Razne novicc f Zupnik AlojziJ Kreft. Smrt se noce posloviti - |  j od naše lavantinske duhovščine. Zopet je zahtevala novo žrtev v njenih vrstah. Pobrala je blagega moža, župnika na Ponikvi, 6. g. Alojzija Krelt. Umrl je v nedeljo, dne 6. februarja, zvečer, njegov rojsini dan mu je bil smrtni dan, t. j. rojstni dan zaj nebo. Pokojnik je bil med Ijudstvom in med duhovn. scbrati zaradi svojega odkritega, poštenega in plemeaitega značaja zelo priljubljen. Bil je izboren cerkveni govornik, vnet dušni pas'tir in o|dkritosrčen, najvdušen Slovenec, Za organizacije se je rad in veliko oobrigal. Ubogim je bil dober ofte, žalostnim blag tolažnik, prijateljem zlat prijatelj. Vsaikemu je rad pomagal, kjer in če je le mogel. Ni skirbel za ppsvetno imetje, ampak da je izpolnjeval tfožjo zapoved in lajšal gorje bližnjemu, ki je bil v stiskah. Za to je šel iz tega sveta ubog na posvetnem premoženju, & bogat na dobrih idelih, ki bodo sedaj pri božjem Sodniku našla večno plačilo. Blagemu možu pokoj in trajen spomin. Naj v miru počiva! — Rojen je bil dne 6. febr. 1845 v Negovi in v ma&nika pošve&en dne 21. julija 1870. Kot kaplan je sbržboival v Sve6ini od 18. avgusta 1870 do 17. aprila 1871, zatem tv Braslovčah do 30. sept. 1877, v Vuzenici do 23. oktobra 1879. Dne 24. oktobra 1879 je postal provizor v Kalobju in dne 7. avgusta 1880 župnik istotam. V JCtalobju je župnikoval celih. 13 let do 1. dec. 1893, kto je bil imencvan za župnika na Ponikvi ob juž. žel. — Njegpv pogreb se je vršil v sredo, dne 9. feibr., ob 10. uri dopoldne. * DuhovniŠke vestl. C. g. Janko Munda, vpokojeni župnik pri Sv. Joštu, je bil flne 4. Jetfruarja v Gradcu srečno operiran. Priporoča se v molitev. — Za provizorja v Fram pride Č. g. Jožef Kav&č, dosedaj I, kaplan v St. Juriju ob: juž. žel. Hrvatskl škof o katjiiškcm časopisjn. Prevzv. škof dr. J. MarfteliC v Dubrovniku v Dalmaciji je pisal splitskemu ,,Dnevu" pismo, v katerem pravi: ,,Kolikb je zrlasti za naš Łas vredno katoliško časopisie, ni mogoče dovolj oceniti. Veliki Leon XIII. je rad bla,goslavljal peresa katolišlkih ftasnikarjev; slavnega spomina Pij X. je doprinesel velike žrtve za katoliški tisk; pač vsem katoliškim školom je na srcu zlasti katoliško časopisje. Znane so beisede Pija X.: ,,Pomagajte širiti katoliSki tisl^: to danes katoliškemu ljudstvu več koristi, kakor zidanje cerkev." Ako vsa znamenja ne valrajo, se bo zopet vnel kulturni boj, ki bo vsekako najbolj zasekal v verske zadeve. Tedaj bo zopet velesila časopisja igrala vieliko, da ne rečem glavno ulogo pri reševianiii živiljenjskih vprašanj. To prav dobro vedo naši nasprotniki in se za svoj tisk vse bolj zavzetnajo, kakor mnogi katoli6a!ii. Za katoliški tisk se ne smemo zbati tudi največjih žrtev, a katoliški časnikarji morajo biti pripravljeni na krvajve žrtve; oni so moiderni mučeniki. — Vsemogočni naj blagoslovi Vaše delo in naj ga, venča z najlepšim uispehom!" Zahvala vrhovnega poveljnika jugozahodne fronte. Nadvojvoda Evgen se je kot vrhovni poveljnik jugozahodne fronte v lastnoročnemu pismu toplo zahvalil brezprimerni hrabrosti Štajercev na bojišču in požrtovalnosti prebivalstva naše dežele ki je ostalo doma. Zahvala nadvojvode Evgena se razg'asi po eli deželi. * Cesar ohdaroval priproste^a pesnika Slov. ivoric. Matija Belec, posestnik pri Sv. Bolfenku v Slov. goricoh, ima dobro pesniško žilico. Izdal je žp. cclo vrsto domoljubnih pesmi, katere je poslaj kabinetni pisarni Nj. Velič. cesarja. Vrbovni cesarjev komornik je poslal po cesrirski namesŁniji Belecu cesarjevo zahvalo za predložene pesmi in darilo 30 K. Polivala naših vojiakov in diihoATiikov. V .,Vza,jemnosti" piše g. dokan Baloh, lci pastiruje v zaledju soške fronte, o štajerskih vojakih: .,Naj tukaj Štajerskim sobratom povem odkrito, rta njihovi možje in fantjo prekašajo — Kranjce. Koliko jih je bilo, ki so pred tremi tedni bili pri spovedi in nekateri so celo prosili za vsakdanje sveto obhajilo! In naši doma^i? Molfiimo!" Ortlikovan ohmejtnl Slovenec. Pionir Anton Koren, fievljar na Polifikem Vrhu pri Jarenini, jo bil radi izrednih junažkih činov povišan za narednika, ier odlikovan z veliko srebrno hrabrostno kolajno. Koren je s posebno drznostjo pripravil napadL na del italijanske pasitojanke pri Oslavju, tako da ie bil radi tega od povelgnikov še posobei pohvaljen. OdlikoviaJiec je zaveden Slovenec. * Zupanskim uradom. Občine, katerih župani sa bili odbrani vojakom, so skoro povsod vložile prošnje za opros^titev županov, Z^a sluOaJ, da ne bodo oproščeni. se bo vodstvo občin, kjer Se je občinski odbor sklepčen, poverilo prvemu ob&inskemu svelovalcu, ki ni odbran v vojaško službo. Ako bi vsled novih vpoklicev postal odbor nesklepčen, ali ako bi že do sedaj nesklepčen odbor izgubil župana, oziroma avetovaloe, naj še ti odbori seidaj predlagajo okrajnemu glavarstvu moža iz svoje sredine in obeine, ki bi bil sposoben za vodsfcvo ln ki ni podvržen vojaški dolžnosti. * Prerokba starega moža. ,,Dolenjske Noviod" urinašajo: Prišel je y naSe uredništvo 701etni mož ln nain pripov|e'doval o isivojem očetu, ki je dočakal res visoko starost 90 let. O6e mu je nekoc pravil, ko je uilo zbranih več vaščanov v nedeljo' popoldne pri sostdovih ter so se pogovarjali tu)di o prihodnjUi C-asih, kakor je to sploh že nava,da pri starih možakarjih: ,,':Ti, France, pomni dobro! Sedaj si šele dobrih &est let star in ti bodeš še labko dočakal leto 1916. Takrat bo gorje na celem svetu! Ves svet bo narobe! Ziina bo poletje in poletje bo zima. Po zimi bodo cvetele rastline in drevesa, a poletje bo kazalo sneg in led. Ljudje bodo brez pameti in t?rez Boga, polno togote. jeze in sovraštva, kajti človek bo hujši od divje živali. Narodi se bodo vojskovali in brat bo brata moril. Železne kače se bodo zvijale po zemlji invvodi bodo plavale strašne pošj^sti. V zraku pa bodo letale grozne tice, ki bodo žrle ljudi iu živali. Kri bo iekla v potokih in rekah, ki bode napojila zemljo z boleznirni in vsakovrstnimi nadlogamS. Draginja in lakota bodeta kraljici celega sveta. Lakota bode tako grozna, da bodo umirali ljudje, kar bode najhujše v prvi polovici leta 1917. Kdor bo prestal pol leta 1917, bode dočakal še lepše čase, kajti v ierseni leta 1917 bode zemlja data, zopet svoj sad in bode vsako prihodnje leto boljš'e. In ti dobri Sasi bodo trajali samo le 30 let." — Več mu oče o tem ni povedal. A spominja se naš stari pripovedovalec, da je vedno. hudomušni in neverjetni kovač Jože, ki je tudi fajkrat štel blizu 80 let, vzel svojo pipco iz ust in dejal: ,,Veš, France, kaj bo potem? Tobaka ho zmanjkalo in potem bo pa sodni dan!" * ,,Slovenski Gospodar" pride na Italiiansko tronto že v nedeljo. Naš prijatelj in zvest sotrudmk lovec Fr. BeSan nam piše z italija,nske fronte: Naznanjam ^a^m, da ttobivam JSliovenskega Gospodarja", katerega mi je naroSila moja sestra, vedno v redu in sieer ga dobirn vsako nedeljo dogjoldne. Prej, dokler nisem bil narofeen na ta/ list, je minrlo vea nedeij, da nisem niti vedel, ds^ je Gospodov dan, sedaj pa, odkar dobivam ta priljubljienli list, se m\ zdi nedelja čisto drugačen dan, kot drugi dnevi v tedna ni siccr se mi dozdeva bolj siiajnejši, ^eselejši in prazni^ni dan. Casnik roma od rok do rok po peli stociiji; vsi ga x veseljem čitamo. Stariši, žene, sestre, strici, tete in prijatelji: naročite svojim, ki so na WojioC1^ ..Slovenslkega Gospodarjla"! Pozdrave! * Dvanajst Slovencev-ujetnlkov piše iz Rusljje. Dobili smo iz Rusije dopismico sledeče vsebine: Prisrfine pozdrave vsem čitateljem in priiateljem Vašega cenjenega liista iz daljne Rusije od ujetih slovenskih fantov 87. in 26. polka: Jlosip Gregorifi, Mala Nedelja; Aloizij Močnik, Iho\^a., Sv. Benedikt; M. MatjašiC', Hlaponci; Franc Pivec, Sv. Jurij na Goriškem; Franc GergoviS, Vrhnika pri Ljubljani; Martin Vidovič, Žetale; Josip Svent, Veleinj©; Jurij Furek, Zlatoliče; Mihael Golob, Dobrn^ pri Celju; Rudoll Cigula od Sv. Lovrenca v Slov. gor.; Lovrenc Megla i'z PolenŠajka. * Po 18 mescili prvIC plsal. Vrl mladenič, Mihael Radanovič, doma iz Kapel pri Brežiicah, ki je odšel takoj po izbruhu vojs,ke na; severno bojišče, se je oglasil iz ruskega ujetni&tva. Dptaaži niso dobili od njega od za^etka vojske do sedaj nikakega poročila, vse povpraševanje je bilo zastonj. Tudi urajrtno je bil že proglašen za mrtvega. Pre'd kratkim pa je prišlo poroCilo od njrega, prvo po 18 mescih. Dal Bog, da vstane na tak način še marsikateri slovefl,ski mla,denič in mož od nirtvib! * Mrtvi se oglašajo. Iz rus je po 14mesečnem molčanju oglasL latni sm grobokopa in posestnika Št. Ilju1 v Slov. gor. Dopisaiioa, ki ši pred kratkim, je bila pisana dne kroiu Kofient v Turkestanu v Azijski kusiu. vebcijo starišev in sesfer, da še sin, ki so ga imeli že za mrtvega, ži.vi, je bilo izredno veliko. — Po enoletnein nngrešaniu se je oglasil iz rnskega njetništva. domohrannf! Tvan Bernardi, doma v Maliji pri Portoroso v Istri. Pisal ni od m&sca februaria 1915, ko je doio zadnje pismo po aero-fcmi. Nahajal se je v Przemvsiu. Veselje domačih je sedaj čez vse veliko. Iz Rajhenbur.aa: Dne 4. felfniarja je preiela gospa Fani Presker pismo od svo;eca sina. Albina. v katerfim pornt^a, da se naliaja zdra.v v rnsk,pm iretništ,vu. Poorešal se je kar od začetka vojske, nad 18 mescev. Nihčo ni-ve? pričakoval, da bi bil &e med živimi. ,To pafi velika toTa^ba za mnoge, ki že dolgo v gegotovosti nnpreSa.io svoje 'domafe izginele bojevnike. * Pogrešajo se: Poddesetnik Franc S 1 o k a n, c. kr. firnovojniški baon štev. 152, 3. stotnija, 1. vod. Kdor kaj ve o njem, naj blajjjohotno sporoči očetu: Jakobu Slokan, posestnik v Radomerščaklu pri Ljutomeru. Govori se, da je baje padel na italijaiiisikem bojišču. — Desetnik Rudolf Bjepec, pešpolk št. 87, 4. maršslotnija, vojna pošta šitev. 201. Zadnje poročilo od njega je z dne 28. avgusta 1914 in od tistega <Sasa ni nobenega glasu več* Obvestila naj se blagovoljno pošljejo na: Blaža Žirovnik, čctovodia, 4. trdnjavski topničarski polk, 1. poljska stotnija, mornariška vojna pošfa Pola. — Terezija Veluščik, p. Lucinico (Primorsiko). Pogreša se že od začetka vojske. Odgovor bratu Ivanu Skubin, porska bolnišnica štev^ 1, vojna pošta štev. 606 (Portschaoh a. See.) — Kadet y rezervi Evald U 11 r i e h od 4. poljsKega baona, 87. peš,polka, vojna pošta Stev. 34, bil do konca julija v Tuzli v Bosni. Nato je prišel baon z nadporočnikom baronom Holtz na soška fronto. Od nočnega napada z dne 25. jnlija se Ullrich pogreša. 0 njegovi usodi ni notfenega gl'asu. TovariSe se prosi, da naj poročajo, če vedo o njeigovi usodi. Stariši vojakov tega oddelka naj-povpra&ajo pri svojcih. Odgovor našemu rojaku Iivanu Ullrich, ufiitelj, Krems ob Donavi, Nižje-Avstrijsko. — B a j t Anton iz Smasti pri Kobaridu išče svojega brata. Naslov: B A, St. Anna-Spital, Gnigl pri Solno:gi?a!du. * Kave prinian.jkuje. Kakor iz\^emo iz zanesijivega vfira, je nastalp v Avstriji veliko pomanjkanje kave. Cene se hodo dvignile za 1 do 2 K pri 1 kg. * Orjaškega soma, težkega 48 kg in dolgega 2 fnetra, so potegnili dne 7. febr. iz Drave pri Ptuju. Riba je na.jbrže prišla iz DonaJve. * Maribor. Kadet Henrik Tribnik od težke liavbie-balerije je dobil za svojo hrabrost pred sovražniJconi srebrno kolajno II. vrste. Odlikovanec, kateri je mariborsko gimnazijo lefa 1914 z odliko dovršdl, je od 15. aivgusta 1915 neprenelioma na jugo-zapadnem bojišču^ * St. Jakob v Slov. gor. NaS župan g. Matija Peklar ,je daroval za maritforsko Dijaško kuhinjo 10 K in za. uboge vojake 10 K. * Jarenina. Občini Polička vas in Jarenina dobita tudi večje število ruskih vojnih ujefriikbv za poIjedelske delavee. Na Poličko vas jih pride 40 in v Jarenino 50 mož. * Sv. Jurij v Slov. gor. Karol \Vella, siji vaJeposestnika in okrajnega naeelnika v Žitcah, piše svoji materi za, god, da je še zdrav, fieravno je že 5 mescev na fronti, Kutnen pn M. D. v Puščavi. Dne 2. februsrja je tukaj umrl vrl narodnjak, veleposestnik Jože Korman st. p. d. Pergauer, star 76 let. Rajni je bil zvest naš pristaš, ki še je vedno z veseljem udeleževal vseh volitev in narodnih prireditev. Bil je tudi ljubeznjiv sosed in velik dobrotnik revežev. Gela okolica ga je spoštovala kot svojega očeta. Sovražnika menda sploh ni poznal. Pogreb je bil soboto dopoldne ob 10. uri. Svetila blagemu in zavednemu slovenskemu možu večna Inč! ' Kapela. Bralno drušivo je imelo dne 30. jan. :ibftni zbor. Da poročilo o 'društvenem delovanju lans&ega leta ni bilo ugodno, so zakrivile časovne razmere: Nekateri odborniki in filani na boji&ču, okoli društvene sobe je bilo nastanjeno vojaštvo, shodi so prepovedani, za gledališke igre ni prim-ernega prostnra. Denarnega prometa je bilo 270 K. Knjižnici je prirasln 110 številk, t!ako da ima sedaj 825 knjig, in precej tudi hrvaSkih. Prebranih je bilo 300 knjig ra7ven časnikov. V odbor so bili izvoljeni: L. Divjak, sedaj v ruskem ujetništvu, kot predsednik; J. Lončari?, podpredsednik; K. Pertl, tajnik; M. Meško, blacaiinik; M. Knez, knjižničar. Upamo, da po teh viliarnih časih nastopijo boljši tudi za drušitvo. * Veržej. Dne 5. sveSana je po kratki bn1 • umrla tukaj splošno znana in čislana tržanka. > tibiičarka in trgovka. Julika Seršen. Pokojnida jt; bila trikrat omožena: prvi'6 s Klempučičem, drugič z Rožmanom in tretjifi z Alojzijem SerSe-i. Po svoii izvežbanosti v trgovskem in gostilniškem obrtu ter vzocni skrbnosti si. je s svojimi moži pridobila lepo*imetje. Veliko je darovalla za cerkvene potrebe in za samostan v Veržejir, do revežev in bolnikOv je bila radodarna in usmiljena. Bog ji bodi plačnik! Njen snprog Alojzij S^eršen je vojni ujjetnik v azijskii Rusiji, njen edini sin Anton KlemenčiC je pa na voj.ni v Srbiji. Pogreb^ se je udeležila mnjožica ob^instva in tudi čfi. gg. duhovniki in kleriki salezijanci. V slovo ji je govoril ob grobu <).oma.8i č. g. žnpnik. Naj počiva v mini! * Sv. Tomaž pri Ormožu, GospoiJ J. N. Kegl, irgovec pri Sv. Tomažu pri Ormožu. prodaja od sedaj zanaprej v svo.ji trgovini ..Slovenskega Gospod." m ,,'S'tražo.'" * Ziče. Z italijanskega boji§6a ob Sofii- se nam pišo dne 25. jan.: Danes je bil odlikovan naS priljuIfljeni tovariš Janko Grosek, Cetovodja, rodom iz 7Ab pri Konjicab..? lirabro obnašanje jjred sovražnikom z Kronasti ' tstno svetinjo. Upamo, da dobi kmaln tndi si/ Polientarja držimo &e vedno tam, koder je bil :^;o. tka. Pozdrav ^em slovenskim Štajercera! Bogomil Cuhvalee. * Dobrna pri Celju. Naša kmetii^ka f>odružnica ima v nedeljo, dne 20. svečana, popoldne ob /23. uri, v hotelu ,.-tTn '¦ svoj občni zbor, Govorita gv\ Jelovšfik in Gorifian. Pridite iii pžistopite v obilnem gtevilu. * Teharie pri Celju. V štev. 4 ,,Sloven-skega Gospodarja" i dne 27. jan, t. 1. smo ppročab", da je bilo posestnici Peternel v Lipi ukradenih 35 kokoši in 10 meterskih stotov sena ter da je tatvine osumIjen Franc Koštomaj, doma iz teh'a,rske župnije. Pripomnimo, da z imenovano tatvino ni v nobeni zvezi Franc Koštomaj, posestnik) v Lipi, občina Teharje. * Celje. Vsled bolezni, oziroma vsled ran, zadobljenih na bojišču, so umrle v tukajšnjih voja&kih bolnišnieah sledeče vojažke osebe: PeSec Ljuidovik Spendelholer in pešec 87. pp. flurij Sirc. Pokppana s,ia bila na tukajšnjem mestnem pokopališču. * Vransko. Katoliško izobražeVa,lno društvo ima svoj letni obfini zbor \v nedeljo, dne 13. febr., popoldne po večlernicah, v bralni siobi. K obilni udeležbi vabi qdbor. * Gomilsko. Za hrabrio čine pred sovražnikom je bil odlik(d\|a!ii fetovodja 27. pešpolka Ivan Muhovic, oženjeni mlinar v Grajski vagi, s srebrno svetinjo I. vrste. Muliovic piše o tem svoji teti -n dostavIja: ..Tndi rai Sloveuci, porazdeljeni med Nemce. stojimo vsak trdno na svojih ruestih." * Rajhenburg. Dne 11. febr, je praznik prikazovanj(a, brezmadežne Device Marije, Ta dan se obliaja st»oniin onega dneva, ko se jo v Lurdu prvikrat prikazala Bernardki Marija. K&r je nova cerkev v Rajhenburgn posveoena Lurški Mari^, se bode odsle.j naprej vsako leto slo\1esno obhajala v Rajhenburgu ,,Lurška nedelja," Letos pade ta slovesnost na 6. nedeljo |)O sv. Treh Kraljih, t. j. na dan 13. febr. Verniki od blizu in daleč, zatecite se ta dan zopet k Lurški Devici v Rajhenburgu in jo zaprosite pomoči v teli stiskepolnih č^sih! * Dol j>ri Hrastniku. Iz dolske župnije se voiskuje mnogo mož in mladenicev za domovino. Naše katoliSko izobraževalno društvo pogreša že 11 čflanovvojakov, kateri so pa dozda.j še vsi živi in zdravi. Bog daj še vnaprej vsem članom 'društva srefio, da se zdravi vrnejo. Zemljevid Albanije. Na karti Alba.iiiio, ki jo tukaj podajemo aašim bralcem, bodo ti la.liko zasledovall dogodke, ki so se dogodili in >se bodo v bližnji bodofinosti zgodili na loi^ važnem debi svetovnega bojiSča. Na severu jc ob iezp.ru istega imena mesfo Škafler (Skutari), Kjer jo prej gospodoval črnogorski krali Nikita, kojega kra- Ijestvo niejj na Albanijo, Se'da.i smo Avsti-ijci gospodarji v Skadni. Proti jugu od &kadra so ti šcrau v uaši oblasti: Sv. lvaii Meduanski (S. Giovani di Medua) in LjeŠ (Alessia) in še bolj protv jugu Kruja. Na>P. feete so že tudi prekoraCile reko Išmij (Izmi) in se bliža.jo obmorskemu mestu Dra* (Durazsso). Vjduo Ljioblie v osrednjo Albanijo m proti morju tndi prodiv;!i i r.,.i.-:i.'-;. i; i--, ni>k''t<Tih i,<)7'oMlili žo ima.!0 v svcji oblasti mcsti Elbassan in B«nU. Na desni zbpazijo bralei debelo zarisano črta, ki p<imeni mejo med Aibanijo in M^cedunijo, ki je po drugi balkanski »ojni leta 1913 prišla v srbiske roke. pa so si Jo y tej vo.ski izvojevali Bolgari. Na jugu meji Aibanija na Grško. Ob Jadranskein morju (Adriatisches iVfeer; leži južno <d Drat^ glavno opirališče T.ahov v Al!»aniji, mesto Valona ob morskem zalivu z istim imenom. V tem zalivu leži otok Sazena.. odkoder so, kakor rvidi;o braV ' iz j oroCila o napadu na5ih letalcev na Valono, t; lijani brezuspešjio gtTeljali na na?a letala. Naspj<ii Valoni je italijanska obal, od albanskega ozemlja točena po takozvanJ Otrantski morski ožini. Zra6'no ra,zdalie meld albanskim ozeinliem in najbližjo tofko italijanskega ozemlia z:iaSa tiaašnih 100 km.