Vojne pridige v postu 1. 1916 Z dovoljenjem ka. Sk. LaTan;iogke>ra orli.saraf. % (in? n. Mirii* 191fl. VI. Cvetna nedelja. Evangell? sv. Matevža 21, 1—9. TSsfi ias, ko se je Jezus približid Jemzalemu in je j-.išel v Betrage pn Oljfald gori, je po,-ai dva učenca iu jima je rekel: Pojdita v vas, ki je pred vama, in brž bota aašla oslico privezano in J-.i-c!>e pri njej; odvežita iu piipeliita mi ji! In če vama kdo k;.j poreče, recita, da ji Gospod pot.ebuje, in bri ji bo Izpusti!. 'vse to se je pa zRodilo, da se je dopolnUo, kar ie gororjeno po preroku, ki pravi: Povejte Iičeri sionski: Glej, tvoj kralj pride k tebi krotek, sedeč na osUci in na žrebetu podjarmljene oslice. Učenca pa sta ftla in sta storila, kakor jima je Jezus ukazal. In sta pripeljala oslico In žrebe, in so položili svoja oblafila na nji in so ga gori posadili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoja oblaCila po potu; drugi pa so reje »ekali a dreveo in stlali na pot. Množioe pa, ki so >;j .spredaj in zadaj, so vpile, rekoč: Hosanna Binu Davidovnin;i! Blagoslovljen, ki i>ride v lmenu Gospodovem! Cvetna nedoljo.! OMiajamo jo z blagoslavKnn* jem palmovih vejic in rlrugega ž« ozelenega lesa ter s procesijo in se pri tem živo spominjamo navduSenoga pozdravljanja množioe. ld jo v veličastni procesiji današnji da.n spremljala božjega Zveličarja v Jeruzalem. Kakor pa je Zveličar postal otožen sredi mod Splošnim navdušenjem in je solze prelival, videč pognbnl rpBr judovfildh jirvaiov, nezvesfobo izraeLskega ljudstva, svojo smrt na Kalvariji in čarobno krasno mesto in tempelj zato kaznovano in v razvalinah, t.a' ko se to nedeljo zmrači tudi obraz sv, cerkve: bere se že trpljenje Jezusovo in se začnejo žalostni obredi Velikega tedna. Sin božji se pokaže zadnjikrat v svoji časti, zanj se začnejo najžalostnejši dnevi trpljenja, ki se konča Vfiliki petek popoldne. Vrli junak-mladenič in mož-korenjak! Gotovo ti bodo ]>osebno te dni pogosto vliajale misli k tvojemu ljubemu domu; pošiljaj jih pridno še tudi tje v Jeruzalem in jim naročaj, da spremljajo trpečega Odrešenika iz vrta Getsemani po križevem potu do temnega groba na Kalvariji. Le tam najdeš pomoč in obilno tolažbo za svoje različno trpljenje! Svoje triletno poučevanjp je Gospod dovršil in s premnogimi čudeži prepričal svet, da je Sin božji. Sedaj pa še ima trpeti, da poravna stari dolg člov>štva, božjo jezo vtolaži in nas odreši, kajti ,,Bog je svet tako ljnbil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da, kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje" (Jan. 3, 16). — Velikonočno }agnje je s svojimi apostoli zavžil, sv. Rešnje Telo in sv. mašo vpostavil, potem pa se je podal na Oljsko goro, da za naše grehe preliva krvavi pot. Judež ga ol.iubi in izda. Zvezanega vletfejo j>red -Ana in Kaj:•), da zoper njega peklensko lažejo in ga na smrt obsoclijo. Pilat in Herod se drugl dan sprijaziiita, da z združenimi inočmi spopolaita hudobijo ljudi nad nedolžnim JaŁ7njetom, ki odjemlje gr«he svieta. Razbi6an in s trnjem kronan, z ranami pokrit in s krvjo oblit. stopi šo Riikrat pred zdivjano množico, a ljubSi jim ie razbojnik Barabas, ki ga oprostijo ječe in že davno zaslužene smrti, kaior pa On, ki jijm je bolni- ke ozdravljal, otroke blagoslavljal, mrtve obujal, 2alostne tolažil in crrehe odpuščal. Vzeti je moral od na-» ših grebov stesan in zložen ter z našim* hudobijami grozno obložen križ na svoje rame in ga nesti na Kalvarijo. Okoli poldne je križ postavljen in na njem visi v groznih bolečinaJi in strašnih stiskah nedolžno Jngnje med nebom in zemljo. Peklenska hudobija g;t še preklinja, zmerja in zasm^huje, on pa moli za nje: »Oče, odpusti!" in za divje njihovo kričanjo:: ^Proč z njim!" izroča jira in nam svojo mater Marijo. za mater. Ko pa je bila izpraznjena 6aša trpljenja ia krivica poravnana, je glaoo nagnil in izročil dušo v roke nebeškega Očeta. Zastor v templju se je raztrgal, solnce ni maralo gledujti straihovitega prizora, zeralja se je tresla, skale so pokale, grobovi so se odr pirali in mrtvi so vstajali, same priče, da je Gospod nebes in zemlje [rrostovoljno umrl na križu, Vojafc firebode s sulico presv. sree in izvabi iz njega še zadnje kapljice neprecenljivo drage krvi. Strašni meft bolečin pa prebode tudi Marijino sroe, ko ji mrtvega Sina položijo v naročje in ji ga potem položijo v skalnat dobro zastražen grob. „0, kaj žalosti prestali raorala je sveta mati, ktere sin je rešil svet! Komn potok solz ne lije, videti bridkost Marije, grozno kot morja grenkost!" Tako je trpel največji junak1 in trpin vso človeške zgodovine,. da potolaži jezo ttožjo ter da nam z-apusti zgled potrpežljivosti in naa v našem trpljeih« ju podpira in tolažk Hvaležno se tega spominjajmo posebno ta teden in vzJdihujrao: r.Daj mi, Jezus, da Žahrem, smrt, frpljenje ob^jokvijem, ki si Jagnje g» prestaJ, grehe izbrisail. milost dal! jezus, daj, da hroje rane, nas presunejo kristjane, in trpljenje pre- bridko naj pomoč nam v smrti bo." Zvonovi in orgle bodo molfiali Vellki petek v spomin tega trjil.enja, mašnik pa bo po prebranem Gospodovem trpijenju in odpravljenih molitvaji za vse ljudi položil križ k božjemu grobu in pevci bodo vabili: ,,Venite, adoremus!" ,,Pridite, 5astimo!" Da, pridimo ta dan, po6astimo in zahvalimo, pa obljubimo liosebno, cfa hočemo za Jezusom hoditi s svojirn križem obloženi! Zavoljo nas ga je vzel na rame in pogumno nosil pred liami, sedaj pa nas kliče zaseboj: ,,Ako kdo hoče priti za menoj, naj zataji sam sebe in zadene vsak dan svoj križ!" (Luk. 9, 23.) ,,Le pridite za menoj vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas okrepčam!" (Mat. 11, 28.) Ravno tako nas uoi tudi sv. Peter rekoC: ,,Kristus je za nas trpel in jo vam zapustil zgled, da hodite po njegovih stopinjab." (I. Petr. 2, 21.) In i>o tem zgledu so se ravnali nešteti milijoni, ko so v strašnih svojih bolečinah, skrbeh, nevarnost h, izgubah, nesrečab in posebno v smrtnem boju premišljevali trpljenje Gpspodovo in zaupljivo gledali na sv. križ; iz njega so črpali neko čudno moč in blagodejno tolažbo; trpljenje jirn je bilo olajšano in srce napolnjeno z veselim upanjem, da bo ljubi Bog vse na dobro obrniK Sv. Peter, ki je iz strahu pred trpl-enjem svojega mojstra nekdaj trikrat zatajil, se je čutil posebno srečnega, da zamore z glavo navzdol na križu umreti. Sv. Pavel se je v najhujšem preganjanju hvalil le s tem, da^ pozna Jezusa Križanega in sv. Andrej je poljubil in radostno pozdravil križ, rekoč: ,,Pozdravljen, dragoceni križ, sprejmi me učenca Onoga, ki je visel na tebi!" Ta zavest, cta je Kristusovo trpljenje in spomin na njegov križ tolažba in pomoč v trpljenju, je vodila tudi naše vrle prednike, ki so okrasili' visoke gore in lepe ravnine s cerkvanu, kapelami in podobami sv, križa ter križevega pota. In tudi mi vsi se prešinjeni iste vere, radi križamo, pred križem- molimo in se z znamenjem križa blagoslavljamo. na delo podajamo in od njega poslavljamo. Na križevem potu, pri križu in gl"obu Jezusovem vidimo žalostno mater Marijo. Gotovo ji je krvavelo srce, ko je videla Sina toliko trpeti in ko je slišala njegov zadnji zdLhljaj. Z mrtvim truplom v naročju je pa6 lajiko zdUiovala: „0, vi vsi, ki greste mimo po poti, pomislite in glejte, če je kaka bolečina, kakor moja bolečina." (Žal. pes. 1, 12.) Pa6 marsikaterim materam in ženam, bratom in sestram ter zajjuščenim otrokom tudi poka v tem času srce, ko dobijo iz tujine prežalostno novico o smrti ljubljenega sina, vrlega moža, pridnega brata ali skrbnega očeta. Obupali bi, pa jih vendar še tolaži pogled1 na žalostno mater Marijo, ki je izgubila veliko ve6, pa Se vendar obranila živo vero in zaupanje v vsemogočnega, neskončno dobrega Boga, in pa pogled na sv, križ jim govori, ,,da zoi>et vid'mo se nad zvezdami, lia vid'mo v raju večnem se, nad zvezdami!" Pod križem počivajo paflli junaki, kakor zrno v zemlji. Tako kakor solnce v spomladi zrno vzbudi in iz zeml.ie prikliče, da raste, cvete in obrodi sad, se bo križ zabli.ščal sodnji dan v oblakih neba, s svojim žarora mrtve priklical iz grobov in jim pot pokazal v sveta nebesa! Ljubi branitelji naše lepe domovine! Trpljenje je iiaša usoda tukaj doma, Kolikor bolj pa ga še fcutite vi tam v tujini! Spomin na ljubi vaš dom, vaša skrb, kako se kaj doma godi, kako je opravl.jeno delo, so-li zdravi dobri stariši1, žena, bratje, sestre, kako se obnašajo otroci, to so vaši vsakdanji križi. Najhujši križ vara pa nalaga zaslepljeni sovražnik naše preljutfe domovine, ki si toliko prizadeva, vzeti nam kos naše lepe zemlje in nam uničiti naše premo- ženje. Toda vi vsi ste junaki, ker ta težki križ tako pogumno nosite in sovražnika odbijate, da vas vsi ebčudujemo in da vas še bodo hvalili, ko vas že bo davno krila črna zemlja. Pa ker ste junaki, ne govorv te in ne pišete radi o svojem trpljenju. Toda mi v za» ledju jjoznamo vaše trpljenje in čutimo težo vašega križa. Zato pa poldekamo daji za dnevora pred Križanega in molimo za vas rn povzdigamo roke in srce pri obnovitvi daritve na klrižu, pri sv. maši, da vs» voljno in hrabro prenesete in pretrpite in srečno končate. Spomnite se pa trpljenja Jezusovega prav pogo« sto tudi vi in poglejte večkrat zaupl;ivo na sv. križ; mislite na Jezusovo srčno žalost in trpljenje, ko je za nas krvavi pot potil, bičan, s trnjem kronna, s krk žem obložen in križan bil. Rafl, počtvstite trpeftega Zveličarja z znamenjem sv. križa in z žalostiiim d&lom sv. rožnega venca ter ga prosile pornoči za na3t ki vas tako težko pogrešamo doma, in pomoči- ter iz» datne tolažbe za se3 da volino nosite svoj križ, da srečno \ remagate hudobnega sovražnika in da se srečno povrnete v svojo ljubljeno, z vašim trpljenjem rešeno domovino! V knjigi Tomaža Kempčana ,,H6di za Kristasom" bereš te-le lepe besede: ,,V kirižu je zveliCanJe* v križu življenje, v križu branilo pred sovražniki. y> križu je vir nebešidh sladkosti, v križu je moč nma, v križu veselje dulia. V križu je vsa čednost, v križu popolna svetost. Ni zveliCamja duši, ni upa vefrnega življenja razun v križu. Zato zadeni svoj kni in hodi za Jezusom in šol boš v večno življenje. Od je šel pred teboj in nosil svoj križ in umrl za te na križu, da tudi ti nosiš svoj križ ter želiš umreti na križu." Na križu je živa ljubezen: glava je nagnjfr* na, da te poljubi, roke so razprostrte, da bi te obje^ le, in srce ,je odprto, da bi te sprejelo v se. Prot J. K. Vreže.