos znašal 7893 brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 
4791, kar je 11,7% manj kot oktobra in 3,3% manj kot novembra lani. 
Po podatkih Eurostata je bila oktobra 2015 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA19) 
10,7%, kar je 0,8 odstotne točke manj kot oktobra lani. V celotni evropski osemindvajseterici 
(EU28) je bila stopnja brezposelnosti v oktobru 9,3% in se je glede na enak mesec v 2014 
zmanjšala za 0,8 odstotne točke, hkrati je to najnižja stopnja brezposelnost i v EU«( 
od septembra 2009. Po Eurostatovih ocenah je bilo septembra v EU28 22,5 milijona 
brezposelnih oseb, od teh 17,2 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami 
EU so v oktobru najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili v Nemčiji (4,5%) in na Češkem 
(4,7%) , najvišjo pa v Španiji (21,6%) in v Grčiji, za katero avgustovski podatek znaša 
24,6%.
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
28
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Obrata v dinamiki cen še ni na vidiku
Novembra so se življenjski stroški povečali za 0.1%. Trendna dinamika padanja se je 
malo omilila, čeprav še vedno presega 0.7% letno. Osnovna inflacija, ki ne vsebuje cen 
energentov in zelene tržnice je novembra dosegla 0.3%, vendar predvsem zaradi enkratnih 
sprememb, saj je trendno še padala po prek 1% letno.
Cene storitev so ostale novembra nespremenjene, cene blaga pa so se povečale za 0.2%. 
Glavnino povečanja indeksa življenjskih stroškov (0.3 odstotne točke) so prinesla sezonska 
povečanja cen obutve in obleke, medtem ko so cene stiskali naftni derivati ter sadje; tako 
derivati kot sadje so skupno rast cen zmanjšali za po 0.1 odstotne točke. 
Inflacija 
-2
-1
0
1
2
3
4
2012 2013 2014 2015
%
Slovenija
ciljana inflacija ECB
evro območje
Vir :  Eurostat
Harmonizirani indeks cen, ki kaže med državami EU primerljivo rast, se je novembra 
prav tako povečal le za 0.1%, medletno pa je padal po skoraj 1%. V evro območju se je 
harmoniziran indeks zmanjšal za 0.1%, bolj dolgoročno pa je stagniral (medletna stopnja 
je bila 0).
Proizvajalčeve cene so se novembra ponovno obrnile navzdol, padle so za 0.4%, bolj 
dolgoročno padanje pa se je pospešilo, medletna stopnja se je znižala na -1.2%. Najbolj 
so se novembra zmanjšale proizvajalčeve cene surovin (za -0.7%), padale pa so še cene 
proizvodov za široko rabo in energentov, medtem ko so cene investicijskih dobrin stale. Na 
29
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
domačem trgu so se proizvajalčeve cene zmanjšale toliko kot na izvoznih trgih, čeprav so 
na trgih izven evra cene stagnirale. Bolj dolgoročno se proizvajalčeve cene ne povečujejo 
v nobenem segmentu namenske strukture niti po nobenem segmentu trga. Še »največja« je 
bila novembrska dinamika izvoznih cen za trge izven evra, saj so tam proizvajalčeve cene 
medletno stagnirale.
Cenovna pričakovanja za bližnjo prihodnost ne kažejo opaznih sprememb. Tako pri 
industrijskih proizvajalcih kot v trgovini na drobno so cenovna pričakovanja podpovprečna; 
presežek tistih, ki pričakujejo zmanjšanje cen, je približno 10% vseh anketiranih podjetij. V 
storitvenih podjetjih je podobno, čeprav je zaostajanje za dolgoletnim povprečjem v zadnjih 
mesecih manjše kot pri blagu, cene storitev naj bi torej bile malo bolj dinamične. 
Cene surovin se še naprej znižujejo, v novembru je evrski indeks surovin padel za 0.7%. 
Najbolj so se znižale cene nafte, v evrih za 10.4%, sledile pa so kovine , ki so se v evrih 
pocenile za 3.7%. Porasle so samo cene neprehrambenih kmetijskih surovin (v mesecu dni 
v evrih za 3%). V letu dni (do konca novembra) so se cene surovin zmanjšale v evrih za 
5.5%. Najbolj se je pocenila nafta, za 24.5% v evrih, porasle pa so cene zlata (v evrih za 
2.4%) in neprehrambenih kmetijskih surovin (v evrih za 1.2%)!
8. Zaostajanje stroškov dela vztrajno povečuje konkurenčnost 
Oktobra so se povprečne plače povečale za 1.2%. Povečanje je bilo šibkejše od sezonske 
spremembe, tako da se je bolj dolgoročna dinamika plač ponovno obrnila navzdol, zato so 
plače tudi zaostale za lanskimi za 0.2%.
Oktobrske razlike v rasti plač med dejavnostmi niso bile velike. Najbolj so porasle plače 
v sektorju oskrbe z vodo, ravnanjem z odpadki in odplakami (za 4.1%) ter v finančnih 
in zavarovalniških dejavnostih (za 6.1%), medtem ko so se v sektorjih gospodarstva 
plače zmanjšale samo v dejavnosti kmetijstva, lova in ribištva ter v informacijski in 
komunikacijski dejavnosti. V javnofinančni dejavnosti (širši državi) so se plače povečale v 
ožji državi (0.5%) in zdravstvu (0.9%), medtem ko so se v izobraževanju znižale. 
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
30
Enotni stroški dela v gospodarstvu
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija
evro
Vir :  EUROSTAT;  lastni  izračuni
Opomba:  Enotni  stroški  dela ;  desezonirane vrednost i ;  normirano na 2008/4=1.
Tudi razlike v letnem povečanju plač med dejavnostmi so bile majhne. Od gospodarskih 
dejavnosti so v letu dni povečale plače le v štirih dejavnostih; najbolj so povečali plače v 
oskrbi z vodo, odplakami in odpadki (2.1%), medtem ko so jih najbolj zmanjšali v rudarstvu 
in kmetijstvu z ribištvom in gozdarstvom (za okoli 4%). V državi so v letu dni povprečne 
plače porasle le v ožji državi (za 1.8%), medtem ko so se v zdravstvu in izobraževanju 
znižale, najbolj v izobraževanju za 1%!
Enotni stroški dela v javnofinančnem sektorju
0.92
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija
evro
Vir :  EUROSTAT;  lastni  izračuni
Opomba:  Enotni  stroški  dela ;  desezonirane vrednost i ;  normirano na 2008/4=1.
31
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
Stagniranje plač spremlja tudi podobna dinamika ostalih komponent stroškov dela. Zato 
stroški dela še naprej vse bolj zaostajajo za stroški dela v evro območju. V zadnjih dveh 
četrtletjih so se še zlasti močno skrčili enotni stroški dela v gospodarstvu. V evro območju so 
namreč še naprej enakomerno naraščali (po stopnji približno 0.5% na četrtletje), medtem ko 
so v Sloveniji v zadnjih dveh četrtletjih padli kar za 2.5%. Tako so do tretjega četrtletja letos 
enotni stroški dela v Sloveniji zaostali za enotnimi stroški dela v evro območju za skoraj 
8%, glede na začetek krize. Za toliko se je torej povečala konkurenčnost gospodarstva samo 
zaradi znižanja stroškov dela. 
 
Zaostanek glede na evro območje pri plačah in ostalih stroških dela v širši državi je še 
bistveno večji. Enotni stroški dela v širši državi rastejo v evro območju že vse od začetka 
krize enakomerno po okoli 0.4% na četrtletje, medtem ko so v Sloveniji stagnirali do 
ZUJF-a (2012), nato so padli za približno 5%, sedaj pa že dve leti stagnirajo na nominalni 
ravni, ki je približno 4% nižja od ravni ob začetku krize. Tako so v Sloveniji enotni stroški 
dela v širši državi od začetka krize zaostali za enotnimi stroški dela v državi v evro območju 
kar za 15.5%. 
FINANČNA GIBANJA
9. Solidni javnofinančni prihodki, preseneča pešanje davka na dodano vrednost od 
uvoza 
Javnofinančni prihodki so se novembra zmanjšali za 8.3%. Bolj dolgoročna dinamika se je 
prav tako precej zmanjšala (medletna stopnja je padla z 10.2% na 5.1%). V primerjavi z 
lani so letos novembra javnofinančni prihodki prinesli v fiskalno blagajno za 60 milijonov 
več, kumulativno do novembra pa že za 370 milijonov, torej za 1% domačega produkta, 
več kot lani. 
Novembrsko zmanjšanje javnofinančnih prihodkov je posledica predvsem enkratnega 
oktobrskega povečanja prihodkov, gre predvsem za premika timinga vplačil trošarin in 
davka na dodano vrednost iz septembra na oktober, ki smo ga omenili že v oktobrskih GG, 
pri komentiranju septembrskih javnofinančnih prihodkov. Dodatno je oktobrsko medletno 
stopnjo močno povečala tudi zelo nizka vrednost v oktobru 2014, saj je bila zaradi tega 
medletna dinamika v letošnjem oktobru še za dodatne 2-3 odstotne točke višja.
Velika nihanja v timingu javnofinančnih prihodkov so praviloma omejena na trošarine in 
davek na dodano vrednost, torej na domače davke na blago in storitve. Prav ti so tudi 
novembra letos precej nižji od ustreznih davkov v oktobru (za dobrih 120 milijonov), vendar 
je bila, navkljub tekočemu znižanju, medletna stopnja teh davkov v letošnjem novembru 
še vedno 7.7%. Medtem ko je donos davka na dodano vrednost v novembru zaostal za 
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
32
lanskim novembrom za okoli 11 milijonov (za okoli 3%), pa je trošarina več kot pokrila 
ves primanjkljaj davka na dodano vrednost (saj je presegla lansko novembrsko trošarino 
za preko 40 milijonov). Tako so domači davki na blago in storitve skupaj v letošnjem 
novembru presegli lanskoletno vrednost za okoli 31 milijonov. 
Neugodno preseneča v dinamiki domačih davkov na blago in storitve le vse bolj sistematično 
(že petmesečno) padanje medletnih stopenj donosa od davka na dodano vrednost od uvoza. 
Krčenje donosa po timingu sicer povsem sovpada s krčenjem uvoza, vendar je krčenje 
uvoza manj intenzivno (uvoz se krči po 0.3%, davek pa po 3.3%).
Donosnost neposrednih davkov in ostalih prihodkov se je novembra povečala (za 1.2%), 
bolj dolgoročno se je donosnost tudi novembra, tako kot že nekaj mesecev pred tem, 
povečala za okoli 4% na letni ravni (rast impulznega trenda je malo nad 4%, medletna 
stopnja pa je 3.9%). Močno se je povečal predvsem donos od davka od dohodkov pravnih 
oseb (porasel je za 18 milijonov), čeprav so medletno porasle vse pomembnejše davčne 
oblike neposrednih davkov in ostalih prihodkov. Letos novembra so neposredni davki in 
ostali prihodki prinesli za 30 milijonov več kot lani: prispevki presegajo lanske vrednosti 
skupaj za okoli 18 milijonov, dohodnina za okoli 7 milijonov in davek od dohodkov pravnih 
oseb okoli 17 milijonov na mesec. Le prihodki upravnih organov in denarne kazni so se 
opazno zmanjšale, za 12 milijonov. 
 
10. Krediti še naprej navzdol
Oktobra so se skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom ponovno zmanjšali (za 0.3%). 
Medtem ko so krediti podjetjem padli za 100 milijonov, so krediti prebivalstvu porasli 
za 50 milijonov. Čeprav gospodarstvo še naprej raste hitreje kot v evro območju, krediti 
podjetjem v evro območju stagnirajo v Sloveniji pa še naprej padajo po letni stopnji preko 
9%, torej tako hitro, kot poleti 2013 preden se je pričela sanacija bank. 
Krediti gospodinjstvom in podjetjem
0.996
1.000
1.004
1.008
1.012
1.016
1.020
M12 M1 M2 M3 M4 M5 M6 M7 M8 M9 M10
2014 2015
0.92
0.94
0.96
0.98
1.00
1.02
M12 M1 M2 M3 M4 M5 M6 M7 M8 M9 M10
2014 2015
PODJETJA
Slovenija
Slovenija
evro
evro
GOSPODINJSTVA
Vir :ECB;  BS;  lastni  izračuni
Opomba:  Kredit i  podjet jem in gospodinjstvom; vrednost i  so normirane na 2014/12=1
33
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
Krediti gospodinjstvom so po avgustu tako kot v evro območju pospešili tudi v Sloveniji, 
vendar navkljub temu še vedno zaostajajo za letošnjo rastjo kreditov v evro območju. 
Depoziti podjetij in prebivalstva so se oktobra ponovno povečali (za 0.3%). Depoziti 
podjetij so padli za približno 30 milijonov, depoziti gospodinjstev pa so se povečali za 80 
milijonov evrov. Bolj dolgoročna dinamika depozitov gospodinjstev se je ponovno obrnila 
navzgor, medtem ko je bolj dolgoročna dinamika depozitov podjetij ponovno padla (na 
5.25% letno); zniževanje stopenj rasti depozitov podjetij tako traja že več kot leto dni. Med 
tem časom so se medletne stopnje skoraj razpolovile. Podjetja so namreč v prvih mesecih 
po začetku sanacije, zaradi repatriacije depozitov, ki so jih pred tem, zaradi nevarnosti 
striženja, držala v tujini, doma povečevala depozite po medletnih stopnjah preko 10%. 
Omejitve v financiranju
0
5
10
15
20
25
30
35
40
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
5
10
15
20
25
30
35
40
45
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija
Slovenija
evroevro
PREDELOVALNA DEJAVNOST STORITVENI SEKTORJI
Vir :  Baza podatkov EC,  AMECO; lastni  izračuni
Opomba:  Odstotek podjet i j ,  k i  j ih  neustrezno f inanciranje resno ovira pr i  proizvodnj i
Prav povečana repatriacija depozitov je tudi opazno povečala finančno neodvisnost 
gospodarstva od bank, zato so se v istem obdobju začele zniževati tudi omejitve, ki jih 
podjetjem predstavljajo težave s financiranjem.
Z restrukturiranjem aktive (s politiko krčenja posojil, na kateri vztraja regulator) banke že 
neposredno poslabšujejo tudi svojo solventnost. Letos (v prvih devetih mesecih, v primerjavi 
z istim obdobjem lani) so, na primer, zmanjšale prihodke od obresti (zaradi krčenja kreditov 
in obrestnih mer) za več, kot so pridobile z zmanjšanjem slabitev (obrestni prihodki so padli 
za 229 milijonov, slabitve pa so se zmanjšale za 199 milijonov). S krčenjem kreditov pa 
banke ne izgubljajo le obrestnih prihodkov temveč tudi neobrestne, ki predstavljajo, poleg 
zniževanja pasivnih obresti, ključni rezervni vir za reševanje bilance uspeha. Pasivnost bank 
do strank, ki je povezana z vse siromašnejšo kreditno podporo strank, namreč hitro znižuje 
tudi neobrestne prihodke, torej prihodke od drugih storitev bank, ki so posredno vezane na 
posojila. V prvih treh četrtletjih letos, so bankam neobrestni prihodki, na primer, padli za 
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
34
17.4% (za 60 milijonov,! Glej Banka Slovenije, »Mesečna informacija o poslovanju bank«, 
november 2015) S krčenjem kreditne in nanje vezane aktivnosti (relacijskega bančništva) 
so tako banke v prvih devetih mesecih letos neto izgubile 90 milijonov (približno polovico 
dejansko realiziranega) čistega rezultata. 
Medbančne obrestne mere se še naprej počasi znižujejo. Tri mesečni euribor je bil novembra 
že -0.1%, šestmesečni euribor pa je novembra prvikrat postal negativen. Detajlistične 
obrestne mere se malo spreminjajo, če že, pa le rahlo nihajo. Depozitne so v zadnjih 
treh mesecih ostale nespremenjene. Tako je bilo tudi s posojilnimi obrestnimi merami 
gospodinjstvom, medtem ko posojilne obrestne mere podjetjem le nihajo, z amplitudo do 
0.2 odstotne točke, za posojila do 1 milijon nihajo od marca dalje, za posojila preko 1 
milijona pa že več kot leto dni. 
 
11. Nižji presežek tekoče bilance v oktobru in padanje neto zunanje zadolženosti
Presežek v tekoči bilanci se je v oktobru zmanjšal na še visokih 300 milijonov €, kumulativno 
pa se bliža 8% slovenskega BDP, kar je novi rekord. Donos na slovenske desetletne 
obveznice kljub majhnemu povečanju ostaja pod 1.7%. Zunanja neto zadolženost postopno 
pada, tako da znaša okrog 30% letošnjega BDP.
Oktobra je bil presežek v tekoči bilanci 291.7 milijonov € oktobra 2014 je znašal celo 348.8 
milijonov €). Pri tem je znašal saldo blagovne menjave 177.8 milijonov € (leto prej 179.7 
milijonov € ), presežek storitvene menjave 189.8 milijonov € (leto prej 129.9 milijonov €), 
saldo primarnih dohodkov je bil negativen -53.9 milijonov € (oktobra 2014 je bil pozitiven 
8.3 milijonov €), saldo sekundarnih dohodkov pa negativen -21.9 milijonov € (leto prej 
pozitiven 30.9 milijonov €).
Slovenija spada med 15 od 19 članic EU, za katere so podatki že na razpolago, ki so dosegle 
v oktobru 2015 pozitivno tekočo plačilno bilanco.
V prvih desetih mesecih 2015 skupaj tako znaša presežek v tekoči bilanci 2519 milijonov € 
(v enakem obdobju lani je bil 222.9 milijonov €), kar je rezultat presežka v blagovni bilanci 
1431.4 milijonov € (lani 1069 milijonov €), presežka v storitveni bilanci 1818.4 milijonov € 
(lani 1471.7 milijonov €), primanjkljaja v bilanci primarnih faktorjev -346.2 milijonov € (v 
enakem obdobju lani le -45.7 milijonov €), in znatnega primanjkljaja v bilanci sekundarnih 
dohodkov -384.7 milijonov € (lani -272.1 milijonov €. V bilanci dohodkov prevladujejo 
transferi dobičkov tujih podjetij v Sloveniji v matične države). 
35
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
Plačilna bilanca
(milijoni evrov)
Postavka januar - oktober oktober
2014 2015 2014 2015
I.  Tekoči račun 2,222.9 2,519.0 348.8 291.7
1.  Blago 1,069.0 1,431.4 179.7 177.8
1.1.  izvoz blaga 19,163.9 20,030.7 2,167.0 2,144.7
1.2.  uvoz blaga 18,094.9 18,599.3 1,987.3 1,966.9
2.  Storitve 1,471.7 1,818.4 129.9 189.8
2.1.  izvoz storitev 4,632.7 4,967.4 478.0 503.7
 Transport 1,269.9 1,357.9 139.2 141.3
 Potovanja 1,772.2 1,956.7 170.9 182.7
2.2.  uvoz storitev 3,161.0 3,148.9 348.1 313.9
 Transport 658.6 668.8 78.5 66.3
 Potovanja 648.0 636.5 54.6 52.7
3.  Primarni dohodki -45.7 -346.2 8.3 -53.9
3.1.  Prejemki 1,148.8 1,210.4 92.1 99.0
 od dela 451.4 508.3 44.1 44.4
 od kapitala 302.6 272.9 20.5 27.1
3.2.  Izdatki 1,194.5 1,556.6 83.8 152.9
 od dela 99.1 102.0 10.1 10.4
 od kapitala 877.3 1,159.6 53.2 115.1
4.  Sekundarni dohodki -272.1 -384.7 30.9 -21.9
4.1.  Prejemki 739.2 681.8 119.9 78.7
 državni sektor 346.8 278.8 74.8 27.7
4.2.  Izdatki 1,011.3 1,066.4 89.0 100.6
 državni sektor 504.1 493.5 32.9 41.3
II.  Kapitalski račun -5.3 71.1 20.3 13.0
III.  Finančni račun 1,886.0 2,519.4 107.7 237.3
1.  neposredne naložbe -755.6 -679.8 30.2 -304.4
2.  naložbe v vrednostne papirje -3,812.4 1,841.6 425.4 504.3
3.  finančni derivativi -0.2 19.1 9.5 -0.0
4.  ostale naložbe 6,376.7 1,363.1 -343.1 16.0
5.  rezervna imetja 77.5 -24.6 -14.3 21.4
IV.  Neto napake in izpustitve -331.5 -70.7 -261.4 -67.4
Vir :  Banka Sloveni je
V desetih mesecih izkazuje kapitalski račun povečanje obveznosti 71.1 milijonov € (v 
enakem obdobju lani je znašalo zmanjšanje -5.3 milijonov €). Na finančnem računu so se 
v devetih mesecih obveznosti povečale za 2519.4 milijonov € (lani za 1886.0 milijonov €), 
kar je rezultat padca pri neposrednih naložbah -679.8 milijonov € (lani -755.6 milijonov €), 
povečanja obvez iz portfeljskih naložb za 1841.6 milijonov € (lani zmanjšanje za 3812.4 
Z A O S TA JA N J E  S T R O Š KO V  D E L A  P O V E Č U J E  KO N K U R E N Č N O S T
36
milijonov €), povečanja obveznosti iz finančnih derivativov 19.1 milijonov € (lani -0.2 
milijona €) in povečanje obveznosti iz ostalih naložb za 1363.1 milijonov € (lani kar za 
6376.7 milijonov €). Rezervna imetja pri Banki Slovenije so se v desetih mesecih letos 
zmanjšala za 24.6 milijonov € (v enakem obdobju lani so se povečala za 77.5 milijonov €), 
statistična napake in izpustitve pa znašajo -70.7 milijonov € (lani so bile -331.5 milijonov €. 
Dne 16. decembra 2015 je bil donos na slovenske državne 10-letne obveznice 1.69%, kar je 
rahlo več kot pred mesecem dni in na ravni donosov za Italijo in Španijo.
 
Po podatkih iz Biltena BS je znašal konec septembra 2015 bruto zunanji dolg Slovenije 
44.860 milijonov €, kar je 66 milijonov € manj kot mesec prej in 983 milijonov € manj kot 
avgusta 2014. V bruto dolgu je privatnega dolga samo še 34.7%. Neto zunanji dolg se je v 
septembru znižal za 455 milijonov € na 11816 milijonov €, kar je okrog 30% ocenjenega 
letošnjega BDP in najmanj po letu 2007. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so znašale 
konec novembra 877 milijonov €, kar je 36 milijonov € več kot mesec prej.