Pripravniški tečaj v Idriji. Spisal prof. Makso Pirnat. (Dalje.) § 15. Razen tega imajo pripravniki v prvem tečaju vsak dan po dve uri prisostvovati pouku v posameznih razredih glavne šole, v drugem tečaju pa naj se praktično vežbajo pod vodstvom učiteljev v poučevanju (nastopi.) Učne knjige. Katekizem, spisal Anton Lesar, 1861. Katechismus fiir die III. Klasse. Leitfaden von Leonhard. SchOnheit der katholischen Kirche von Rippel, berausgegeben von Himioben in Mainz. Der Geist des katholischen Kultus von Terklau. Biblische Geschichte von dr. Schuster. Methodenbuch oder Anleitung zur zveckmassigen Fiibrung des Lebramtes fiir Lehrer in Trivial- und Hauptschulen. — Kostet ungebunden 30 Kr. Conv. M. geb. in ledernen Riicken 38 Kr. Conv. M. Wien, im Verlage der k. k. Schulbiicher-Verschleiss-Administration bey St. Anna in der Jobannis-Gasse. —1845.*) Abecednik.**) Berilo.***) Vodnikova mala slovnica. Das erste Sprach- und Lesebuch mit dein den Gebrauch desselben amveisenden Hilfsbuche von Vernaleken. Deutsche Sprachlebre fiir die III. Klasse. Deutscbe Sprachlebre fiir die IV. Klasse. Sprachlehre von Wurst (fiir die Lehre vom zusammengesetzten und zusammengezogenen Satze.) Die Unterklasse. Eine Anleitung zur Behandlung des ersten Unterrichtes auf Grundlage der Fibel. Von Franz Hermann. Gebunden in Leinwandriicken 19 Kr. Anleitung zu schriftlichen Aufsiitzen. Praktična slovensko-nemška gramatika. Methodik des Kopfrechnens. Methodik des Zifferrechnens in angemessener Verbindung mit dem Kopfrechnen. Filr Lehrer und Lehramts- *) Poleg te knjige se je rabilo več pomožnih knjig, n. pr. »Das Heft von Rudtnasch«. **) Najbrže MočnikPraprotnikov. ***) Morda »Malo berilo za prvošolce«, prirejeno po Slomškovem berilu. kandidaten. — Kostet gebunden in Lein\vandriicken 37 Neukreuzer. Wien. Im k. k. Schulbucher-Verlag. 1859. Ubungsbuch beim Rechnungsunterrichte fiir die III. und IV. Klasse der Volksscbulen. Navod iz glave poštevati.*) K zaznamku teh knjig, ki so se rabile na pripravniškem tečaju, se mora pripomniti, da mnogim manjka natančnejšib naslovov. Ti naslovi se niso dodali zategadelj, ker jili pisatelj tega članka ni mogel dobiti, dasi je pregledal ne malo zbirko starih šolskib knjig, ki se hranijo v knjižnici c. kr. rudniške ljudske šole. Kron ika. 1852/53. Šolsko leto se je začelo 20. oktobra leta 1852. Da se je pa sploh mogel otvoriti pripravniški tečaj, je bilo treba že preje najeti primerno sobo za učilnico ter nabaviti najpotrebnejšo opravo in učila. Ministrstvo za uk in bogočastje je torej že z odlokom z dne 25. julija leta 1852., št. 6892 za upravo in za nabavo učil dovolik) enkrat za vselej znesek 264 gld. 30 kr.**); za poravnanje tekočih stroškov pa je določilo letni znesek 100 gld., in sicer: za nagrado učitelju godbe 50 gld., za najemščino učilnice 30 gld. in za kurjavo iste 20 gld. Zadnje imenovanih 100 gld. se je plačevalo iz normalno-šolskega zaklada. V istem odloku, s katerim so se nakazale pravkar omenjene svote za pripravniški tečaj v Idriji, opozarja ministrstvo na najvišjo odredbo iz leta 1851., katera ukazuje, da se mora kar najbolj varčno postopati z državnim in javnim denarjem; gledati se mora torej na to, da se nakazana letna dotacija ne bo prekoračila; učiteljem glavne šole se pa ima naznaniti, da so dolžni na osnovanem tečaju brezplačno poučevati. V naglici se je nakupila oprava, preskrbela so se najpotrebnejša učila in za učilnico pripravniškega tečaja se je najela soba v prvem nadstropju nove, pred par leti sezidane hiše, ležeče blizu cerkve in šole. V pritličju se je nahajala prodajalnica, sicer pa v hiši ni nihče stanoval, torej se tudi pouk ni prav nič motil. Soba je bila dovolj visoka, prostorna in svetla; odgovarjala je popolnoma svojemu namenu. Lastnik se je tudi zavezal, da bo za zgoraj označeno najemščino sobo čistil in jo dal vsako leto prebeliti. Ta biša, v kateri je imel pripravniški tečaj svojo učilnico, je danes last g. okrožnega zdravnika Ivana Suntarja. Verskih vaj so se pripravniki udeleževali obenem z učenci glavne šole, kakor je to določeval učni načrt. V tem šolskem letu ni imel noben pripravnik ustanove. Pač pa je ravnatelj Karol Legat v svojem letnem poročilu o šolskem letu 1852/53 višji šolski oblasti toplo položil na srce, naj bi se ustanovilo nekaj štipendij za pripravnike v Idriji; ravnatelj pravi na dotičnem mestu, da je v Idriji mnogo nadarjenih in za učiteljski stan kakor ustvarjenih mladeničev, kateri delajo sedaj pri rudniku za dnevno plačo 8—12 kr., kateri bi pa takoj vstopili v pripravniški tečaj, ako bi se jim naklonile ustanove. Kakor bomo pozneje videli, ni bilo to Legatovo priporočilo brezuspešno. Šolsko leto se je končalo dne 21. julija 1. 1853. Pri sklepni izkušnji je predsedoval tedanji šolski nadzornik dr. Frančišek Močnik, kakor tudi naslednja leta. Nadzornik *) Ta knjiga se je začela rabiti v šolskem letu 185556. **) Za ta znesek se je nakupila tale oprava in se preskrbela tale učila : 1 miza za 3 gld., 3 stoli za 4-30 gld., 4 klopi za 20 gld., 2 deski za 7 gld., 1 glasovir za 180 gld., 1 majhne orglje (Positiv) za 30 gld., muzikalije 20 gld. Skupaj 264 gld. 30 kr. Močnik je imel navado, da je vsako leto koncem izkušnje prav iskreno nagovoril pripravnike. Polagal jim je na srce važnost in svetost njih poklica kot učiteljev in Ijudskih izobraževalcev; vzpodbujal jih je k neumorni delavnosti, k resnično krepostnemu življenju, in izrekel upanje, da bodo iz zavoda izšli prav dobri učitelji. To upanje se je tudi v polni meri izpolnilo, kakor nam priča pridejani imenik precejšnjega števila učiteljev, ki so se izobraževali na nekdanji idrijski pripravnici. Člani učiteljskega zbora so bili to leto: Karol Legat, ravnatelj, obenem tudi vodja in veroučitelj na glavni šoli; Jožef Martinak; Jožef Eržen; Jožef Šerek; Mihael Putre, vsi učitelji na glavni šoli, in Anton Krašner, učitelj godbe. 1853/54. Šolsko leto se je začelo 20. oktobra leta 1853. Za idrijske pripravnike sta bili dovoljeni dve štipendiji po 50 gld., podeljeni sta bili pripravnikoma Antonu Sedeju in Ivanu Seljaku. Ravnatelj je nasvetoval, naj bi se rajši ustanovilo več ustanov, a v manjših zneskih. To leto so se prvič nakazale nagrade za učitelje pripravniškega tečaja in sicer je dobil ravnatelj 100 gld., ostali trije učitelji pa skupaj 100 gld. Rečene nagrade so dobivali ravnatelj in učitelji potem vsako leto. Šolsko leto se je končalo 26. julija leta 1854. Izkušnje so se vršile 25. in 26. julija. Red pri izkušnjah je bil to leto kakor tudi naslednja nastopen: prvi dan dopoldne se je vršila pismena izkušnja, popoldne so se izpraševali pripravniki iz petja in orgljanja; drugi dan so prišli na vrsto drugi predmeti. Iz učiteljskega zbora se je ločil Mihael Putre, ki je bil prestavljen kot učitelj III. razreda na zglcdno glavno šolo v Ljubljano; drugi učitelji so ostali na svojili mestih. 1854/55 Šolsko leto se je začelo 19. oktobra leta 1854. Za idrijske pripravnike je bilo dovoljenih pet ustanov po 30 gld.; dobili so jih pripravniki: Frančišek Cerin, JožefGnezda, Leopold Krapš, Anton Ozimek in Frančišek Sedej.Šolsko leto se je končalo 2. avgusta 1. 1855; izkušnjeso se vršile 1. in 2. avgusta. Učiteljsko osobje je ostalo neizpremenjeno. 1855/56. Šolsko leto se je začelo 22. oktobra leta 1855. Za idrijske pripravnike je bilo dovoljenib šest ustanov, in sicer dve po 40 gld., ostale štiri pa po 30 gld. Ustanovi po 40 gld. sta dobila: Frančišek Kenda in Frančišek Mazek; ustanove po 30 gld. pa so dobili Frančišek Cuk, Frančišek Muhič, Anton Slivnik in Ivan Treven. Solsko leto se je končalo 6. avgusta leta 1856; izpiti so se vršili dne 5. in 6. avgusta. Učiteljsko osobje je ostalo neizpremenjeno. 1856 57. Šolsko leto se je začelo 24. oktobra leta 1856. Za idrijske pripravnike so bile dovoljene štiri ustanove po 30 gld.; dobili so jih: Frančišek Govekar, Jernej llribar, Ivan Podgornik in Ivan Uršič. Šolsko leto se je končalo 5. avgusta leta 1857; izpiti so se vršili dne 4. in 5. avgusta; nadzornik Močnik je pripravnikom nasvetoval nekatere knjige, katere naj zasebno proučavajo. Učiteljsko osobje je ostalo neizpremenjeno. 1857/58. Šolsko leto se je začelo 23. oktobra leta 1857. Za idrijske pripravnike so bile doVoljene štiri ustanove po 30 gld.; dobili so jih: Frančišek Kogej, Ivan Lomšek, Martin Potočnik in Frančišek Sever. Ravnatelj je prosil, da se mu dovoli stalna. nagtada 100 gld., a bila mu je odbita. Solsko leto se je končalo 4. avgusta leta 1858.; izpiti so se vršili 3. in 4. avgusta. Učiteljsko osobje je ostalo neizpremenjeno. 1858/59. Solsko leto se je začelo 3. oktobra leta 1858. Za idrijske pripravnike so bile zopet dovoljene štiri ustanove po 30 gld.; dobili so jih: Peter Fleišman, Ivan Jelovšek, Ivan Poženel in Andrej Velikajne. Višja šolska oblast naznanja, da so stalno in začasno nastavljeni učitelji prosti vojaščine. Šolsko leto se je končalo 4. avgusta 1. 1859., izpiti so se vrŠili 3. in 4. avgusta; bili so jako strogi, ker se je zmanjšalo pomanjkanje učiteljev. Iz učiteljskega zbora se je ločil ravnatel Karel Legat, ki je še pred začetkom šolskega leta 1858/59 odšel v LjubIjano kot ravnatelj tarnkajšne glavne šolo. Ravnateljske posle je vodil torej od početka šolskega leta pa do 25. marca 1859 Primož Ribuikar, Lichtenthurnov beneficijat v Idriji; ta je tudi namesto Legata poučeval na pripravniškem tečaju didaktiko, metodiko in verouk. Dne 25. marca leta 1859 pa je prevzel ravnateljstvo novoimenovani ravnatelj in veroučitelj Frančišek Lesjak, ki je bil prej veroučitelj in ravnatelj glavne šole v Vipavi. Drugih izprememb ni bilo v učiteljskem zboru. 1859/60. Šolsko leto se je začelo 20. oktobra leta 1859. Ker je ministerstvo ukazalo, da se mora pri sprejemu v pripravniški tečaj strogo postopati, se je to šolsko leto sprejelo v tečaj le 9 pripravnikov. Za idrijske pripravnike so bile to leto dovoljene samo tri ustanove po 30 gld.; dobili so jih: Ivan Per, Ivan Škrbinc in Frančišek Uršič. Solsko leto se je končalo 2. avgusta 1860; pii izkušnjah, ki so se vršile 1. in 2. avgusta, je zadnjikrat predsedoval dr. Frančišek Močnik. Učiteljsko osobje je ostalo neizpremenjeno.