Stev. 424. V Ljubljani, v soboto dne 2. novembra 1912- Leto II. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznlkof .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ *. , UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici Stev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., podojen prostor, poslana n: in reklame 40 vin. — l.u.iaU mejema upravništvo. ;i Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo — Reklamacije lista so poštnine proste. — UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • : : sprejemajo : '• s NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5"40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ! ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36‘—. : : Posamezne številke po 8 vin. Strašen poraz Turkov pri Ljule Burgasu Turška armada se umika proti Carigradu. — Srbi so osvojili Prizren. — (Glej Zadnje vesti.) Vojna na Balkanu. SLOVENSKA SOCIALNA DEMOKRACIJA IN BALKANSKA VOJNA. V soboto dne 26. t. ni. sem predaval v tržaškem »Ljudskem odru* o balkanskem problemu in vojni. Dobil sem za predavanje poziv od društva po brzojavu Šele v petek popoldne. Lvodom predavanja sem izjavil prvič, da je namenjeno delavstvu, drugič da ne more imeti znanstvenega značaja, ker ni nabranega točnega gradiva, in ker je predavanje namenjeno Podati le stvaren pogled na geografičen, etno-Erafičen in strategičen položaj. Delavstvo od dneva do dneva z velikim zanimanjem čita celo gromado vesti in potočil, ki so vse vprek skupni zverižene in polne napak. Predavanje naj služi kot stvarna podlaga, da delavci tok dogodkov zasledujejo z lastnim prevdarkom. Po-vdarjal sem. da o Balkanu nimamo znanstvenega zanesljivega dela, večina podatkov je francoskih in angleških, Avstrija, ki ima tako eminentne politične in ekonomske interese na “alkanu, ni ničesar storila, da bi se prav informirala, posebi se pa razume, da slovensko narodno tako navdušeno razumništvo ni ganilo niezinca, da bi ljudstvo poučilo o pravem položaju na Balkanu. Niti imen najvažnejših geo-Krafičnih točk naše časopisje prav ne zapi-sava. Razložil sem na kratko geografičen položaj na podlagi večjega zemljevida, etnografično razmerje na podlagi ettnografičnega zemljevida bolgarskega prof. Ktnčova. Glede številk Sem se nanašal na svoj Članek v štev. 9. »Na-*ih Zapiskov«. Balkanski polotok se po svoji legi predstavlja kot celota. V severni meji na donavsko-dravsko oziroma na donavsko-savsko podolje ter ima tako svoje geografične in ekonomične stike z Avstrijo, ki je predvsem donavska drsava. Balkanski polotok le gorat. Od severozahoda proti jugo-zahodn dviga se 'tik ob Adriji Visoko gorovje nad 20C0 m. skoraj brez prebila. Izpod Črne gore do Črnega morja pa reze ves polotok od zahoda do vzhoda gorovje, ki se dviga mestoma do 3000 m višine. To Pogorje presečeno je širše le v podolju Morave Vardarja, to je pot. iz Belgrada do Soluna, najvažnejši prehod iz Avstro-Ogrskega na Sredozemsko morje in orijent. Drugo podolje vleče se od Belgrada po Moravi - Nišavi - Iskru in Marici proti Carigradu. To je še najvažnejša pot iz Srednje Evrope naravnost v Prednjo Azijo. Kakor je na prvi prometni poti udeležena posebej Avstrija, tako je na drugi udeležena vsa Evropa, fdtod potezanje Nemčije. Francoske. Anglije 'n Avstrije med seboj. Vsled tega je balkanski Problem problem evropejskega imperializma. Narodne skupine na Balkanu so: Na severozahodu srbska skupina: Dalmacija, Bosna- ttercegovina, Črna gora, Srbija in del Stare Srbije. Na vzhodu bolgarska ob obeh straneh Balkana in Traciji do Carigrada. Na jugovzho- du arnavtska skupina. V Macedoniji pa se dotikata in prehajata eden v druzega srbski in bolgarski element. Južni polotok je grški. Vse te skupine so pretkane s ptujimi elementi. Čista je skupina: Srbija. Bosna-Hercegovina, Dalmacija in Črnagora ter zahodna bolgarska. V grški Tesaliji je največji otok Kucovlahov Velika Vlaška. Ti segajo tudi v osrednjo Grčijo ter se imenuje Etolija. Malovlaška, kakor je Atika Še danes polarnavtska, pol grška. Arnavti so raztreseni po celi Macedoniji ter so zasedli in po-arnavtili večji del Stare Srbije. Arnavti segajo tik do meje Črne gore in Skadrsko jezero je od treh strani arnavtsko. V vzhodni Bolgariji od Donave do Balkana in črnega morja živi še skoraj pol milijona Turkov. Ob Donavi je Ru-niunov. Po južnem Makedonskem in po Traciji južno od Bolgarov m okoli Carigrada živi zdržema Turk. Ob Egejskem morju in Črnem morju do Balkana naseljeno je tisoče Grkov. Poleg te narodnostne nretkanosti pa prihaja še razlika vere katoliške, pravoslavne in mohamedanske. Narodno čuvstvo je izven mest po večjem le malo razvito. Turek je predvsem mohamedanec in mohamedanski Srbi in Bolgari se čutijo bolj Turka nego Slovana. Tako mohamedanski Arnavt. Pri Arnavtih, in velikem delu Srbov in Bolgarov je živa bolj plemenska zavest, zaradi tega se v boju kaže toliko plemeske divjosti. Iz geografičnega in etnografičnega položaja se da sklepati, da se problem balkanskih narodov ne more rešili z orožjem, ampak je kulturen problem. Ako Črnogorci zasedejo Skader 111 okolico, niso osvobodili Slovanov, marveč so si podvrgli Arnavte in to velja za Srbijo za večji del Store Srbije. Olede Macedo-nije si Srbi in Bolgari tudi danes niso na jasnem. Za balkanski poluctok ne more veljati teritorialni, ampak edino-le personalni princip narodne avtonomije. Ta izvršiti se da le potom avtonomije občin in to je eminentno politično-kulturen in težek problem. Zato je edino pravo stališče za rešitev balkanskega problema ono, katero Je zavzela balkanska socialno demokratična konferenca, t. j. da imajo stremeti vse balkanske narodnosti po federativni republiki. Ako se upošteva velikanske interese evropejskih držav, katere imajo zastopati na Balkanu. }e tudi naravno da plod še tako velike zmage ne ostane balkanskim državam, marveč se isti oddeli potem konference, kakor nekdaj na berolinski konferenci, vsakemu kos teritorija, zadnjo oblast pa si prklrže velesile same v svrho nadaljnega izkoriščanja Balkana in bližnjega orijenta potem trgovine in industrije. Zato je boj za ljudske interese mogoč !e v boju proti internacionalnemu kapitalizmu potem socialno demokratične stranke. Ta stranka mora torej biti proti vojni, vojna ne odpravi imperializma in izkoriščanja ljudstva, ampak premeni meje posameznih držav na Balkanu na korist A. K. GREEN: Sosedov dom. 'Dalje.) Tudj to ga ni ostrašilo, da so se mu dokazala v njegovi izpovedi razna protislovja. Predvsem mu je bilo ležeče na tem, da mu nihče ne more zabrusiti v lice, da ga je žena golju- T vi *° PrePre^’ -’e pripravljen k vsemu, ^da čitajte še enkrat njegove izjave in prepri-.11 se boste, da je ta razlaga njegovega vedela Prava. V vseh drugih slučajih je morda gospod 'Jryce zelo nestrpen človek, toda danes in na-Pram meni je bil potrpežljivost sama. —- Prav zato, ker ni o umoru ničesar vedel, luss Butterworth, so si njegove izjave tako na-Protovale. Sicer je vedel, da je bila njegova oproga prišla v New York, da pregovori očeta, in mislil je, da se sestane ž njim še na Krovu ladje ali v njegovi lastni hiši. Da bi Onigo budalost preprečil, je naprosil brata za Ključ. Meneč, da ga ima v žepu, se je vračal v svoje newyorško stanovanje — ni šel v Co-”6y Island, kot je rekel — da pripravi prtljago. Imel je namreč namen zapustiti New York, se izjalovi načrt njegove soproge in mu JJ^oplje očetovo nevoljo. Imel je namen skon-£ati z vsem, ker je bil sit njenih muh in ni mo-*el_ več prenašati življenja. Ko pa je napočila b?c’ !e odvrnila misel na soprogo od dela. Izmišljal je, kje da je in kaj počne. Zapustil p stanovanje in se potikal večji del noči po . rainmercy Parku. Ko se je začelo svitati, se <-,util zelo utrujenega; napotil se je proti oče-j^vi hiši, da bi se tam nekoliko odpočil. Odšel Do stopnjišču navzgor; ko pa je iskal ključ ježnih vrat, ga ni našel. Odšel je zopet; toda e Sa je na nesrečo opazil gospod Stone. j.. Naslednji dan je čul o nesreči, ki se je zgo-je'a v očetovi hiši. Prvi trenotek se je zbal, da kouesrečenka njegova soproga. Toda žc po- dotičnim dinastijam. Interesirani za teritorialno povečanje držav v prvi vrsti so balkanske dinastije in njih interesi niso ljudski interesi. Balkanskim dinastijam je vseeno, kake narodnosti vladajo pod seboj, zanje je predvsem važno vprašanje, koliko več vladajo teritorija. Najmizernejše je bilo obnašanje avstro-ogrske monarhije. Čeravno ima enako našarjen etnografičen položaj kakor balkanski polotok, čeravno je po geogratični in ekonomski legi najožje vezana na Balkan, si po svoji bebasti politiki in diplomaciji n' znala dosedaj pridobiti na Balkanu druzega nego sovraštvo, ni znala delati drugega nego zmede. Neznosen položaj balkanskih držav je predvsem plod ma-lenkostno-sebičnega in neinteligentnega rova-nja avs*rijsko-ogrskeh politikov. Le po neod-kritosrčnosti in brezciljnosti Avstro-Ogrske bilo je mogoče vzdržati neznosen položaj v Makedoniji ter se je položaj kraljevine Srbske tiral do obupnosti. Predležeča vojna je izbruh iz tega predvsem po Avsrro-Ogrski povzročenega položaja. Avstro-Ogrska se zadnji čas lahko iz te vojne kaj uči, sicer jo smatramo za tako gnilo, da brez škode sme poginiti. Avstro-Ogrska sedaj na Balkanu nima i’"esar opraviti. Balkan — balkanskim narodom! Zato vsak socialist sedaj, ko je kocka padla iz srca želi polno zmago združenim balkanskim državam proti Turkom, ki so 500 let gospodarsko molzli balkanske narode in niso bili v stanu zanesti tje najmanjše kulture, pač pa so zadržali s kruto-silo vsak kulturen in ekonomičen napredek podjarmljenih narodov. Vojno torišče kaže se po geografičnem položaju v velikem podolju Moravskem - Var-darskem, na črti Belgrad - Solun s središčem v Skoplju in v prehodu ob Kumanovem, tu so v 11. stoletju bizantinski carji naselili divje Kti-mane, da bi krotili premagane slovanske Ma-cedonce in Jih tiščali nazaj proti severu ter v velikem podolju Morava - Isker - Marica na črti Belgrad - Sofija - Odrin ob izhodu Marice proti Carigradu. Glavno bojno polje je med Odritiom in Carigradom. Odvisen pa je izid vojne od polne zmaga srbske-grške armade ob Vardarju. Z zmago pri Skoplju pa ne bo še konečno odločena vojna, ker je Vardar oddaljen od odrinskega bojnega torišča blizu 800 kilometrov. Zato je treba mirno zasledovati gibanja vojnih čet. Le ako pravočasno dospe srbsko-bolgarska vojska od Vardarja do pred-Carigrad, bomo stali pred koncem vojne. Stališče socialne demokracije, ne le slovenske ampak cele avstrijske, ie torej v pred-ležeči vojni Jano: Balkan — balkanskim narodom! Proč z vsako intervencijo evropejskih držav in posebej Avstro-Ogiske! Dr. Tuma.; Dostavek uredništva: K teinu predavanju se je oglasila »Edinost« od srede z njej navadno neslano in osebnopolemiko. Poslala jena predavanje poročevalca, ki po narodnjaški vzgoji ni bil v stanu slediti jedru predavanja in kateremu že imena imperializem, internacionali-zem in socialna demokracija jemljejo trezen razsodek. TURŠKI PORAZ PRI LJULE BURGASU. Največia bitka v sedanji vojni je končala s silnim porazom turške vojske. Turški gene-ralissimus Nazim-paša, ki je po odstavitvi Ab-dulah-paše sam prevzel vodstvo turške armade v Traciji, je začel v torek popoldne z ofenzivo proti Bolgarom. Turška armada je bila razpostavljena tako, da se je nahajalo za-padno krilo pri Ljule Burgasu, vzhodno pa pri Vizi na vznozžju Strandže planine. Svoje vzhodno krilo so Turki ojačili s pomožnimi četami s črnomorske obale. Bojna fronta je bila dolga do 70 kilometrov, na vsaki strani se je bojevalo najmanj po stopetdeset tisoč mož. Izprva so se razvijale stvari za Turke ugodno in izredno močnemu vzhodnemu krilu pod poveljstvom Mahmud Muktar-paše se ie posrečilo z energičnim nastopom potisniti Bolgare nazaj. V tem pa je bolgarska armada na zapadni strani izvršila važen manever: Od Eski Baba je od strani obkolila turško levo krilo, zasedla Ljule Burgas in pognala turške čete v beg. Bolgari so bežečo turško armado z vso silo preganjali in s tem prisilili tudi turško vzhodno krilo, da sc umakne in da prepreči katastrofalno odločitev od glavne armade. Izgube so na obeh straneh ogromne; boj, ki je trajal dva dni, je bil izredno krvav. Turške Čete, preganjane od Bolgarov, ki so prodrli skoro do Čorlu, se umikajo v velikem neredu proti Čataldži. na poslednjo obrambno črto pred Carigradom. Oceniti je bolgarsko zmago pri Ljule Burgasu na podlagi pičlih poročil nemogoče; nedvomno je le, da je turška vojska doživela v tej bitki največji poraz v tej vojni, ki utegne postati odločilen za nje izid. KDO HOČE VOJNO NA RUSKEM? Na Ruskem so oživeli vojni hujskači, kakor žabe po dežju. S krepko besedo se je obrnil proti tem bolj ali manj odkritim hujskačem stari knez Meščerski (ki ni socialist). Knez pišv: »Za vse, ki svojo domovino resno ljubijo, je prišel trenotek. da resno premišljujejo o našem razmerju proti balkanski vojni, ki so Jo razvneli pustolovci in lokavi trgovci. Ne gre pri tem prav nič za interese slovanskih narodov. ki so pričeli vojno, ker ti interesi prav nič rie brigajo ruski narod, temveč gre za najbolj pereče in najresnejše interese Rusije, kateri pripravljajo neizprosno trdo usodo in smrtno nevarnost breznačelni gobezdači in časnikarski pustolovci . . . Javno mnenje — kakšno javno mnenje je to? Gospodje Suvorin, ki potrebujejo tujo kri. da povišajo dohodke svojega časopisa; gospodje Propper, ki potrebujejo sveto kri ruskih vojakov, da razklenejo z njo druge potoke kivi; polomikani pisači »Svietovi«, ki se igrajo s spominom Černjaieva; moskovski trebušniki, ki mečejo svojim delavcem pomije, ki se pa kot vseslovani povzdigujejo; raznovrstni postopači in pustolovci, ki bi radi vsak nekaj časa živeli dobro kot prostovoljci, vsi. ki pljujejo na Ru- gled na obleko je zadoščal in ga prepričal, da ni bila ona — vedel namreč ni o njenem bivanju v hetelu D. in o zameni oblačil. Bojazen očeta, trdovratnost policije, sta ga le dražili, šele ko je videl klobuk, ki je bil najden na licu mesta, se je omajal, natančneje je presodil znake identitete in jo tudi spoznal. Odkritosrčno je bi! užaljen, da so jo prepeljali v mrtvašnico in da je navidezno tako brezsrčno ravnal z njo. Toda sramota, da ga je žena prevarala, mu je 1 odveč. Ko je bil vdrugič zaslišan, je izjavil, ne da bi razmišljal o posledicah, ki bi jih njegove izjave mogle imeti, da je 011 mož, ki je spremljal soprogo v očetovo hišo. In če se mu je posrečilo preslepiti kornerja in porotnike. mene ni prepričal, in tudi Vas ne, miss Butter\vorth. — In sedaj mi dovolite, da Vas vprašam, ali je že čas, da našim dokazom Franklinove krivde pridružimo še one, ki ste jih našli Vi. Vkljub jasnosti sem ponovila: — Ne razumem! Da, sedaj je bil čas, da izpregovorim. Pokimala sem z glavo in po kratkem odmoru, s katerim sem le podčrtala važnost sledečih besed, sem dejala: — Kaj Vas je potrdilo v domnevi, da sem o Franklinovi krivdi prepričana in da iščem dokazov za njo? Enaintrideseto poglavje. Osuplost vsled tega preprostega vprašanja se je kazala pri obeh možeh na različen način. Nadzornik, ki me je danes prvič videl, je strmel vame. dočim je gospod Gryce, ki se je znal izredno dobro obvladati, ostal nepremičen; le to sem videla, da je ogliček moje male košarice padel na tla, tako togotno jo je bil zgrabil gospod Gryce. — Mislil sem to — je odvrnil popolnoma mirno in postavil poškodovano košarico na nieno mesto ter se mrmraje opravičil — mislil sern si: ako ne sumničite Howarda, ste našli pravega krivca. In kolikor sodim jaz, ni razen bratov nihče udeležen pri umoru. — Ne? No. potem Vas čaka še veliko iz-nenadenje, gospod Gryce! Zločin, ki ga s toliko spretnostjo in ki ga, kar priznam, navidezno opravičeno pripisujete Franklinu, ni izvršil Franklin in sploh noben moški. Izvršila ga je ženska! — Zenska? Gospoda sta enoglasno vzkliknila: nadzornik, kakor da smatra za blazno, in gospod Gryce, kakor da soglaša z njim. — Da, ženska! — sem ponovila in se jima rahlo poklonila. — Poznam jo in preden preteče pol ure jo. če hočem, lahko dam zapreti. Mlada deklica je, gospoda moja, krasna mlada deklica, lastnica enega obeh klobukov, ki sta bila najdena poleg umorjenke. I udi če bi se bila raztreščila bomba pred njim, bi ne bil nadzornik bolj osupel. Detektiv se je bolje obvladoval, toda tudi on je bil osupel in proti njegovi navadi me je dolgo gledal. — Oba klobuka sta bila last gospe Van Burnamove — je ugovarjal. — Prvega je imela na glavi, ko je odhaiala iz Haddama; drugega pa je naročila pri Altmanu. — Gospa Van Burnain ni nikdar naročala pri Altmanu — sem kratko odvrnila. — Gospa, ki sem jo videla vstoniti v Van Burnamovo hišo, tista gospa, ki je bila v hotelu D., ni bila Van Burnamova. Pač pa je bila njena tekmovalka in kakor slutim, tudi njena morilka. Nič ne zmajujta tako pomembno z glavama, gospoda. Imam dokaze in sicer boljše od Vaših. Pokažem Vama! Gospod Gryce me je še vedno gledal, kakor da je okamnel. — Na tem temelji Vaša naravnost grozna trditev? Dokažite nama jo. — Vse Vama povem. Toda najprej hočem ovreči napačne trditve, ki ste jih navedli za Franklinovo krivdo. Domnevate, da je izvršil zločin, ker ste v skrivnem predalu njegove pisalne mize našli pismo, ki ga je imela še tisti dan pred umorom v roki gospa Van Burnamova. Čisto naravno je, da ste vsled predsodkov mislili, da je Franklin le z umorom dobil ono pismo v posest. Na drugo možnost sploh niste mislili. Toda ni bilo morda pismo v ročni torbici, ki jo je Van Burnamova pustila pri go-spej Parker? Čim je gospa Parker izročila torbico Ho\\ ardu. je skušal Franklin dobiti pismo v posest. Naglo je prebrskal torbico in pri tem zmečkal pismo. Ni ga sam iztrgal gospej Van Burnamovi. — Na to možnost res nisem mislil — je priznal detektiv. — la kar se tiče Vašega dokaza, ki ga vidite v tem, da so bili prstani najdeni nad pisalno mizo, Vam moram odvzeti žal tudi to prijetno zavest. Prstanov deklica v sivi obleki ni našla pod pismi, temveč jih je sama obesila tja. — Kaj pravite, prstane je Vaša služkinja prinesla in sama obesila? Vaša Lena, ki je oči-vidno delovala v Vašem zmislu? Kaj naj pomenijo ta razkritja, miss Butterworth? — Prosim Vas, gospod Gryce — sem rekla karajoče —- saj nima samo Lena sive obleke. Gospa, ki ie bila v hotelu D., je obesila prstane. Lena je bila tisti dan ves čas doma. Gospod Gryce je omahnil na stol. — Povejte. kai veste o tej ženski? — je rekel. Nisem takoj odgovorila. Razmišljala sem vse, kar bi mi omogočilo v sivo oblečeni ženski spoznati Ruto Oliver in pojasniti, kaj jo je napotilo do tega koraka. Prstane je imela pri sebi in gotovo se je bala, da jih najdejo pri njej. Po drugi strani ji ie bilo na tem ležeče, da še poveča sum. ki je letel na Howarda. Skoraj gotovo je mislila, ko je stala ob Franklinovi mizi, da je miza last Howardova. Zvrniti le hotela krivdo na Howarda, misleč, da je pustila prstane na njegovi mizi; toda to se Ji ni posrečilo. (Dalje. * fcijo ki jim 3e Volna izprememba dolgočasnega 'življenja, in končno še ti, ki skriti pod različnimi plašči in uniformami žele pogin ruske države ... To je javno mnenje, ki se danes razburja, kriči in zahteva, da naj Rusija aktivno poseže v balkanske dogodke.« BOJ ALBANCEV NA MRDARJIH. 9000 Albancev je naskočilo na Mrdarjih v bližini Prepolca srbsko infanterijo in so s tem povzročili, da so Srbi napovedali vojno en dan prel. kakor je bilo nameravano. Očividec popisuje ta boj v »Vossische Zeitung« takole: Srbske čete so mirno čakale, da bi jim vrhovni poveljnik prebral vojno proklamacijo. Nihče ni mislil, da se bo vojna pričela tako naglo, brez napovedi. Albanci, ki so bili na meji, so se na večer 17. oktobra popolnoma mirno pomenkovali z našimi vojaki: »Da, da, vojna. Kadimo tr.irno naš tobak in počakajmo, kaj nam zapove naš padišah in vam vaš kralj. Potem pa. kakor bog hoče.« Ali prihodnje jutro, na vse zgodaj, je navalila ogromna četa Albancev na našo infanterijo. Pogumno so prodirali, čez trupla padlih in bolj in bolj so sc bližail našim prednjim vrstam. Na enem krilu je bil boj že od moža do moža, 7 nasajenimi bajoneti so šli drug proti drugemu. 'Čeprav so naši bataljoni potiskali Albance na-zai, vzlic temu smo dobili povelje, da se umaknemo. Prvi trenotek nam je bilo to povelje ne-umljivo, ali ubogati je bilo treba. Infanterija se je pričela umikati, Albanci so prodirali. Ko sc je infanterija umaknila skoraj že za pol kilometra, tedaj smo dobili povelje, naj se hitro umaknemo. Naš poveljnik je hotel najbrže infanterijo popolnoma ločiti od Albancev, da bi lehko poslal artiljerijo v boj. Ta načrt je uspel sijajno. Hifro umikanje naše infanterije je zvabilo Albance v bližino 100 metrov k naši arti-ljeriji, ki je bila doslej skrita. Trenotek pozneje in že so topove kroglje grozno žele med Albanci. Kupoma so padali Albanci. Besno, razjarjeno tuljenje Albancev je bilo skoraj tako silno, kakor grmenje topov. Po zraku so frčale roke, noge, glave in kosi mesa. Ko je potihnilo grmenje topov, ni bilo bojno polje pokrito s trupli, temveč z razčeslanimi udi. Kar je bilo še ostalo Albancev, so bežali v divjem teku. ali koma! tretjina ic odnesla življenje. OSVOJITEV SKOPLJA. Cesta iz Skoplja v 23 kilometrov oddaljeno Kumanovo vodi po valovitem, gričastem svetu. Odkar ss pretaka ves promet na srbsko mejo po železnici, služi cesta skoro ^ izključno kmetom iz bližnje okolice, ki dovažajo svoje blago v mesto, in je močno zanemarjena: mostovi so napol razpah, jarki zasuti. Po leti še gre in vozovi se ogibljejo razdrapanih mest kar počez po polju; ampak ob slabem vremenu, po zimi, po deževju ah kadar kopni sneg. je pot tudi za kmečko vprego z voli jako naporna. Selišča kraj ceste se razprostirajo jako široko, spleteni plotovi obdajajo posamezne hiše, tuin-tain so posejani vmes beli gradiči mahomedan-gkih begov, po navadi v dve nadstropji zidani Kumanovo ima v svojih okrajnih delih povsem vaški značaj: dolge vrste kmečkih domov, z vrtovi na cesto: v središču, v bazarju, kjer se v pestri mešanici ponuja evropejsko blago in izdelki domačega dela ter živila, se vzdigajo poleg lesenih bajt moderna, večnadstropna poslopja, z jarkimi barvami prebarvana. Prostran trg je prevlečen s tlakovanimi pasovi, ki varujejo pešca globokega blata. Ke-dar zahaja solnce, se vračajo čede s pašnikov: Voli, krave in drobnica se pomikajo v dolgih procesijah v svoje hleve in spremljajo jih dolge .vrste gosi. Kumanovo je v živahnejšem gospodar Skem prometu z vnanjim svetom kot druga makedonska mesta. Proti vzhodu se odcepi cesta na bolgarsko mejo, na Kgri Palanko, Kjusten-'dil in od tam na Sofijo. Kumanovski kolodvor stoji nekai kilometrov zunai mesta. Po tem valovitem svetu je prodirala srbska vojska, ko je porazila Turke pri Kumano-jvem. Proti zapadu se vlečejo zeleni vrhovi Črne gore (Kara dag; ne zamenjati z deželo enakega imena!); na nje pobočju leži Skoplje (turško Ueskiib). Skoplje je spleteno z velikimi Spomini na srbsko zgodovino. Srbski kralj Nemanja. ustanovnik stare srbske dinastije, je iztrgaj mesto Bizantincem, ki so si ga pozneje zopet osvojili. Car Stjepan Dušan Silni si je izbral Skoplje za prestolico srbskega carstva in v tem mestu je zboroval leta 1357 državni zbor ki je sklenil stari srbski zakonik. S propadom srbske državne samostojnosti je tudi Skoplje obubožalo in postalo neznatno. Povzpelo se je zopet s preselitvijo vilajetne uprave iz Prištine hi prav posebno z zgradbo železnice iz Soluna do Mitroviče, kateri se je pozneje pridružila še proga iz Skoplja na srbsko mejo: do Vranja, v Niš in Belgrad, ki je zvezala Makedonijo z Evropo. Prebivalstvo je naraščalo in vlada je podpirala naseljevanje bosanskih mohamedan-cev. Vzlic temu je krščansko prebivalstvo v večini. , . , „ Skoplje je bilo desetletja eno najrazbelje-nejših torišč narodnih in verskih bojev med kristjani, zlasti med Bolgari in Srbi. Ustanovitev srbske škofije je zadela ob najhujši odpor eksarhata, bolgarskega cerkvenega poglavarstva. m tudi pravoslavni Orki so bili vsi iz sebe. Ti boji se niso izvojevali s svetim pismom, ampak z ognjem in mečem in kronika političnih pobojev in požigov je bila nepregledna. Dočim ima bazar na pobočjih Oradu povsem orientalski značaj, je okolo kolodvora na zapadnem koncu zraslo moderno evropsko mesto. Tam so nastanjeni različni konzulati, tam Je več modernih restavracij in hotelov, pa tudi varietejev in ponočnih zabavišč. Starodaven le most, ki veže staro mesto z modernim okrajem in je bil postavljen prejkone že v rimskih Časih, na katere spominja tudi mogočen obok, ostanek vodovoda, ki je dovajal mestnemu prebivalstvu vodo s Črne gore. Rimljani so Najbrž postavili prve temelje masivni trdnjavi na Oradu. katera gleda s svojimi stolpi na tri ceste, ki se stekajo v mestu: od Jadranskega, Sredozemskega morja in od Donave. Z osvojitvijo Skoplja so Srbi pridobili važno oporišče za nadaljne operacije; veliki parni mlini so pomembni za prehrano vojske, rodovitna ravan daje živil v izobilju in odprte so ; im ceste na vse štiri vetrove. -WArAAA- V kratkem začnemo raz- lS) pošiljati Žepni koledar za delavce splIn prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Mn oži! na razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni In brzojavni tarif. — Dr. Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe .Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo\ — Nnjvečja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika«. Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi. Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da sc ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi „Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. :: . Dovažanje živil za črnogorska' taborišče. 7. Ujetniki. 8. Črnogorci naskočijo Tuzi. 6. Ženitev po pameti. (Krasna veseloigra v dveh dejanjih. Samo zvečer. 7. Maks in njegov tekmec. (Velekomična učinkovitost z Maks Linderjem.) Štajersko. — Javen ljudski shod v Trbovljah. V nedeljo dne 3. novembra 1912 ob 3. popoldne bo na dvorišču »Delavskega doma« velik javen ljudski shod. Na dnevnem redu bo: »Odobritev dodatka k službenemu redu.« Z ozirom na važnost dnevnega reda vabimo vse pri rudniku vposleno delavstvo na čim večjo udeležbo. Velika udeležba na tem shodu je tudi zato potrebna, da bo protest kar najmogočnejši. V nedeljo torej vsi na shod. — Trbovlje. V sredo dne 6. listopada t. 1. ob 2. popoldne bo redna seja občinskega odbora v posvetovalnici, in sicer s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo predsednika. 3. Proračun občine za leto 1913. poročevalec gospod Kramar. 4. Tedenski sejmi v Trbovljah, poročevalec sodrug Sittcr. 5. Oddaja dosedanjih orožniških prostorov v Hrastniku, poročevalec gosp. Dežman. 6. Pod-zalcup občinskega lova, poročevalec gospod Heinrich. 7. Volitev načelnika in njegovega namestnika komisije za cenitev škode, povzročene po divjačini v Trbovljah; poročevalec gosp. Kramar. 8. Prošnja Martina Vrečke za pkičo povišane stanarine občinskega zdravnika dr. Žižek, poročevalec gosp. Goropevšek. 9. Več prošeni za sprejem v občinsko zvezo, poročevalec gosp. Kramar. 10. Predlogi in nasveti. — Proračun občine Trbovlje za leto 1913 izkazuje sledeče postavke: Dohodki: II. Iz občinskega premoženja (zemljišč, poslopij, pohištva itd.) K 2700. III. Iz pravic K 100. V. Iz pristojbin K 1500. Izdatki: II. Za ohranitev občinskega premoženja v uporabnem stanju K 2450. III. Splošni upravni stroški K 16.791. V. Za varnostno redarstvo K 690. VI. Za sejm-sko redarstvo K 1896. VII. Za požarno redarstvo K 1500. IX. Za zdravstveno oskrbo K 23.596. X. Dodatek občinske blagajne — ubožni K 8000. XI. Ceste K 7688. XII. Za poljedelstvo K 800. XIII. Za pouk, prosveto in umetnost K 29.570-30. XV. Za voiaške namene K 400. XVI. Za volitve K 1000. XVII. Stroški za občinske dolgove: K 5500. XIX. Pri vremenskih dogodkih K 300. XX. Druge svrhe, in sicer remuneraciie K 2260, mlin K 6776'82, zvonik K 5534. Skupaj K 114.752-12. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in slane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna.................................K 2160 polletna................................... 10-80 četrtletna................................. 5'40 mesečna...............................,180 Za Nemčijo: celoletna..................................K 2640 polletna................................... 1320 četrtletna.......................... . . 660 mesečna........................................220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na- ročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav-ništvo „ Z a r j e * v Ljubljani. Goriško. — V Nabrežino! Našim cenjenim naročnikom in odjemalcem »Zarje« naznanjamo, da imamo od 1. novembra 1912 v Nabrežini fili-jalko naše ekspedicije. Lisf se pošilja od 1. novembra skupaj tako da bo dospel z vlakom, ki prihaja tja okolo pol 2. popoldne, in se bo takoj od kolodvora dostavljal po raznašalki. S tem dosežemo, da dobe cenjeni naši naročniki list veliko preje, kakor po pošti. Upamo, da bodo naši sodrugi to uvaževali. Ekspedicijo bo vodil sodrug A. Ivančan, tajnik v Nabrežini, štev. 206, kateremu smo poverili tudi inkaso naročnine in sprejemanje novih naročnikov in sicer od 1. t. m. naprej. — Solkan. V soboto smo imeli občni zbor politične organizacije. Zbor je pozdravil v imenu predsedništva sodr. A. Jug in je podal tudi tajniško in blagajniško poročilo. V poslovnem letu se je razprodalo skoro za 100 K strankinih znamk, ki so se večinoma že odračunile okrajni organizaciji. Pol. organizacija šteje sedaj 49 članov, ki s polivalnostjo plačujejo agitacijski prispevek. Od ustanovitve se je število članov pomnožilo na 28. Organizacija se je udeležila majskega praznovanja in je bila tudi na veselici okr. organ, mnogoštevilno zastopana. Važen političen dogodek v vasi so bile občinske volitve, ki je o njih sodrug Srebrnič poročal in po-vdarjal nazadnjaštvo nasprotnih strank. Naravnost sramoten je bil nastop naprednjakov voditeljev, ki so zapustili svoje pr\staše in se strnili s klerikalno stranko. Pa tudi klerikalna stranka se ne more ponašati s politično, kaj se demokratično disciplino. Možje, ki jih najvisje cenijo so se kat puntali proti revnejšim pristašem in se izjavljali za zadovoljne z magnati liberalne stranke. Tako je seveda tudi prišlo, da je dobil tretji razred revnih slojev, za svoje kandidate same magnate, ki naj bi mu bili njegovi interesni zastopniki v občinskem svetu. Nekaj liberalcev ]e zadnji hip postavilo neko opozicionaino listo, a ta ie le zapečatila napred-njaško breznačelnost. O tem predmetu se J« razvila na zboru živahna debata. Sodr. A. Jug je zanikal potrebo se udeleževati obč. vo i . doker ni splošne volilne pravice in tudi v čaju zmage je maloštevilnostt sociahsticmn zastopnikov brezpomembna. Temu nasproti Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. Ljubljana m Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296. Stopnjice, ;bal* 'I kom, spom«*^ niki, stavi okraski ,itd.vj izražal sodr. Srebrnič mnenje, da bi bile občinske volitve tudi v sedanjem položaju za stranko dobra politična šola za prihodnje volitve in Programatičen nastop stranke bi bil učinkujoč. ker bi vsaj deloma zrevolucioniral tretji razred. Nato so sledile volitve. V odbor so bili izvoljeni sodrugi: A. Jug, Perko. A. Komel, in Gabrijelčič. V okrajni odbor je bil izvoljen Perko. Trst. — Petdeset let dela! Podružnica Trst I. splošnga in pravovarstvenega društva železničarjev ter ž njo vse tržaško delavstvo obhaja izredno slavije — petdesetletni službeni Jubilej delavca. Sodrug Anton Stauder je tisti srečnik, ki se je bojeval 50 let za življenje zvesto, ramo ob rami s svojimi sotrpini in ki je danes predmet splošnega občudovanja. Rojen v Bolcanu na Tirolskem je prišel kot 23leten mladenič v Trst in vstopil kot sluga v neko slaščičarno. Leta 1862 je vstopil kot delavec k Južni železnici. Kot nosač je imel 68 krajcarjev dnevne plačs. pozneje kot tehtničar na oddelku za prtljago 1 goldinar 30 krajcarjev. Od leta '1903 do 1911 je bil čuvaj na vratih z dnevnino 2 K 60 vin. in šele letos je bil sodrug Stauder tnienovan za stalnega delavca II. akordne kategorije. s čimer je dosegel pravico do napredovanja v plači, ki je prej ni imel. — V trdem živ-Ijenskem boju je stala dolgo dobo 48 let ob strani družica, ki je delila z njim vesele in žalostne dneve in ki se danes z njim veseli izrednega slavlja. — Podružnica železničarske organizacije priredi častitljivemu jubilarju na cast v nedeljo 3. novembra v veliki in mali dvojni Delavskega doma veselico, ki se začne ob A zvečer in pričakovati je, da z obilnim obiskom počasti delavskega veterana vse tržaško Ju okoliško želzničarstvo in ‘tudi delavstvo drugih strok. Srečnemu jubilarju naše najiskre-tiejše častitke! — Predavanje. V nedeljo, dne 3. novembra t- 1. ob 5. popoldne predava v »Delavskem domu«, ul. Madonnina 15. dr. Anton Vošnjak vseučiliški docent v Zagrebu o predmetu Rousseau in njegov ustavni ideal. Vstopnina 20 vin. D velikanu in filozofu francoske revolucije nam Pr®daval prvi slovenski docent na zagrebški univerzi. -- Nudi se nam torej zopet izredni Umetniški užitek. Prijatelji izobrazbe naj izra-mjo to priliko v čim večjem številu. Državni zbor. Dunaj, 31. oktobra. Poslanska zbornica je danes končala prvo St* e Proračuna. ki se je odkazal proračun- IH odseku v posvetovanje. Izmed vseh današnjih govornikov sta mogla zbuditi nekoliko Pozornosti edino dr. Leo, načelnik poljskega kluba, in glavni protigovornik profesor Masajk. Dr. Leo je zajezdi! svojega starega konjiča, pa je pripovedoval o ustanovitvi delovne Pečine, ki naj izvede finančno reformo, to se Pravi, ki naj naloži novih davkov delavskemu Prebivalstvu in širšim slojem. To se imenuje Avstrijska umetnost vladanja. * Podajemo poročilo. Na dnevnem redu je nadaljevanje prvega stanja državnega proračuna. Nešmki agrarec Goli govori za proračun. Poslanec Grafenauer (slov. klerikalec) kritizira postopanje koroških nemških nacional-cev do slovenskega prebivalstva. Poslanec dr. Leo se navdušuje za balkansko klanje, želi, da se ohrani evropski mir, takoj za tem pa zatrobi v trobento avstrijskih »zivljenskih interesov« na Balkanu. Povdarja Potrebo skupnega poljskega in rusinskega dela spričo velikanske agitacije. Oovori o finančni stiski dežel, o potrebi finančne reforme. Govor jmnistrskega predsednika je sicer podal politični, finančni in gospodarski program, ki pa Se ne bo dal izvesti brez organizirane delovne Večine. Za njem je govoril nemški nacionalec PoU ,auf, nakar se je debata zaključila. q Qlavni govornik za, nemški nacionalec nser, je seveda govoril za odkazanje prora-una z vsemi predlogami odseku. . Glavni govornik proti, profesor Masaryk ocita^ vladi zanikrnost v češkem spravnem vprašanju. Nato krene k vnanji politiki in meni, ua mora gnila Turčija izginiti iz Evrope, ker le popolnoma nesposobna za reforme. Nespo-obna pa je tudi evropska diplomacija, ki zahteva od I určije nemožnih reform. Potem je hranil Rusijo, češ, da ni kriva balkanske vojne, pr so njeni interesi v Aziji (?). Slednjič se je zavzemal za parlamentanziranje kabineta. , Po stvarnem popravku poslanca dr. Levična, v katerem je izjavil napram dr. Leu, da Zavlačuje poljski klub uresničenje gališke vo-‘hhe reforme, se je odkazal državni proračun °dseku. Državno sodišče. Posanec dr. S(ransky vprašuje predsed-n*ka, ali hoče poskrbeti, da se vendar konsti- Nesreča pride javijo navadno, če zboli mož, reditelj družine, rer ga nadlegujejo razne bolečine, da se vleže j Peči, ne more več delati za ženo in otroke v ,fte mere ničesar več zaslužiti. Pameten člo-pa ne tarna, ampak uporablja v takih slugih izkušnje drugih. Ne malo bi utegnilo našim čitateijem kori- tuira državno sodišče. Državno sodišče se je ustanovilo po zakonu o odgovornosti ministrov iz leta 1867, ampak se doslej še ni konstituiralo. Zategadelj obtoženega ministra ni možno izročiti pristojnemu sodišču. Predsednik dr. Sylvester odgovarja, da so funkcije članov državnega sodišča potekle. Na prihodnjem posvetovanju starejšinstva bo opomnil o volitvi novih članov in bo stopil z vlado v stik, da poskrbi način konstituiranja. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 3. popoldne;__________________________________________________________ Vestnik organizacij. Šišenska podružnica »Vzajemnosti" ima sejo jutri v nedeljo 3. t. m. ob 10. dopoldne v pisarni konzumnega društva. Odborniki naj se je zanesljivo udeleže. . Šišenska podružnica »Vzajemnosti". Blagajnik podružnice sprejema članske prispevke vsako nedeljo od 11. do 12. dopoldne v lokalu železniške podružnice Kolodvorska cesta 56/1., zraven pisarne konzumnega društva ter prosi cenjene, člane in članice, da pridejo tjekaj odraču-nati prispevke. Članarino pa sprejema tudi sodrug Jurčič v prodajalni .Konzumnega društva. Listnica uredništva. Sodiug B. v T.: Kliše je za rotacijski stroj žal neraben. Zadnje vesti. Vojna na Ital kanu. TURŠKI PORAZ PRI LJULE BURGASU. Sofija, 1. novembra. V splošni bitki s turško glavno armado, broječo okolo 150.000 mož, ki se je razvila med Bunar Hisarjem in Ljule Burgasom in trajala tri dni, je bolgarska armada popolnoma sovražnika porazila in ga prisilila, da je vsled silnega napada zapustil svoje utrjene postojanke. Bolgarska vojska zasleduje sovražnika, ki se umika v velikanskem neredu in paniki proti Saraju in Čorlu. Veliko število topov, praporov in trofej poleg znatne množine streliva so Bolgari uplenili, ki so tudi mnogo Turkov zajeli. Bolgarske izgube so razmeroma neznatne. Vasi Ajvali pri Ljule Burgasu in Maraš za-padno od Odrina so Turki zažgali in poklali vse krščansko prebivalstvo. Tudi vse vasi v melniški okolici so požgane. Sofija, 1. novembra. Odločilen za bolgarsko zmago pri Ljule Burgasu je bil stranski napad na turško zapadno krilo pri Muratliju. Turki so doživeli strahovit poraz in so bežali v velikem neredu. Zdaj se zbirajo na cesti Čatuldzo na poslednji odpor. Bolgari preganjajo sovražnika z vso odločnostjo, da preprečijo povratek reda v turški armadi. Izgube Turkov so strašne. Na turški strani se je bojevalo do dvestotisoč mož;. Bolgari so bili po številu mnogo' šibkejši. (?) • ^ Sofija, 2. novembra. Doslej so poročila o turškem porazu pri Ljule Burgasu še zelo redka. Prvo poročilo je prišlo sem iz Carigrada preko Dunaja in je razvnelo velik entu-ziazem. Z veliko napetostjo so pričakovali ofi-cialne potrditve, ki pa je prišla šele pozno ponoči. Bila je vest iz Stare Zagore, obstoječa iz ene same besede »bej-strasta«, to se pravi »sijajno«. Vest se je bliskovito razširila po vsem mestu in rodila nepopisno veselje. Bitka je bila strašna; trajala je tri dni in tri noči brez prestanka. Stalo si je nasproti 170.000 Bolgarov in 250.000 Turkov. Generalu Dlmltrijevu je zdaj odprta pot v Carigrad. Turško glavno mesto je v daljavi 30 kilometrov opasano s celo vrsto fortov, ki pa so večinoma stari in nerabni. Večino teh utrdb so bili - že Rusi porušili v zadnji rusko-turški vojni in so prodrli do San Stefana, kar se mora Bolgarom še lažje posrečiti. O operacijah samih tukajšnji merodajni krogi naistrožje molče. Z največjo paz-nostjo se ogibajo vsemu, kar bi utegnilo izdati tudi le približne podatke o bolgarskih postojankah, o sili čet, o številu mrtvih in ranjenih. Iz tega razloga tudi ne pišejo oficirji in moštvo na bojišču domov, prav tako tudi ranjeni o vsem strogo molče. Pri Čataldžl bodo imeli Bolgari ugodnejši teren za obstreljevanje fortov, ki branijo Carigrad, ker jim bodo nudili veliki gozdovi dobro zavetje. Turki napravljajo pri Čataldži majhne trdnjave in okope, kar kaže, da pričakujejo tudi tam boja. OBLEGANJE ODRINA. Sofija, 2. novembra. Čete generala Ivanova nadaljujejo obleganje Odrina (Drinopolje). Obleganje je stopilo zadnja dva dni v odločilno fazo, ker so Bolgari postavili včlike obležne topove in bombardirajo z veliko silovitostjo trdnjavo, ki se ne bo dolgo upirala, čeprav je v njej 50.000 mož posadke. Pripovedujejo, da je srečal kralj Ferdinand v Stari Zagori katoliškega patra Salvatorja, ki sledi četam kot katoliški vojaški duhovnik, pa ga je vprašal: »Ali je v Odrinil katoliška kapela?« Ko mu je pater pritrdil, je dejal kralj: »No, potem boste lahko brali v Odrinu mašo.« TURŠKI USPEHI V ODRINSK! OKOLICI. Carigrad, 1. novembra. Tursko časopisje hvali položaj turške armade v Odrinu. »Jeni Gazetta« poroča, da prodirajo turške čete v smeri proti Svilenu (Muštafa-paša) in da se Bolgari z velikimi izgubami umikajo. En armadni zbor se je pomaknil proti Kadikjoju, drug proti Marašu in zasedel čermen. V Kadikjoju je ostala sovražna kolona. Iz Čif Ekme-kijkjoja so Turki pregnali Bolgare in zaplenili deset bolgarskih topov. Z odrinskih utrdb so Turki bombardirali bolgarske okope, obstreljevali so tudi dva bolgarska zrakoplova in eden je padel k tlom. Tudi v boju pri Ljule Burgasu so zaplenili deset topov. (??) SRBI SO ZAVZELI TETOVO. Belgrad, 1. novembra. Od Velesa proti Prilepu prodirajoče srbske čete so včeraj zasedlo Tetovo, ki je važna turška postojanka. SRBI SO OSVOJILI PRIZREN. Belgrad, l. novembra. Iz Straže poročajo, da so Srbi včeraj naskokoma zavzeli Prizren. Zaplenili so mnogo živil, pušk in municije ter v jeli 750 Arna v tov. ALBANCI SE VDAJAJO. Belgrad, 2. novembra. Po porazu pri Novem Pazarju in Prištini beže Albanci v gore in se vračajo v svoje vasi. Prostovoljno izročajo orožje in nosijo v znamenje, da se podvržejo, srbsko trobojnico na desni roki. SRBSKA NARODNA SKUPŠČINA V SKOPLJI)? Belgrad, t. novembra. »Pravda« poroča, da namerava srbska vlada sklicati narodno skupščino v Skoplje, da proglasi aneksijo okupiranega ozemlja. GRŠKA TORPEDOVKA POTOPI TURŠKO OKLOPNICO. Atene, 2. novembra. Grška torpedovka št. 12 je vdrla v solunsko luko in uspešno Ian-sirala turško oklopnico Feth-i-bulent. Oklop-ulca se je potopila. Torpedovka se je nepoškodovana vrnila v Catarlno. ČRNOGORCI V PEČI. Cetinje, 1. novembra. Uradno se potrjuje, da je general Vukotič, pozdravljen od prebivalstva, zasedel Peč. V starodavni cerkvi srbskega patriarha ie bila zahvalna služba božja. ZAVRATEN TURŠKI NAPAD. Rleka, 2. novembra. Ob zavratnem turškem napadu, ki so ga uprizorili Turki pod zaščito bele zastave na črnogorske čete, je bil tudi polkovnik Ruganovič obkoljen in umorjen. Sele ko so sovražnika pregnali, so dobili Ru-ganovičevo truplo. PRED KLANJEM KRISTJANOV V SKADRU? Rleka, 2. novembra. Krožijo govorice, da so se Turki odločili za klanje kristjanov v Skadru. Knezoškof Seregl in mnogo kristjanov je pribežalo v avstro-ogrski konzulat. ČRNOGORSKI USPEHI. Cetinje, 1. novembra. Včeraj so Turki zaman poskušali, nazaj zavzeti Široko. Pred Maražem se je vdal generalu Martinoviču voditelj rodu Škerli. VZROK TURŠKIH PORAZOV. Carigrad, 2. oktobra. Med carigrajskim prebivalstvom rase ogorčenje proti armadnemu vodstvu, kateremu se pripisuje vsa krivda. Pri nastavljanju generalov so bili merodajni politični nagibi. Nesposobni Abdulah paša, kateremu so pred nekaj dnevi odvzeli poveljstvo rumilske armade je bil — vodja vojaške lige. General Zekki paša, ugonobitelj vardarske armade, je bil podpoveljnik mladoturških revolucijskih čet, ki so leta 1908 pod vodstvom Mah-mud Sefket paše marširale proti Carigradu. TURŠKA OJAČENJA. Carigrad. 2. novembra. Iz Alepa Je odšlo 32 sirskih bataljonov. VELESILE POŠILJAJO BOJNE LADJE NA TURŠKO. Dunaj. 2. novembra. Bojna ladija »Cesarica in kraljica Marija Terezija« je odplula V Solun, da ščiti avstro-ogrske državljane. Kaneja, 2. novembra. Angleška bojna ladja le odplula v Solun. Toulon, 1. novembra. Oklopnlce »Leon Gamhctta«, »Jules Ferri«, in »Viktor Hugo« so odplule pod poveljstvom kontreadmlrala Dar-dige du Fourneta v Syro. AVSTRIJSKA VOJNA ESKADRA ODPLOVE V SOLUN? Berlin, 1. novembra. »Voss. Zeitung« poroča iz Trsta, da jeavstrijska eskadra pripravljena, da odplove pred Solun, kjer utegnefo nastati nemiri proti kristjanom (?). Pred Solun stiti sledeče pismo, ki je je pisal Nj. ekscelenca Leon baron Freytagh-Lorinhoven, deželni svetnik Veselovega viteštva in carski ruski pravi državni svetnik v Arensburgu, Poveljniška cesta 5, otok Osel, pokrajina Livonija. To pismo se glasi: Za svojo dolžnost nasproti drugim ljudem smatram, da kjer le morem, priporočam izborni Fcllerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Opozoril sem na imenitno sredstvo študijskega prijatelja petrogrnjskegn zdravnika in sem imel priložnost ozdraviti nekega drugega petro- grajskega zdravnika, ki ima tukaj veliko kopališče za blatne kopeli, s Fellerjevim Elsa-fluidom revmatičnih bolečin v rami, ko so njegova lastna sredstva odrekla. Tudi neki zdravnik v Gdanskem v zahodni Prusiji uporablja v svoji praksi Fcllerjev fluid in tako želim v blagor človeštvu temu izdelku vedno večje razširjenje in njegovemu izumitelju zasluženo slavo. Menimo, da bodo naši čitatelji tdui poizkusili s Fellerjevim fluidom z znamko »Elsafluid«, če bodo tožili o bolečinah. Iz izkušnje sta dospeli dve angleški bojni ladji od Malte; moštvu je prepovedan izstop na suho. POSREDOVANJE VELESIL. London, 2. novembra. Včeraj so oficialno razglasili, da bodo vsled turškega poraza v Tracijl velesile skupno posredovale v Carigradu in glavnih mestih balkanske četvero-zveze, da napravijo konec krvoprelitju. ATENTAT NA ČUVAJA. Zagreb. 1. novembra. Snoči ob 8. Je pravnik Planlnšak izstrelil tri kroglje iz browninga na komisarja Čuvaja, ki ga ie opazil, pri oknu banske palače. Streljal je na 34 korakov daljave in so vsi trije streli izgrešiti svoi cilj. Nato je napadaec ustrelil nase in se zgrudil v krvi na tla; izdihnil Je pred vratini bolnišnice, kamor so ga prepeljali. PlaninšČak je doma iz Zagorja, je pravnik v tretjem letu in ie bil nastavljen kot pomožni uradnik v deželnem statističnem uradu. Policija se trudi na vso moč, da prikrije atentat in poroča le o samomoru. IZ AVSTRIJSKE MACEDONIJE. Občinski svet v Koprivnici razpuščen. Zagreb, 2. novembra. Vlada ie razpustila občinski svet v Koprivnici in postavila vladnega komisarja na čelo mestne uprave. Občinski svet je bil razpuščen zategadelj, ker je opozlcionalen. OGRSKI PARLAMENT. Vladni mameluki sami. Budimpešta, 1. novembra. Tudi včeraj je zastražila prostor pred parlamentom policija, žandarmerija in vojaštvo. Opozicionalni poslanci so se zbrali v klubskem lokalu ljudske stranke in so poslali od tam deputacijo štirih članov pogledat, ali je pred parlamentom vojaštvo. Nato so sklenili, da ne prirede običajne protestne manifestacije pred parlamentom. Ob pol 11. je otvoril predsedniški lopov Tisza »sejo«. Ministrski predsednik Lukacs predloži zakonski načrt o ustanovitvi parlamentarne straže!!! Predloga se odkaže upravnemu in brambnemu odseku. Brez debate se sprejme predlog poslanca Kammererja, da se izvoli odsek 21 članov za poslovni red. Izvolitev se postavi na dnevni red ene prihodnjih sej. Ž ozirom na bližnje delegacijsko zasedanje in z ozirom na posvetovanja odsekov »zbornica« sklene naročiti predsedniku, da določi dan prihodnje seje. Nato se »seja« zaključi. Za zaščito Tiszinih rokovnjaštev. Budimpešta, 1. novembra. Zakonski načrt, ki ga je včeraj predložil ministrski predsednik svojim mamelukom, določa ustanovitev zbornične straže, ki se je predsednik lahko poljubno posluži, da pomeče sebi neljube poslance Iz zbornice. Straža obstoji kvečjemu (!) Iz 60 mož, ki se prostovoljno javijo za ta zakono-lomskl rokovnjaški posel. Socialni demokratje proti vojni. Budimpešta, 31. oktobra. Predvčerajšnjem so priredili socialni demokratje 14 shodov, ki so protestirali proti novim vojnim bremenom in proti slehernemu vmešavanju monarhije v balkanske zmede. Tisza, ljubljenec naroda. Budimpešta, 1. novembra. Ko je včeraj dopoldne grofovski lopov Štefan Tisza peš zapustil zbornično poslopje, so ga ljudje na ulici ponovno spoznali in ga navdušeno pozdravili s klici: »Abzug!« Tisza je odšel v nacionalno kazino, pred katero se je nabralo 50 oseb, ki so mu ponovno prirejali ovacije s klici: »Abzug!« Čez pol ure je krenil priljubljeni gospod grof proti domu; na potu ga je spremilo kakih 150 oseb, ki so neumorno vzklikali: »Abzug!« Priletelo je proti njemu tudi nekaj kamenja, a ni bil zadet. Policija je razkropila Tiszino spremstvo. POSVETOVANJE MODERNISTOV. Rim, 1. novembra. »Messaggero« poroča iz Napulja: Tu je bilo posvetovanje modernistov, ki so se ga udeležile različne agitacijske podružnice v Italiji in mnogoteri aktivni in bivši duhovniki ter lajiki. V debati se je sklenila vztrajnejša propaganda za cerkvene reforme, zlasti odprava celibata. Drugi moder-nistovski kongres bo baje prihodnje leto v Rimu. NA SMRT OBSOJENI POLICIJSKI LAJTNANT. Novi Jork, 1. novembra. Na smrt obsojenega policijskega lajtnanta Beckerja so prepeljali v Singsing v samotno celico. Usmrtitev so še preložili, ker je proti razsodbi vzklic, ki se utegne rešiti šele čez eno leto. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »UčitelHra Tiskarna« v LjuMlanl. rečemo, da bodo potem sveži in sposobni za delo, ker, kakor smo pogostoma slišali, se ta izdelek obnese zoper različne bolečine, kakor trganje v ledju, bolečine v križu in členih, hrbtu in prsih. Ravnotako ga hvalijo zoper bolečine v grlu in bodenje ob strani in prepričali smo se o zdravilnem, kašelj pomirjajočem in osvežujočem učinku. Tucat za poizkušajo stane 5 K franko pri lekarnarju E. V. F e 11 e r v Stubici, j Elsatrg 252, Hrvatsko. b ar^j^-j^===g= Ro^j&urevice: ============ Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do« mačega izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. (Solidna postrežba. A’a|niž|e cene. C Tfl N I ni ni^ amPak za 1 K 80 vin. dobiš „Zarjo“ ves »3 IV/ J mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen. Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8 slo noc odprto .......— Vedno krasne novosti, doloro "blagro -------------------------------- In po že znano najnižjih ecnah dobite v modni trgovini Peter Šterk Ljubljana, Stari trg štev. 18. Specialna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, la kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine. Celo ^ noč odprto mTpn-?rm| Močnoglasne harmonike iz- deluje najbolje in najceneje tfiŠsgl^ P»anc S. Jošt ^ ' Gradec 25, Lazaretgasse št. 1 ^en**t zas»onj! V reparaluro -v vposlane harmonike se po- štnine prosto nazaj pošlje. Vlnogo zahvalnih pisem dokazuje dobroto mojih " izdelkov. ::: MOJA ZENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „Unikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. zraven rudokopa, obstoječa iz 7 sob in 2 kleti, posebno pripravna za obrtnika, se proda ali da v najem. Pri hiši je 1050 sežnjev zemlje. Natančneje v Trbovljah, Stara kolonija št. 289, pri Smuku. Kovaški pomočniki kateri so zmožni tudi na primožu delati se sprej mejo v tovarni vozov Peter Keršič, Sp. Šiška pri Ljubljani. MAČEK & KS-, LJUBLJANA • Naznanilo. * Slavnemu p. n. občinstvu si dovoljujem s tem najvljudneje nazna njati, da sem prevzel z današnjim dnem založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dedke, — 2STeero čila pc meri se lzrcr&e točno in eolldja.©, — Strogo realna postrežba. Nainižje cene. hotel ..Tivoli 2ŠTa