lunja ћиџпјк Увс: P s í lio t ч ^ J, e igre v sup e rvizijskj situaciji ßQC
Tanja Rupnik Vec
Tanja Rupnik
Vec, dipl. psih.,
Zavod RS za
šolstvo,
Pamova }),
1000 Ljubljana
Povzetek
F članku Je predstavljen transakcijsko-analitični kon-
cept psihološke igre, ki se nanaša na vzorce nefiinkci-
onalnih komunikacij s predvidljivimi in neugodnimi izi-
di. Prikladen je za analizo in razlago tako individual-
ne dinamike igralcev kot dinamike parov ali skupin.
Navedenih je nekaj opredelitev in modelov za analizo
psiholoških iger ter vzroki za njihovo preigravanje. Opi-
sanih je petindvajset psiholoških iger, ki se potencialno
dogajajo v supervizijskih skupinah in jih iniciirajo su-
pervizanti ali (neizkušeni) supervizorji. Vsaki igri je do-
dana antiteza - način na katerega supervizor igro pre-
kine in spodbuja funkcionalnejše vedenje posameznika
in skupine.
Ključne besede: supervizija, analiza transakcij, psiho-
loške igre, medosebna dinamika
Abstract
This article presents the transaction analysis concept of
psychological game referring to patters of disfunctional
Socialna pedagogika, 2 0 00 vol. 4, št. 3, str. 3 09-3 40
communications with predictable and unfavourable out-
comes. It is suitable for the analysis and interpretation
of individual dynamics of each player, couples and gro-
ups. Given are a few definitions and models for analy-
isng psychological games, and reasons for their
realisation. There are twenty-five psychological games
models described which occur in the supervision groups
and can be intiated either by the supervised or (inexpe-
rienced) supervisor. Every game has got its counterpart,
that is, there is a point where the supervisor can stop it
and encourage more functional behaviour of an indivi-
dual or the whole group.
Key words: supervision, transaction analysis, psycho-
logical games, interpersonal dynamics
... Zdaj bi rekel, da sva se v stanovanju v tretjem nadstropju ulice
Via fiori chiari predvsem opazovala, se privajala drug na drugega.
Začela ponavljati nekaj figur, ki so bile samo najine in so sčasoma
postale kot motiv, ki se je kar naprej pojavljal v najini partituri. Da-
nes mislim, da ima vsak v svojem življenju motive, kijih v različnih
variacijah in nevede ponavlja kot ornament na tkanini....
(Brina Svit, iz romana Smrt slovenske primadone)
I. Uvod
Psihološke igre so transakcijsko-analitični koncept, ki omogoča razu-
mevanje in razlago tako individualne kot diadne dinamike ter dinamike
skupin. Neločljivo je povezan z nekaterimi drugimi koncepti transakcij-
ske analize, npr. z modelom ego stanj in koncepti potrditev, transakcije
(skrite, vogalne, dvojne; nivoji sporočanja - socialni, psihološki,...), živ-
ljenjske (eksistencialna) pozicije, skript itd., ki jih na tem mestu predstav-
ljamo zelo skopo, zgolj v opombah. Zainteresirani bralec lahko dobi iz-
črpnejšo informacijo o teh konceptih v ustrezni literaturi ali v članku
Transakcijska analiza kot supervizorjev referenčni okvir (Rupnik Vec, v
pripravi za tisk).
Članek je napisan z mislijo na supervizijo v vzgoji in izobraže-
vanju, torej supervizijo učiteljev in drugih strokovnih delavcev na vseh
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v s up e r v i zi j s k i situaciji
' Poleg te poznamo mnoštvo drugih opredelitev supervidje, ki pa vse izpostavljajo pomen refleksije izkušnje
ter profesionalno in osebnostno rast. Naj navedemo še dve: Koboltova opredeljuje supervizijo kot
»posameznikovo refleksijo o tem, kar poklicno vidi, misli, čuti in dela, z namenom, da se ozavesti lastnih
miselnih strategij, pridobi nove aspekte, vidi svoj delovni prostor obogaten z novimi alternativami terse
zmore zavestno odločiti za spremembe v svojem delu« (Kobolt, v Kobolt in Žorga 1999, str.14). Van Kessel
(1997) povzema pojmovanje supervizije več nizozemskih avtorjev ter navaja: »Supervizija je obravnavana
kot specifična metoda vodenja, kije del treninga ter stalnega strokovnega spopolnjevanja praktikov in
vodstvenih delavcev... Posebno učinkovita je v poklicih ter fiinkcijah, na katerih je uravnavanje medosebnih
odnosov zelo pomembno.« (str.31-}2).
^ V mislih imamo koncept celostnega vedenja, ki obsega fiziološko, emocionalno, kognitivno in
behavioralno-akcijsko komponento
nivojih edukacije (vzgojitelji, pedagogi, svetovalnimi delavci, andrago-
gi,...). Supervizant v tem kontekstu je učitelj oz. strokovni peda-
goški delavec, ki v supervizijski situaciji raziskuje svoje poklicno polje,
reflektira lastno poklicno razmišljanje, čustvovanje in ravnanje, ozaveš-
ča ozadne motive svojih ravnanj ter išče alternativne možnosti; supervi-
zor pa je strokovnjak, ki ta proces spodbuja, usmerja, olajšuje in pospe-
šuje. Supervizija strokovnemu delavcu »... omogoča, da preko lastnih iz-
kušenj prihaja do novih strokovnih in osebnih spoznanj, integrira prak-
tične izkušnje s teoretičnim znanjem, se razbremenjuje napetosti in stre-
sov in kontinuirano izgrajuje svojo strokovno identiteto.« (Žorga, v Robolt
in Žorga 1999, str. 15)^. Dogaja se v diadi ah v skupini. Psihološke igre
osvetljujejo tako dinamiko posameznika kot dinamiko para ah skupin.
II. Opredelitev pojma igra
z gledišča psihodinamike posameznika se izraz psihološka igra nana-
ša na proces ponovnega odigravanja infantilnih vedenjskih strategij po-
sameznika^, ki ne ustrezajo aktualni situaciji, z namenom, da bi utrdil ne-
katera, v otroštvu izoblikovana (neadekvatna in nerealna) prepričanja o
sebi, drugih in svetu nasploh. Z gledišča medosebnega dogajanja pa se
psihološke igre nanašajo na ponavljajoče se stereotipne in nefunkcional-
ne komunikacijske vzorce med udeleženci psihološke igre.
Eric Berne, utemeljitelj transakcijske analize, opredeljuje psihološ-
ko igro kot »niz komplementarnih skritih transakcij, ki so usmerjene v
vnaprej definiran in predvidljiv izid ... je serija potez, ki skriva v sebi
zanko ali štos .... od veščin, ritualov in razvedrila se ločijo po dveh os-
novnih lastnostih: 1) v igrah se goljufa, 2) nekdo vedno nastrada.« (1980,
str. 40). Igre potekajo nezavedno, igralci pa izmenjujejo dvojne transak-
^j^2 Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 3 09-3 40
Shema 1: Shema psihološke igre (Berne, 1980)
Analizo iger izvaja po formuh ali pa tako, da členi komunikacijski tok
na posamezne transakcije, ki jih prikaže s transakcijskimi vektorji med
ustreznimi ego stanji igralcev igre.
' Dvojne transakcije potekajo na dveh nivojih: socialnem (sporočilo prepoznavno navzven, navidezno,
največkrat vzeto iz konteksta, npr verbalni del ali kretnje) ter psihološkem (medvrstično sporočilo, kontekst,
največkrat razpoznaven prek neverbalnih elementov sporočanja). Vključujejo po dve ego stanji udeležencev.
\
cije'. Potek in osnovne elemente psihološke igre predstavi s formulo,
ki jo kaže shema 1.
Tanja Rupnik Fee: Psihološke igre v s up er v i zi j s k i situaciji
Shema 2: Dramski trikotnik (Karpman, po Summerton, 1993a).
"* Ego stanja so notranje konsistentni sistemi misli, čustev in ravnanj, ki jih posameznik oblikuje v otroštvu
v interakciji s socialnim okoljem. Oseba se nenehno odziva na dogajanje v okolju. Vsak odziv pomeni
aktualizacijo enega od treh osnovnih ego stanj: Otrok, Odrasli, Roditelj. Načeloma lahko človek svobodno
prehaja iz enega ego stanja v drugo (teorija izbire), dejansko pa se na mnoge situacije odziva
avtomatizirano (programirano). Ego stanja so opredeljena z vidika vsebine (Jj-misli, predstave,
emocije,..) ter z vidika funkcij e (kako se izražajo - vedenje). Za diagnostiko posameznikovega ego stanja je
Vann Joinesova (po Zanko 1991) pa opredeljuje igro kot: »Proces, v ka-
terem oseba nekaj dela s skritim motivom. Ta proces je 1) zunaj zavesti
Odraslega; 2) ne postane ekspliciten vse dokler osebe ne storijo obrata v
vedenju; 3) kaže se v občutkih konfuzije pri vseh udeležencih, nerazu-
mevanju in želji po okrivljanju drugih.«
Igre se vedno igrajo iz negativnih delov ego stanj'^ : negativno Adaptira-
no Dete (AD-), negativni Negujoči Roditelj (NR-), negativni Kritični Roditelj
(KR-). Nikdar ne vključujejo ego stanja Odrasli oz. drugih pozitivnih ego
stanj (pozitivni Negujoči in Kritični Roditelj, Spontano Dete, pozitivno Adap-
tirano Dete). Na koncu igre igralci doživljajo intenzivna negativna čustva.
Karpman (1968, po Summerton 1993a) ponuja alternativen model za
analizo iger, imenovan dramski trikotnik (shema 2). Igre vsebujejo
dve ali tri dramske vloge: žrtev, preganjalec, rešitelj. To so manipulativne
vloge, naučene v otroštvu, katerih namen je potrditi negativna stahšča o
sebi аИ drugih, izoblikovana v ranem otroštvu. Igre, ki se igrajo iz vloge
žrtve, potrjujejo in krepijo negativno stališče do sebe: »Jaz nisem OK - po-
trebujem te, da me kaznuješ ali rešiš«. Igre, ki se igrajo iz pozicije Reši-
telja aU Preganjalca, pa krepijo negativno mišljenje o drugih: »Vi niste OK
- morate biti rešeni ah kaznovani«... Za vsakega posameznika velja, da je
nastopanje v eni od treh tipičnih vlog bolj značilno.
Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 3 09-3 40
zelo uporaben funkcionalni model ego stanj (Kehler, T), ki ego stanja nadalje deli glede na ustreznost
(žrealnost', funkcionalnost) vsebine: Roditelja deli na pozitivni in negativni kritični ter negujoči del, Otroka
pa na pozitivni in negativni spontani in adaptirani del. Pozitivni deli ego stanja Roditelj in Otrok so zdravi,
OK, saj vsebujejo ustrezne predstave stvarnosti, negativni deli pa niso-OK, saj njihova vsebina izkrivlja
resničnost, iz česar sledijo tudi nefunkcionalna doživljanja in ravnanja posameznika.
' Socialna igra je to, kar se manifestno dogaja v socialnem sistemu in lahko opazimo v socialnem vedenju.
Psihološka igra pa je igra v obravnavanem pomenu, ki jo analiziramo z izkrivljenimi predpostavkami /
kontaminacije/, vlogami dramskega trikotnika, reketi, itd. Npr. nekdo, ki mu v organizaciji preti izguba
službe, je lahko v vlogi žžrtve (socialno determinirana vloga kot del socialne igre), čeprav v psihološkem
smislu ni žrtev (ni igralec psihološke igre).
^ Vsaka igra se lahko igra na treh stopnjah intenzitete. Na prvi in drugi stopnji so socialno razmeroma
sprejemljive. Čeprav udeleženci doživljajo neprijetna čustva, igre na teh stopnjah ne povzročajo trajne in
nepopravljive škode. Igre tretje stopnje pa se igrajo na žživljenje ali smrt, izidi pa so lahko dramatični
(igralci se znajdejo na sodiščih, v bolnišnicah itd.)
' Potrditev je pomemben koncept TA teorije. Pomeni enoto stimulacije oz. priznanje posamezniku (s strani
drugih oseb), da žobstaja' (implicitno sporočilo »vem, da si tu«). Pomen potrditve ima vsak verbalni ali
neverbalni signal, ki ga oseba pošilja subjektu in mu z njim sporoča, da ga zaznava: pogled, pozdrav, mežik,
poljub, udarec, psovka,.... Glede na kakovost so potrditve lahko konstruktivne (utrjujejo posameznikovo
pozitivno in realno predstavo o sebi, drugih in svetu) aH destruktivne (ga diskvalificirajo) in jih
razlikujemo glede na naslednja merila: verbalni/neverbalni; pozitivni/negativni; pogojni (usmerjen na
vedenje)/brezpogojni (usmerjen na bitje); realni (stroke)/nerealni (discount). S kombiniranjem teh meril
dobimo različne vrste potrditev. Najbolj konstruktivne so realne brezpogojne in pogojne potrditve, najbolj
destruktivne pa nerealne brezpogojne.
Summerton (1993a) opozarja na dodatno dimenzijo v analizi iger. Med-
tem ko se Rarpmanov model nanaša na analizo intrapersonalne dinamike
(vključenost različnih /negativnih/ ego stanj, doživljanje posameznika v vlo-
gi, itd), se igralni pentagram (Game Pentagon) nanaša na interpersonalno
dinamiko in vključuje vloge: opazovalec, režiser, ostrostrelec, grešni kozel
in rešitelj. Mogoče je, da oseba, ki je vpletena v socialno igro, ni igralec psi-
hološke igre^ (v prej omenjenih vlogah igralnega pentagrama deluje v ego
stanju Odrasli). Seznanjenost z obema modeloma psiholoških iger ter raz-
likovanje obeh nivojev osebne izkušnje posameznika je po Summertonu
tudi korak v učenju avtonomnega funkcioniranja (str. 31).
Žankova (1991, str. 102) podaja tudi odgovor na vprašanje, zakaj ljud-
je igramo igre, čeprav imajo le-te negativne, včasih celo dramatične izi-
de^ . Navaja te psihološke vzroke:
o Z igranjem iger ljudje strukturirajo čas.
Vsak človek čuti potrebo po strukturiranju (izpolnjenju) časa, da bi se
tako izognil neugodnemu občutku osamljenosti ter si zagotovil potr-
ditve^ (glej še ahneo 3). Način posameznikovega strukturiranja časa
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v super vìzi j ski situaciji ß y J"
* Berne razlikuje različne tipe strukturiranja časa: umik, rituali, zabava, aktivnosti, igre, intimnost.
Razporejeni so od najnižje do najvišje izmenjave potrditev oz. od najnižjega do najvišjega čustvanega
tveganja.
^Posameznik v zgodnjem otroštvu prek interakcije s starši, drugimi osebami in svetom zavzame eno izmed
štirih temeljnih življenjskih pozicij, ki opredeljujejo subjektov bazični odnos do sebe in drugih. Te pozicije so:
1. Jaz sem OK, ti si OK - zdrava pozicija; 2. Jaz sem OK, ti nisi OK - narcisoidna pozicija; 3. Jaz nisem OK, ti
si OK - depresivna pozicija; 4. Jaz nisem OK, ti nisi OK - paranoidna pozicija. Izraz osebnostne zrelosti in
psihološkega zdravja je pozicija Jaz sem OK, Ti si OK, ki omogoča posamezniku konstruktivne in
zadovoljujoče soočanja in interakcije z drugimi ljudmi in svetom nasploh. Vse ostale pozicije so ne-OK in
pomenijo izkrivljanje določenega vidika stvarnosti (razvrednotenje sebe ali/in drugega/drugih)
je odAdsen od tega, kako doživlja sebe in druge, od prevladujočega tipa
potrditev, ki jih izmenjuje z drugimi in drugih naučenih oblik vedenja.
Pari аИ skupine lahko skupaj preživljani čas strukturirajo na razUčne
načine^, ki se razlikujejo glede na stopnjo izmenjave potrditev (ljudje
v interakcijah izmenjamo več ali manj potrditev) ter emocionalni rizi-
ke. Igre predpostavljajo visoko stopnjo izmenjave potrditev ter visoko
stopnjo čustvenega tveganja.
^ Z igranjem iger si ljudje zagotavljajo potrditve: na začet-
ku igre pozitivne, na koncu negativne.
Igre so negativen proces, saj vzdržujejo posameznikovo ne-OK živ-
ljenjsko pozicijo, čeprav je včasih bilanca v igri priskrbljenih potrditev
pozitivna^.
Ö Z igrami se vzdržuje in potrjuje posameznikov referentni okvir.
Referentni okvir je kompleksna celota stališč, verovanj, predpostavk
in emocij v odnosu do sveta, drugih in sebe. V igrah posameznik utr-
juje svoja davno oblikovana prepričanja in odločitve.
^ Z igrami se potrjujejo starševske prepovedi in uresničuje posamezni-
kov skript
Življenjski škriplje nezavedni življenjski načrt, ki ga posameznik izob-
likuje zgodaj v otroštvu in ga v življenju nehoteno realizira v smeri
skriptnega izida - payoffa.
^ Z igrami posameznik potrjuje in utrjuje življenjsko pozicijo.
Subjekt dokazuje, da on ali soigralec v igri nista OR.
^ Z igrami si posameznik zagotavlja visoko stopnjo izmenjave potrditev
brez intimnosti. V igrah je intimnost blokirana, vzdržuje se razdalja.
^ Z igranjem iger si posameznik zagotavlja predvidljivost.
Socialna pedagogika, 2 000 vol. 4, št. 3, str. 3 0 9-3 40
'"Potreba po stimulaciji (potrjevanju) je v transakcijski analizi ena temeljnih človekovih potreb. Zato
posameznik deluje po formuli: »Bolje kakršna koli potrditev (npr negativna), kot odsotnost le-te
(neopazenost, ignoranca)«.
James (po Zanko, prav tam) pa poudarja, da vsaka igra prinaša poleg
negativnih izidov tudi pozitivne. V njih namreč odrasli zadovoljuje neza-
dovoljene potrebe ego stanja Dete, problem je le, da je tovrstno zadovo-
ljevanje neprimerno in manipulativno.
Potencial za igranje iger razvije posameznik v otroštvu, ko so njegove
možnosti omejene z omejitvami staršev in skrbnikov in drugih ljudi v nje-
govem okolju. Razvije in utrdi različne vzorce mišljenja, čustvovanja in
ravnanja v razhčnih situacijah. Nekateri teh vzorcev so nefunkcionalni in
se povezujejo v večje sisteme, imenovane igre in skripti. »Homeostatič-
no ravnovesje, vzdrževano s temi vzorci, postane nujno za preživetje, kot
zrak in voda« (Barry, Hufford, 1997, str. 58).
Igre se igrajo povsod, kjer ljudje prihajamo v stik drug z drugim: v druži-
nah, v službah, v trgovinah, na igriščih, na vlakih, v bolnišnicah, v posve-
tovalnicah in ordinacijah, na zabavah, v šoli.... Rjerkoh pač ljudje vstopa-
mo v medsebojne interakcije, v katerih aktiviramo svoja negativna ego
stanja ter nezavedno preigravamo arhaične mišljenjske, emocionalne in
vedenjske strategije, da bi s tem potrdih davno izbrane negativne odločit-
ve v zvezi s sabo in svetom, jih utrdili in si priskrbeli nov zalogaj tako
željenih, pa čeprav negativnih potrditev^^.
Igre, ki se igrajo v različnih situacijah in na različnih področjih življe-
nja in dela ljudi so pravzaprav iste, v smislu osnovne formule poteka, ne-
zavedne motivacije ter izida, vsebinsko pa so prilagojene trenutnemu po-
ložaju. V naslednjem razdelku opisane igre, ki jih igrajo supervizorji in
supervizanti, predstavljajo zgolj modificirano, situaciji in akterjem prila-
gojeno različico iger, ki jih preigravajo ljudje tudi v številnih drugih ne-
supervizijskih situacijah.
III. Igre v superviziji
Ernst (1972) klasificira igre, ki se najpogosteje igrajo v šofi, v razredih,
med učenci in dijaki ter profesorji. V članku predstavljamo psihološke ig-
re v skladu z njegovo razvrstitvijo, prilagojene in prestavljene v supervi-
zijski kontekst.
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v s up e rv izij s k i situaciji        J
Igre, ki jih igrajo supervizanti
1. Igre povzročanja težav
1.1. Tepček
1.2. Pripravi me
2. Igre razvrednotenja
2.1. Oblika odpisovanja (discountiranja)
2.1.1. Ljubica (Srček)
2.1.2. Hiba (Napaka)
2.2. Oblika pritoževanja
2.2.1. Zakaj se vedno dogaja meni;
2.2.2. Zakaj ne bi,...Da ampak (supervizanti)
2.2.3. Zamuda
2.2.4. Lesena noga
3. Igre zapeljevanja
3.1 Oblika poljuba
3.1.1. Apostol
3.1.2. Priliznjenec
3.2. Oblika pasti (zanke)
3.2.1.NSpopaditase
3.2.2. Gospodična neroda
3.2.3. Naj ga imajo
3.2.4. Nauči me
3.2.5. Vsiljivec
Igre, ki jih igrajo supervizorji
1. Igre iskanja bližine s supervizanti
1.1. Tovariš
1.2. Ti si nenavadno dojemljiv
2. Igre nuđenja pomoči (Supervizor - Rešitelj)
2.1. Samo pomagati sem ti želel
2.2. Zakaj ne bi,...Da ampak (supervizorji)
2.3. Poglej, kako sem se trudil
^j^ß Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 3 09-3 40
" Gre za nezavedno, nenačrtno, programirano funkcioniranje.']
3. Igre vsevednosti
3.1. Vrh tega
3.2. Toplo-hladno
3.3. Pa te imam
3.4. Razsodnik
3.5. Kot
V nadaljevanju članka sledi kratka predstavitev posamezne igre. Ob
vsaki igri je predstavljena antiteza, tj. način na katerega posameznik, ki
je (nezavedno) povabljen (izzvan) v igro, odkloni povabilo, igro prekine
oz. pobudniku igre odreče zgrado. Le-ta lahko vztrajno poskuša nadalje-
vati igro, vendar soočen z neodzivnostjo prvega, počasi preneha. Ob veči-
ni predstavljenih iger je prikazana tudi shema interakcij na način, ki je
uveljavljen v transakcijski analizi (model treh ego stanj). V teh shemah
so uporabljene naslednje kratice: Sr - supervizor, Stl - prvi supervizant,
kSt- ko.supervizant).
Igre, ki jih igrajo supervizanti
1. IGRE POVZROČANJA TEŽAV
i.l. TEPČEK
Opis igre: Igralec igre »Tepček« nenehno in povsod izvaja »neum-
nosti«. Po pomoti prinese na sestanek nepravo mapo, v skodehco s kavo si
strese sol, sredi sejne dvorane mu spodrsne ali pade s stola, v kuverto vsta-
vi nek drug papir namesto refleksije, itd. Nerodnosti izvaja" pri večini de-
javnosti, ki jih opravlja. Vedno, kadar naredi katero izmed svojih neum-
nosti, preveri, če se mu kdo smeji, morda pa ga celo ozmerja. V tem pri-
meru se smeji tudi sam. Praviloma dogajanje vedno sledi sledečemu vzor-
cu:
1. oseba preveri, če ima gledalce,
2. izvede »neumno« potezo,
3. ostali se mu smejijo in se morda norčujejo iz njega,
4. sam se smeji.
Včasih je potek igre trenuten, traja le nekaj sekund, drugič pa poteka
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v super v izij ski situaciji ß   Ç
daljši čas. Npr. supervizant, ki refleksijo, v katero je vložil ogromno truda,
pomotoma vrže na kup s starim papirjem, pripravljenim za odvoz; ko o
tem pripoveduje na supervizijskem srečanju žpožanje' smeh in kakšno
zbadljivko, žzabava' se tudi sam.
Supervizor ima razhčne možnosti ravnanja s takšnim supervizantom:
1. Skupaj z ostalimi se smeji spodrsljaju igralca igre »Tepček«.
2. Poskuša supervizanta razumeti in ga obravnava na poseben način; ta
ga doživlja kot rešitelja, od katerega bi lahko imel korist.
Obe zgoraj navedeni možnosti nista učinkoviti, pomenita vstop super-
vizorja v igro »Tepček«.
Antiteza: Motivacijsko ozadje vedenja igralca igre »Tepček« pomeni
nezavedno težnjo po potrditvi življenjske pozicije »Jaz nisem OR, ti si OR«
ah »Jaz nisem OR, ti nisi OR«. S svojim vedenjem skuša igralec manipu-
lirati z drugimi, da bi ga verbalno napadh, š čimer bi bila njegova davno
sprejeta infantilna odločitev o sebi (nisem OR oseba) ponovno potrjena.
Neumne poteze igralca silijo druge v napadalno ali hiperprotektivno ve-
denje. Najustreznejši in najučinkovitejši način ravnanja v tej situaciji je
prijateljsko soočenje igralca z njegovim vedenjem.
Če analiziramo igro »Tepček« skozi Rarpmanov model, lahko identiñ-
ciramo naslednje vloge: Vlogo žrtve igra »Tepček«, ki s svojimi nerodnost-
mi, opaženimi in zasmehovanimi od drugih, potrjuje stališče: »Nisem OR«
. Supervizor, glede na tip odzivov v situaciji, zavzame bodisi vlogo rešite-
lja, igrano iz ego stanja Negujoči Roditelj (zgoraj navedeni tip reagiranja
2), bodisi vlogo preganjalca, igrano iz ego stanja Rritični Roditelj (tip re-
agiranja 1). V obeh vlogah potrjuje stališče: »Tepček ni OR - moram ga
zaščititi oz. kaznovati (smeh kot negativen odziv)«. Ustrezna je zgolj re-
akcija iz ego stanja Odrasli, torej prijateljsko soočenje supervizanta z nje-
govim načinom vedenja ter vplivom le-tega na dogajanje v superviziji.
Í.2. PRIPRAVI ME
Opis igre: Supervizant igra igro »Pripravi me«, če s svojim vedenjem
in nenehnim upiranjem supervizorjevim navodilom izziva njegovo avto-
riteto in mu imphcitno sporoča: »Pa me prisih v to, če me moreš...!« Tako
stanje je pogostejše v začetni fazi supervizije s supervizanti začetniki.
Zunaj supervizije (lahko pa tudi v kontekstu supervizijske skupine!)
igra pogosto poteka med spoloma, kjer (najpogosteje) pripadnik enega spo-
^20 Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 3 0 9-3 40
la izziva erotiko in seksualnost drugega, npr. ženska, ki verbalno odkloni
povabilo, neverbalno pa še naprej izziva. Če moški vstopi v igro, sprejme
vlogo preganjalca ali žrtve, ženska pa s tem potrjuje negativne predstave
o moških (moški niso OR). V superviziji supervizanti lahko izzivajo su-
pervizorjevo moškost ali ženskost (supervizantje nasprotnega spola), lahko
pa izzivajo njegovo avtoriteto (predvsem v začetni, konfliktni fazi razvoja
skupine).
Antiteza: Supervizant, ki igra igro »Pripravi me«, poskuša uloviti su-
pervizorjevo ego stanje Negujoči Roditelj in izzvati odziv: »Želim, da na-
praviš to in to... (npr. napišeš refleksijo, gradivo,... /ker je to dobro zate,
ker.../)« Če se supervizor dejansko ujame v past in izrazi podobno željo,
se delo na supervizijskem materialu supervizantu zdi domena supervi-
zorja in ne njega samega (npr. supervizant, ki posredno ah neposredno
odkloni, da bi imel gradivo)
Supervizor igro zanesljivo prekine, če supervizantu jasno predoči nje-
govo lastno odgovornost, možnost izbora ter konsekvence posameznih od-
ločitev v zvezi z delom oz. nedelom v supervizijski situaciji (ah na delov-
nem mestu): »Če delaš, fino. Če ne delaš, je to tvoj problem. Če te možnosti
ne izrabiš, je to navsezadnje tvoja izbira. Odloči se sam.« Ustrezna inter-
vencija v tem smislu in posredno soočanje z lastno odgovornostjo za re-
zultate supervizije je lahko tudi: »Kako te to, da nimaš gradiv, vodi k cilju,
ki si si ga zastavil na superviziji?« oz. »Na kakšen način ti to ravnanje po-
maga, da bi dosegel svoje cilje?«
Supervizor, ki deluje na podlagi predpostavke, da mora vsakega super-
vizanta motivirati in 'spremeniti', opredeljuje svoje delo in odgovornost
za supervizantove rešitve v absolutni, dokončni in dovršni obliki. S tem
napačnim (omnipotentnim, stvarnost izkrivljaj očim) stališčem pa prista-
ja na igro Pripravi me.
2. IGRE RAZVREDNOTENJA
2.1. OBLIKA ODPISOVANJA
2.1.1. LJUBICA
Opis igre: Laskanje ali komphmenti, navidezne nedolžne šale ali
zbadljivke, so del igre, v transakcijsko analitični literaturi poimenovane
»Ljubica« (Sweetheart). Opazke se lahko začnejo na način: »Nerad ti to po-
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v s u p e r v i zi j s k i situaciji
v klasični analitski dikciji bi tovrstne odzive posameznika razumeli kot projekcijsko identifikacijo.
vem, vendar,...«; »Če ne bi bila prijatelja, ti ne bi rekel, tako pa,...«; »Ubogi
moj, danes pa ne izgledaš dobro.« itd. Ali je opazka iskrena in prijateljska
ali pa je del igre »Ljubica«, lahko oseba, ki ji je le-ta namenjena, preveri
z lastnim ego stanjem Otroka. Ego stanje Otrok je dojemljivo za psihološ-
ki nivo sporočila, saj se odziva na subtilne neverbalne signale, ki so kon-
tekst verbalnega sporočila. Če komentar zveni kot zbadljivka oz. ga oseba
tako zazna, potem verjetno dejansko ima ta pomen. Na drugi strani pa mora
oseba, ki ima pogosto občutek, da jo skušajo drugi prizadeti, preveriti res-
ničnost tovrstnega doživljanja. Igra lahko poteka tudi na relaciji supervi-
zant - supervizant.
Antiteza: Igra »Ljubica« ni nevarna in škodljiva. Razlog za igro je pra-
vilo in zahteva po vljudnosti, žposvoji' pa jo lahko oseba, ki je živela v
okolju, kjer je bil edini način, da je brez večjih posledic izrazila svoje ne-
strinjanje in hkrati zadostila pravilu vljudnosti in pohlevnosti ta, da je ne-
soglasja žzavila v celofan: jih izražala v šali, v obliki zbadljivk ali pretira-
no olepšano. To pa ostane njen slog tudi v odraslosti.
Če supervizor naleti na supervizanta, ki mu neiskreno laska ali mu
pošilja zbadljivke, naj se odzove iz ego stanja Odrasli: posluša komentar,
si vzame prijetni del in se igralcu Ljubice zahvah zanj. Jeza ali žalost ob
zbadljivkah nista ustrezni čustvi.
Če se igra dogaja med supervizanti, naj se supervizor ne vmešava v
smislu zaščite enega ali drugega igralca (v tem primeru bi sam iniciiral
igro Razsodnik, glej spodaj). Verjetno je, da bo med soigralci neodvisno od
njega prišlo do soočenja, ki ga - upoštevajoč njihove zmožnosti ego stanj
Odrasli - lahko v smeri konstruktivne rešitve izvedejo sami.
2.1.2. HIBA
Opis igre: Igralci »Hibe« neutrudno iščejo napake in pomanjklivosti
pri drugih, da bi se - spričo občutka lastne neustreznosti - v njihovi družbi
počutili bolje^^. Tehnika diskreditiranja drugega je pogost način vzpostav-
ljanja razdalje s strani nekoga, ki se boji intimnosti.
Antiteza: V supervizijski situaciji igralec Hibe ni moteč, težave ima
le on sam, v odnosih z drugimi. Če supervizor zazna supervizanta, ki igra
to igro, se bo ustrezno odzval, če mu bo namenil čim več pozitivnih potr-
ditev, s čimer bo prispeval k izboljšanju supervizantove samopodobe.
^22        Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 3 09-340
1. Supervizor naključno zaprosi supervizanta za neko 'nalogo'
2. Supevizant: »Zakaj vedno jaz?«
Antiteza: Supervizor je pozoren na potencialno igranje te (pa tudi vseh
ostalih) igre v supervizantovi poklicni situaciji (s klienti, sodelavci, nad-
rejenimi,...) ter izvaja intervencije, s katerimi bo supervizant prišel do
ustreznih spoznanj. V sami superviziji pa naj supervizor supervizantom
omogoča izbiro (npr. pri pripravi supervizijskih vprašanj - kdo-kdaj). Vsak
supervizant naj samostojno izbere čas in število supervizijskih materialov
ter z supervizorjem podpiše pogodbo v zvezi z njihovim izvajanjem. Pod-
pisovanje razhčnih pogodb je manever, s katerim se jasno zarišejo meje
pravic in odgovornosti udeleženih v posamezni situaciji.
»Hiba« in »Ljubica« sta igri, v katerih igralci izmenjajo obilje neustrez-
nih negativnih potrditev. Ernst navaja rezultat raziskave, ki kaže, da je
verjetnost, da oseba, ki odda pozitiven dražljaj, dobi le to povrnjenega pri-
bhžno 50 %. Neustrezne negativne potrditve pa so nam vrnjene s 100 %
verjetnostjo. Rezultati pojasnjujejo razloge za pogosto igranje iger »Hiba«
in »Ljubica«.
2.2. OBLIKA PRITOŽEVANJA
2.2.1. ZAKAJ SE TO VEDNO DOGAJA MENI
Opis igre: Oseba s stalnim občutkom, da se ji dogaja krivica, verjet-
no igra igro, »Zakaj se to vedno dogaja meni«. V superviziji so to supervi-
zanti, ki so prepričani, da so v primerjavi z drugimi - morda celo v super-
vizijski situaciji - v manj ugodnem položaju.
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v supervizijski situaciji J
la. Supervizant »Z očetom tega otroka ne morem vzpostaviti kontakta«
2a. Rosupervizanti:«Zakaj ne poskusiš z...?«
Ib. Supervizant: »Že ampak za to bi...«
2b. Rosupervizanti: »Raj pa če bi...?«
Ic. Supervizant: »Ja, ampak potem pa bi... Dvomim, da bi koristilo.«
2c. Rosupervizanti: »Morda bi pa bi bilo učinkovito če ...«
Id. Supervizant: »Že, toda verjetno bi...«
2.2.2. ZAKAJ NE BI - DA, AMPAK
Opis igre: Igra »Zakaj ne bi - Da, ampak« je tehnika, s katero oseba
dokazuje sebi in drugim, da ji ni moč narekovati, kaj naj dela in kako naj
živi. Oseba nenehno išče pomoč, a hkrati le-to vztrajno odbija, največkrat
na ta način, da vse sugestije drugih razvrednoti. Igra »Zakaj ne bi - Da,
ampak...« krepi Roditelj - Otrok interakcije med supervizorjem in super-
vizantom.
Igra je zelo pogosta v skupinski superviziji, predvsem v začetnih ob-
dobjih delovanja skupine s supervizanti-začetniki. Le-ti pogosto zapadejo v
skušnjavo, da bi bih v skupini čim bolj koristni ter supervizantu s proble-
mom žpomagah z dobrimi nasveti', ki pa jih igralec igre vse po vrsti zavrne.
Antiteza: Supervizor igro prekine, če dogajanje na skupini 'napravi'
razvidno in ga problematizira (povabi supervizante, da anahzirajo doga-
janje). Igra je verjetnejša med supervizanti, supervizorjeve skušnjave, da
bi supervizantu(om) za vsako ceno pomagal oz. jim ponujal rešitve prob-
lema, pa so redkejše, saj neposredno navajanje rešitev problema ni v skla-
du z temeljno doktrino oz. strokovnimi načeh supervizijskega dela. Z upo-
števanjem le-tega, supervizor deluje v smeri moderiranja procesa in
ustvarjanja pogojev, v katerih supervizanti samostojno poiščejo rešitve
svojih problemov in se na ta način učijo.
Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 3 09-3 40
1. Supervizant:«Ne zmorem, ne znam...«
2. Supervizor: »Nočeš...?«
Dialog se nadaljuje v nedogled, dokler kosupervlzanti ne izčrpajo svo-
je zaloge idej. Željen izid in vrhunec igre je vdaja kosupervizantov in su-
pervizantova potrditev predpostavke »Drugi že ne vedo, kaj moram...« (po-
trjevanje jaz+, ti- eksistencialne pozicije). Supervizor skrbi, da je problem
vrnjen supervizantu, prav tako odgovornost za njegovo rešitev.
2.2.3. ZAMUDA
Opis igre: Supervizant, ki pogosto zamuja dogovorjene roke (npr. re-
fleksije, supervizijsko vprašanje, začetki srečanja), pri tem pa ima vedno
pri roki opravičuo oz. izgovor, igra igro »Zamuda«. Igra jo iz negativno
adaptiranega ego stanja Dete in lovi negativni del ego stanja Kritični Ro-
ditelj supervizorja in kosupervizantov.
Antiteza: Na supervizijskih srečanjih se vsa pravila, tudi tista, pove-
zana z roki, sprejema z dogovarjanjem (npr. skrajni rok za oddajo reflek-
sije). Supervizor lahko supervizanta - zamudnika prijazno in šaljivo opom-
ni: »Poglejva, če bo tvoj izgovor med tistimi, ki jih še ni v Enciklopediji
opravičevanja« ali kaj podobnega. Lahko pa ponudi supervizantu, da za-
mujanje obravnava kot svoj supervizijski material.
Če se na supervizantovo ubo ulovi kosupervizant, supervizor spodbu-
ja komunikacijo na nivoju Odrasli - Odrasli. Ustrezna je informacija za-
mudniku o tem, kako njegovo zamujanje vpliva na skupino, skupinski pro-
ces in druge člane skupine.
2.2.4. LESENA NOGA
Opis igre: Igralec igre »Lesena noga« izrablja neko svojo pomanjklji-
vost kot prikladen izgovor za izogibanje določenim obveznostim, zadolžit-
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v supervizijski situaciji
L Supervizant: »Kako si fajn. Poglej, kako sem se potrudila (zate).«
2. Supervizor:«Ti si super.«
" Razgovor o tem zgolj v primeru, če supervizor in supervizant sprejmeta dogovor o delu na tej
supervizantovi temi.
'* Med supervizantom in supervizorjem se vzpostavi transfemi odnos.
vam ali neprijetnim preizkušnjam. Primer igralca »Lesena noga« je fant,
ki se zaradi jecljanja izogiba nastopanju pred razredom, ali dekle, ki zara-
di menstruacije ne telovadi itd., v supervizijski situaciji pa supervizant, ki
vztrajno ponavlja, da nečesa ne zna in ne zmore.
Antiteza: Najustreznejša je supervizorjeva reakcija iz ego stanja Odras-
li: »Ne, da ne moreš..., temveč nočeš. Vendar je to tvoja izbira, kakor želiš.«
Supervizor ne sili supervizanta v aktivnost oz. spremembo, opozori ga na
možnost izbire in lastno odgovornost za nadaljne ravnanje; lahko pa izrazi
svoje videnje (interpretacijo) supervizantove izjave »Ne morem«. Smiselno
je tudi vodenje supervizanta v razmislek o koristi, ki jo ima od tovrstnega
doživlj anj a in ravnanj a ter o preprekah, da bi ravnal drugače^^.
5. IGRE ZAPELJEVANJA
3.Í. OBLIKA POUUBA
5ЛЛ. APOSTOL
Opis igre: »Hej, ti si super supervizor« igra supervizant, ki je v svo-
jem ego stanju Otrok fasciniran od supervizorja, ga idealiziral^. Pošilja mu
signale občudovanja, supervizorju (ki nasede) pa to godi in mu tovrstne
potrditve vrača.
^26        Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 309-340
1. Novi supervizor poskuša vzbuditi interes supervizanta.
2. Supervizant: Sanjari o prejšnjem supervizorju.
Igra lahko poteka tudi na relaciji supervizant - supervizant.
Antiteza: Supervizor lahko s pozornostjo in zanimanjem za supervi-
zanta na superviziji, predvsem pa zunaj nje, vzbudi interes supervizanto-
vega ego stanja Otroka. Povezava na tem nivoju bi pripomogla k večji pri-
pravljenosti za delo v superviziji. Seveda je skrajni cilj supervizije vzpo-
stavitev Odrasli - Odrasli odnosa, ki ga označuje vzajemno spoštovanje,
temelječe na realni oceni pozitivnih vidikov drugega.
3.1.2. PRILIZNJENEC
Opis igre: Igro igra supervizant, ki pridno pritrjuje in prikimava vse-
mu, kar reče supervizor. Lahko se zgodi, da po superviziji pristopi in izra-
zi supervizorju priznanje. Nevarnost, da bo nekdo igral to igro, je še večja,
če supervizijski dogovor, sklenjen na začetku, ne vsebuje postavke, da se
zunaj skupine o dogajanju v skupini ne pogovarja.
Igro lahko igrajo tudi supervizanti med seboj, izraža pa se v sklepanju
koahcij. Od le-teh posameznik pričakuje varnost in zaščito ( žnemoeno in
preplašeno ego stanje (negativno) adaptirano Dete enega supervizanta išče
zaščito in podporo v kosupervizantu z močno izraženim ego stanjem (ne-
gativnega) negujočega Roditelja). To se dogaja, ko je v skupini supervi-
Dodaten problem nastane, če se supervizor zamenja. Novi supervizor
poskuša - največkrat neuspešno - vzbuditi pri supervizantu, ki se prepuš-
ča nostalgiji po prejšnjem supervizorju, zanimanje na nivoju ego stanja
Odrasli ali Roditelj.
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v supervizijski situaciji
zant, ki ima v zasebnih strukturah (predstavah) članov skupine največjo
moč in je psihološki vodja,^^ oz. če igralec, ki nastavi vabo, naleti na ko-
supervizanta, ki mu hvala prija in si prizadeva, da bi postal karizmatični
vodja skupine
Antiteza: Dokler se supervizor zaveda manipulativnega ozadja super-
vizantovega dobrikanja (nezavedno pričakovanje ali fantazija, da mu bo
to prineslo 'korist' npr. zaščito, simpatijo,...), lahko nadzoruje svoje reak-
cije, supervizanta pa ob priliki sooči z njegovom ravnanjem. V ustrezno
izbranem trenutku lahko napravi razvidno tudi tovrstno dogajanje med
supervizanti.
" Berne (po Tudor 1999) razlikuje tri tipe vodij v skupini, ki ustrezajo trem strukturam skupine: odgovorni
vodja - vodja v organizacijski strukturi; efektivni vodja - vodja, ki dejansko odloča; psihološki vodja -
najmočnejša oseba v zasebnih strukturah članov skupine.
'^Liff(po Tudor, 1999) opredeli karizmatičnega vodjo kot osebo, ki izraža težnjo, da bi si ostale podredila ter
jih potisnila v odvisni položaj.
ß28 Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 3 09-3 40
1. Supervizant 1: »On (supervizant 3) pa ne razmišlja enako.«
2. Supervizant 2: »Hej, pravi, da se ne strinjaš z...«
3. Supervizant 3:...
Antiteza: Supervizor učinkovito prekine igro, če konfliktno vprašanje
/ trditev vrne supervizantu, ki je vprašanje / trditev zastavil: »On meni
nasprotno.« Torej: »Raj pa meniš ti?«
3.2.2. GOSPODIČNA NERODA
Opis igre: Igra je podobna igrama »Pa te imam« in »Spopadita se«.
Supervizant, ki se ne strinja z določenim postopkom supervizorja, se pri-
toži skupini. Eden ali več drugih članov (vsi igralci te igre) razburjeni ter-
jajo zagovor supervizorja.
Igra je verjetno pogostejša v začetni fazi razvoja skupine, po 1\ickma-
nu (v Tudor 1999) imenovani žnevihtna' faza (storming), za katero so
značilna medsebojna nasprotja ter izzivi vodji skupine (supervizorju). Čla-
ni skupine vstopajo v medsebojne spore in »izražajo sovražnost do vodje
in med seboj kot sredstvo ekspresije lastne individualnosti in odpora pro-
ti nastajanju skupinske strukture« (Tickman, 1965 str. 386, po T\idor, 1999,
str.89).
3,2. OBLIKA PASTI
5.2.1. SPOPADITA SE
Opis igre: Supervizant izpostavi konflikt, nasprotujoči si poziciji, na-
to pa se iz konfliktne situacije umakne in reševanje problema prepusti
drugim. Supervizant 2 in Supervizant 5 se ujameta v past, ki jima jo je
nastavil supervizant 1 in se zapleteta v verbalni spopad.
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v supervizijski situaciji ß2C
1. Supervizor izvede neko intervencijo.
2. Supervizant 1: »Nekaj ima proti meni...«
5. Supervizant 2: »Narobe ste naredili, ko ste rekli...«
Antiteza: Supervizor naj dobro pozna vsebinski in metodični vidik svo-
jega dela, odgovornosti in omejitve. Pozoren naj bo na čustveno doživlja-
nje supervizantov v tej fazi skupine, na diskrepance ter inkongruentnost.
Razjasnjuje naj doživljanje supervizantov, sprejema kriticizem in se
ustrezno pogaja - iz ego stanja Odrasli. Če pride do neprijetne konfronta-
cije s supervizantom, ki ga obtožuje (ego stanje negativni Kritični Rodi-
telj), naj se ne brani kot kriv otrok (ego stanje adaptirano Dete), kar se
lahko zgodi predvsem supervizorju začetniku. Namesto tega naj ponudi
informacijo Odraslega. Supervizanti igralci igre bodo verjetno poskušah
vzpostaviti Roditelj - Dete transakcije. Če bodo uspeh izzvati Otroka su-
pervizorja, da bi branil svoje postopke, se bo neprijetna konfrontacija na-
daljevala. Če bo provokacija Otroka supervizorja neuspešna, bodo z
nadlegovanjem odnehah.
5.2.3. NAJ GA IMAJO
Opis igre: Igra »Naj ga imajo« je mešanica iger »Gospodična neroda«,
»Udari me« in »Spopadita se«. Igra jo supervizant, ki se pritoži, da supervi-
zor neustrezno postopa z njim.
V prej opisani igri »Gospodična neroda« se transakcija supervizant 2 -
supervizor začne iz ego stanja Kritični Roditelj jeznega supervizanta. V
igri »Naj jim bo« je situacija obrnjena. Supervizant 2 pride k supervizorju
JJ^        Socialna pedagogika, 2 000 vol. 4, št. 3, str. 3 0 9-3 40
1. Supervizor izvede nelío intervencijo.
2. Supervizant 1: »Nekaj ima proti meni...«
3. Supervizant 2: »Ni pošteno, da...
s pritožbo iz ego stanja Otrok: »Ni pošteno, da...« Supervizor, ki se ujame
v past, nastopa iz pozicije Kritičnega ali Negujočega Roditelja.
Antiteza: Najbolje je preprečiti igro že na začetku, torej se izogibati
ravnanju, ob katerem bi supervizant lahko imel občutek, da ga supervizor
ne mara oz. ga krivično obravnava. K jasnosti situacij pripomorejo jasna
in dosledo izvajana pravila dela v supervizijski situaciji in supervizoreva
smiselna utemeljitev dejanj, zlasti kadar gre za omejevanje. Ustrezno ego
stanje je ego stanje Odrasli, ki deluje v skladu z realnostjo (glej tudi an-
titezo k igri Gospodična neroda)
3.2.4. NAREDI MI/NAUČI ME
Opis igre: Moto supervizantov - igralcev »Naredi mi/Nauči me« je
»Tukaj sem, gospod supervizor, nauči me kaj.« Zahteva ni iskrena, pred-
stavlja izziv s skritim motivom in ciljem ne delati ničesar.
Antiteza: Supervizor naj jasno poudari supervizantove odgovornost
za lastno učenje in uresničene osebne supervizijske cilje.
3.2.5. VSILJIVEC
Opis igre: Supervizantka аИ supervizant, ki koketira s supervizorjem
(ego stanje Otrok), s svojim ravnanjem vzpodbuja supervizorjevo sproš-
čenost in domačnost v odnosu. Osebni zaplet supervizorja in supervizan-
ta lahko vodi do razhčnih bolj ah manj dramatičnih izidov.
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v supervizijski situaciji ßß^
" v mislih imamo pozitivne dele ego stanj Roditelj in Dete.
Antiteza: Supervizor izvaja svojo vlogo iz ego stanja Odrasli z občas-
no vključitvijo ego stanja Roditelj in strogo nadzorovano in dozirano upo-
rabo ego stanja Otrok^^. Izogiba naj se tisti domačnosti in sproščenosti, ki
bi jo supervizanti lahko razumeli kot seksualno motivirano. Strogo naj
spoštuje in upošteva teritorialne potrebe supervizantov in naj ne vstopa v
njihov intimni prostor. Če supervizant oddaja seksualne signale, ima su-
pervizor naslednje možnosti ravnanja: poudari namen konverzacije z su-
pervizantom, telo obrne deloma proč od supervizanta, izogiba se situaci-
jam, v katerih bi bil sam z njim, ob priložnosti spregovori o partnerju (že-
ni/možu) in otrocih.
Igre, ki jih igrajo supervizorji
Igre, ki jih igrajo supervizorji bi po analogij Ernstove razvrstitve raz-
poredili v tri skupine:
1. Igre bližine z supervizanti (Close-to-student /supervisee/ games), v ka-
terih si ego stanje Otrok supervizorja prizadeva pridobiti potrditve s
strani supervizantov.
2. Igre pomoči (Helpfull games), v katerih dominira supervizorevo ego
stanje Negujoči Roditelj oz. njegov negativni del: neustrezna in ne-
potrebna nega in pomoč supervizantu, kadar je ta objektivno kos prob-
lemu.
3. Igre vsevednosti (I Know Best games), ki jih igra supervizor iz nega-
tivnih delov ego stanja Kritični Roditelj: neustrezno in nefunkcional-
no omejevanje in kritika, ki je rezultat predsodkov in zastarelih živ-
ljenjskih predpostavk.
Svoje delo opravlja supervizor najbolj učinkovito, kadar deluje iz ego
stanja Odrash, torej, kadar objektivno presoja nastale situacije, razmišlja
o različnih ravnanjskih možnostih oz. intervencijah, anticipira posledice
posamezne alternative, itd. Občasna vključitev ego stanja Otrok je lahko
obogatitev njegovega dela, saj prispeve ideje, navdušenje in potrebno ener-
gijo, njegovemu stilu dela pa dodaja poseben šarm. Enako pomembno je
občasno vključevanje ego stanja Roditelj - uporabljeno pod nadzorom ego
stanja Odrasli - katerega funkcija je 'omejevanje' (v smislu razmejeva-
nja OK in ne-OR ravnanj, ob predpostavki, da se izbira prepušča supervi-
Socialna pedagogika, 2 0 00 vol. 4, št. 3, str. 3 09-3 40
zantu) in 'nagrajevanje' (v smislu potrditev) supervizantov, ki sta lahko
sestavini liste supervizorjevih intervencij.
Izkušeni supervizorji z vpogledom v lastno osebnostno dinamiko obi-
čajno niso igralci iger, lahko pa (nekatere bolj druge pa manj verjetno)
igre sprožijo manj izkušeni supervizorji in supervizorji začetniki. Verjet-
nost igranja nekaterih iger zmanjšuje že dosledno izvajanje strokovnih
načel dela in zavezanost profesionalni etiki (npr. nekatere igre iz skupine
supervizorjeve vsevednosti).
1. IGRE ISKANJA RLIŽINE Z SUPERVIZANTI
1.1. TOVARIŠ
Opis igre: Igro »Tovariš« igra supervizor, ki vse svoje delovanje pod-
reja cilju, da bi ga supervizanti imeli radi. Supervizor z zdravim, zabave
željnim ego stanjem Otrok, lahko le-to uporablja občasno, za popestri-
tev dela. Če pa zabava in zbližanje s supervizanti postane močna pre-
okupacija supervizorja, je lahko supervizorski proces z vsebinskega vi-
dika okrnjen.
Primer: Supervizor, ki po superviziji s supervizanti redno zahaja v lo-
kal, se pogovarja o njihovih temah, se z njimi šah in zabava in z marsika-
terim supervizantom išče tesnejši stik, se zanima za njegovo intimnost
ter mu razkriva svojo.
Antiteza: Supervizorjeva temeljna naloga je, da ustrezno in v skladu
s strokovnimi načeh in standardi izvaja supervizijo, in ne da si pridobiva
priljubljenost. Če se zasači, da ga obvladuje težnja ugoditi supervizantu
zato, da bi mu ugajal, ob tem pa bi prekršil pomembno načelo strokovne-
ga dela, si lahko reče: »Tu sem zato, da korektno izvajam svojo vlogo (skr-
bim za proces,...) in ne zato, da bi me imeh supervizanti radi. Pravzaprav
ni potrebno, da me imajo supervizanti radi.«
Supervizor lahko dovoli svojemu ego stanju Otrok, da se skupaj z su-
pervizanti zabava, raziskuje ali se z njimi šali, vendar naj vse to počne
pod strogim nadzorom ego stanja Odrasli, torej premišljeno, zavestno in
budno (v smislu nadzora nad lastno ozadno motivacijo ter potencialnimi
učinki na supervizante).
Primer: Supervizor svoji supervizantki lahko pove, da je zelo privlač-
na. Če se mu supervizantka zahvah ali v odgovor pošali, je transakcija
zabavna in neškodljiva. Če pa se supervizantka ob komplimentu odzove s
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v supervizijski situaciji ßßß
1. Supervizor: »Opažam, da si... Dovoli mi, da ti pomagam«
2. Supervizant: »Prav!«
3. Supervizor: Pomaga, svetuje, usmerja, vodi...
4. »Vaši nasveti ne koristijo. Situacija se je poslabšala.«
5. »Samo pomagati sem ti hotela.« (Počuti se zmedeno in frustrirano.)
poskusom intimnega približevanja, je čas, da supervizor vključi ego sta-
nje Odrasli in prepreči morebitne negativne izide, npr. igro »Vsiljivec« (glej
prej v tekstu).
Í.2. TI SI NENAVADNO DOJEMUIV
Opis igre: Igra »Ti si nenavadno dojemljiv« je komplementarna igra-
ma »Priliznjenec« in »Apostol«. Supervizor doživlja supervizantovo zani-
manje in pohvale kot iskrene: »Kako pronicljiv je supervizant, da je spo-
soben uvideti, kako dober supervizor sem.« Verjetno je dober supervizor,
vendar bo še boljši, če bo zaznal igralca igre »Apostol«, ki ga idealizira, ali
igralca igre »Priliznjenec«, ki (nezavedno!) manipulira z njim za več po-
zornosti.
Antiteza: Enako kot pri igri »Vsiljivec«.
2. IGRE NUĐENJA POMOČI
2.1. SAMO POM AGATI SEM TI ŽELEL(A)
Opis igre: Nekateri supervizorji, še pogosteje pa svetovalni delavci,
ponujajo svojo pomoč in nasvete supervizantom, učencem ah kolegom,
ki pomoči dejansko ne iščejo, аИ pa za pomoč prosijo v situaciji, ko je ne
potrebujejo. Igra ima, ne glede na vsebino in vrsto problema supervizan-
ta, sledeči potek:
Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 3 09-3 40
" vanalitimi dikciji bi rekli, da je supervizant vzpostavil do supervizorja transfemi odnos.
Igra lahko poteka tudi na relaciji supervizant - supervizant.
Antiteza: Supervizor, ki deluje v skladu s temeljnimi načeli super-
vizijskega dela (odgovornost za proces, ne pa učne rezultate supervizan-
tov, spodbujanje supervizantov k avtonomiji odločanja,...), ni igralec te ig-
re, saj ne ponuja pomoči v situacijah, ko ta dejansko ni potrebna (nega-
tivni Negujoči Roditelj). Če igro začne supervizant («Prosim, če mi poma-
gate«), je najush-eznejše ravnanje presoja problemske situacije iz ego sta-
nja Odrash. V komunikaciji s supervizantom naj supervizor skuša izzvati
njegovo ego stanje Odrash na ta način, da ga vodi v samostojno iskanje
in reševanje problema (intervenira tudi, če supervizant zstavi vabo kosu-
pervizantom).
2.2. ZAKAJ NE BI-DA, AMPAK
Igra je različica igre »Samo pomagati sem ti želel«. »Zakaj ne bi - su-
pervizorji« dajejo sugestije in končajo razočarani ob tem, ko sugestije
niso sprejete, ah so sprejete, pa niso učinkovite. »Da, ampak - supervi-
zanti« so predstavljeni v razdelku o igrah supervizantov, prav tako anti-
teza za igro.
2.3. POGLEJ, KAKO SEM SI PRIZADEVALA
Opis igre: Če supervizor ne zaupa v svoje profesionalne sposobnosti
in znanje, si morda prizadeva, da bi naredil na supervizante pozitiven vtis.
Ob njihovem neuspehu doživlja občutke nekompetentnosti, tesnobnosti
in razočaranja (ego stanje Adaptirano Dete). Močno si prizadeva, da bi su-
pervizante žpripravil' k spremembi in k učenju. Ob določenih supervizantih
jim to seveda ne uspe (ne more uspeti - supervizant je soodgovoren!). Nje-
gova realna motivacija (nezavedni, psihološki nivo komunikacije) ni iz-
boljšati supervizijski proces in doseči boljše rezultate supervizantov za-
radi njih samih, pač pa narediti vtis na druge.
Antiteza: Supervizor naj se neprenehoma zaveda splošnih ciljev
in nalog svoje vloge, ter supervizantove soodgovornosti za dogajanje
in uresničevanje ciljev. Če supervizant vztraja pri izogibanju in 'nede-
lu' in - posledično - nerealiziranih ciljih, počne to z neko nezavedno
motivacijo (da bi nekoga /največkrat starše/ razjezil, frustrirat ali ra-
zočaraP^ Supervizor pa lahko iz ego stanja Odrasli spregovori s su-
Tanja Rupnik Fee: Psihološke igre v supervizijski situaciji
5. IGRE SUPERVIZORJEVE VSEVEDNOSTI
3.Í. VRHTEGA
Opis igre: Supervizor - igralec igre »Vrh tega« je oseba, ki v medoseb-
nih odnosih nastopa največkrat iz ego stanja Kritični Roditelj z neustrez-
no doživljanim in izražanim čustvom jeze. Pogosto vdira v supervizantov
osebni prostor in izraža lastno superiornost. S svojim vedenjem (domina-
cija, očitki) izziva supervizantovo ego stanje Otrok, ki je v situaciji super-
vizorjeve jeze sicer verjetno poslušno in podrejeno, lahko pa slej ko prej
žstopi v akcijo (upor).
Igra pri izkušenih supervizorjih ni prav verjetna, kar pravzaprav velja
za vse igre.
Antiteza: Supervizor, ki se pogosto jezi na supervizante, s takšnim ob-
našanjem izraža superiornost. Razmislil naj bi o ustreznosti, razlogih in
potencialnih posledicah svojega vedenja.
3.2. TOPLO - HLADNO
Opis igre: Supervizor, ki med posredovanjem informacij ah med su-
pervizijo nasploh komunicira s supervizanti iz ego stanja Roditelj, vzdržuje
stanje odvisnosti oz. vzpodbuja supervizantovo ego stanje adaptiranega
Otroka.
Primer: Zastavi vprašanje (lahko pri posredovanju kakšnega teoret-
skega koncepta z namenom, da bi supervizantom ponudil orodje za učin-
kovitejšo analizo lastne in medosebne dinamike), supervizanti pa ponu-
jajo alternativne odgovore. Supervizor odpre znano otroško igrico čplo -
hladno: »Blizu si - skoraj, še malo drugače,.../toplo, še topleje/....«
Antiteza: Supervizor naj spoštuje supervizantovo ego stanje OdrasU
in ga spodbuja. Upošteva naj integriteto supervizantove osebnosti.
3.3. PA TE IMAM
Opis igre: Igro igra supervizor iz ego stanja Kritični Roditelj. Prizade-
va si, da bi supervizante zasačil pri kršitvi pravil, da bi nato nanje stresal
očitke in jezo. Igra poteka po shemi:
pervizantom o svojem videnju problema oz. ga v ustreznem trenutku
z njim sooči. Tako se poveča verjetnost, da prekine igro v supervizijski
situaciji.
Socialna pedagogika, 2 000 vol. 4, št. 3, str. 3 09-3 40
1. Supervizor: »Da te slučajno ne dobim, da..«
2. Supervizant: Krši prepoved.
3. Supervizor: »Pa te imam (zlikovec).«
V supervizijski situaciji konfrontacije niso tako neposredne (v obliki
groženj), sporočila imajo vljudnostno formo (dvojne transakcije).
Antiteza: Če supervizor meni, da je igralec igre »Pa te imam«, lahko
svoje poskuse in prizadevanja, da bi supervizante 'ulovil pri kršenju pra-
vil, omeji. V konfrontaciji s kršitelji pravil naj deluje iz ego stanja Odrash.
Čim večkrat naj supervizante nagradi za pozitivne dosežke in ustrezno
vedenje in naj se izogiba temu, da bi jih namenoma in kar naprej opozar-
jal na njihove 'prekrške' (v supervizijski situaciji ali v odnosu z njihovimi
klienti).
3.4, RAZSODNIK
Opis igre: Supervizor se lahko ujame v vabo igre »Razsodnik«, ki jo
nastavita supervizanta, kadar ga poskušata vplesti v medsebojne spore in
spopade.
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v supervizijski situaciji        J
Supervizor se postavi v vlogo razsodnika, pri čemer ohranja pogoje za
nadaljevanje spopada.
Antiteza: Večino medsebojnih konfliktov lahko zadovoljivo rešijo su-
pervizantje sami, brez supervizorjevega posredovanja. Predpostavka ude-
leženih v superviziji je osebnostna zrelost in žnormalnost', supervizija sa-
ma pa tudi rezultira v večji spretnosti komuniciranja ter reševanja kon-
fliktnih situacij.
3.S. KOT
Opis igre: V tej igri je vaba supervizantova imphcitno postavljena
zahteva po pridobitvi potrditve, izražena zgolj na socialnem nivoju sporo-
čila, šibka točka, oz. odziv, s katerim supervizor vstopa v igro, pa direkten
odgovor na vprašanje, brez upoštevanja realnega sporočila na psihološ-
kem nivoju.
Antiteza: Antiteza za igre iskanja potrditev je supervizorjev odgovor
na supervizantove imphcitno izraženo zahtevo po pozitivni potrditvi. Su-
pervizor naj zaupa lastni intuiciji, s pomočjo katere ločuje prava vpraša-
nja od zahtev po potrjevanju. Svojo predpostavko lahko preveri: »Vprašal
si me sicer...., pomislil pa sem, da je morda problem...« ah v kakšni dru-
gi formulaciji.
IV. Zaključek
Analiza dinamike, tako intra- kot inter-personalne, je pomembna veš-
čina, ki jo mora supervizor obvladati, ne glede na to, katere koncepte pri
tem uporablja. Transakcijska analiza ponuja vrsto konceptov, ki omogo-
čajo razumevanje obojega, ter posledično, k cilju usmerjeno intervenira-
nje.
Osnovna odgovornost supervizorja je ustvarjati pogoje za nemoten po-
tek supervizije, tudi prek 'detekcije' in prekinitev neučinkovitih, celo des-
truktivnih verig komunikacije, psiholoških iger. »Zavrnitev vstopanja v kU-
entove (supervizantove, moja op.) igre pa obenem ščiti tudi njega, da ne
postane del Idientove (supervizantove) patologije« (Woods, 1996, str. 228).
1. Supervizant 1: »On je to naredil.«
2. Supervizor: »No, da slišimo obe zgodbi. Najprej...«
3. Supervizant 2: »Ne. On je kriv, ker...«
J J ^ Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, št. 3, str. 3 09-3 4 0
Izkušen supervizor pozna antiteze, ki mu pomagajo prekiniti potek ig-
re (do le teh lahko pride tudi izkustveno, ne da bi sploh poznal koncept in
TA-teorijo) in se upre skušnjavi, da bi se odzival na način, kot pričakuje
igralec igre, npr. igralca igre 'Pripravi me' ne siU k ničemur. Razvije lahko
paleto protimanevrov za ustavitev potencialno nevarnih izidov iger. Neiz-
kušeni supervizor pa se lahko odziva iz ego stanja Roditelj, ki je morda
napolnjeno z neustreznimi klišej skimi stališči in predsodki, povzetimi od
svojih staršev. Te reakcije so redko učinkovite, največkrat pomenijo na-
daljevanje igre, saj temeljijo na Roditelj - Otrok transakcijah.
Kot nov izziv pa se zastavlja vprašanje, ah lahko supervizor uporabi
posamezne sekvence psiholoških iger kot supervizorsko intervencijo z na-
menom, da bi pri supervizantu povzročil kognitivni konflikt ah specifično
emocionalno reakcijo, ki naj bi vodila k uvidu in nato k spremembi? V
smislu, da iz svojega ego-stanja Odrash načrtno in zavestno uporabi ka-
terega od negativnih ego stanj, da bi supervizanta miselno izzval?
Vsak igralec iger običajno vedno znova preigrava dve do pet psiholoških
iger v razUčnih življenjskih situacijah. Na začetku supervizijskih srečanj ter
s supervizanti začetniki so igre pogostejše kot kasneje, v zrelejši skupini.
Igre se igrajo za pridobitev potrditev. Izkušeni supervizor (zaznanemu) ig-
ralcu daje ustrezne potrditve še preden le-ta ponovno začne igro ter mu jasno
pokaže, da meni, da je on OK. Na ta način zmanjšuje verjetnost za igranje
iger v supervizijski situaciji in s tem soustvarja pogoje za učenje.
Clarksonova (1993, str.170-171) navaja tri stopnje, ki jih posameznik
preide v procesu opuščanja igranja iger: uvid-nazaj (hindsight), uvid-med
(midsight), uvid-naprej (foresight). Sprva razvije posameznik sposobnost
uvideti svojo že aktualizirano udeležbo v igri: »Saj res, spet sem to počel...«
(uvid-nazaj). Kasneje uvidi in ozavesti igranje igre v trenutku, ko preig-
rava določeno nefunkcionalno behavioralno sekvenco še pred negativnim
izidom (payoífom) (uvid-med), kar mu omogoča avtonomno izbiro, da ig-
ro prekine oz. opusti. Uvid-naprej pa predpostavlja, da posameznik pre-
poznava lastna nagnjenja in skriptne tendence, da se angažira v določe-
nih tipih nefunkcionalnih vzorcev transakcij. Osnovni cilj supervizorja je,
da prekine nefunkcionalne in destruktivne tu-in-sedaj vzorce izmenjave
med udeleženci, hkrati pa je njegova vloga in naloga tudi, da s svojimi
intervencijami v supervizijski skupini zagotavlja dovolj varnosti, suporta
in podpore, kar supervizantom omogoča opustitev starih in razvoj novih
možnosti sobivanja.
Tanja Rupnik Vec: Psihološke igre v s u p e r v i zi j s ki situaciji       Ç
Seveda pa dinamika v skupini ni edina žsnov' za analizo psiholoških
iger. Drugo polje je dinamika individualnega in medosebnega predstav-
ljenega v supervizijskih gradivih. Dinamika, ki se dogaja v supervizantu,
v njegovih poklicnih situacijah, v odnosih s klienti in drugimi osebami, s
katerimi profesionalno sodeluje. Analiza psiholoških iger torej poteka na
dveh nivojih.
V. Literatura
Barry, B.B, Huiîord, F.M. (1997). The physiological factor: The seventh
advantage to games and its use in tretment planning. Transactional Ana-
lysis Journal, 27(1), 38-42.
Berne, E. (1989J. Sta kažeš posle zdravo. Beograd: Noht.
Berne, E. (1980). Koju igru igraš. Beograd: Nolit.
Bicehouse, Т, Hawker, L. (1993). Degrees of games: An aplication to
the understanding of domestic violence. Transactional Analysis Journal,
23 (4), 195-200.
Clarkson, P. (1993). Bystander games. Transactional Analysis Journal,
23 (3), 158-172.
Ernst, R.(1972). Games students play. Berkley: Celestial arts.
Harris, A. (1990). Ja sam OK, ti si OK. Beograd: Medicinska knjiga.
Hay, J. (1998). Uspešni na delu. Razumevanje naravnanosti in grad-
nja odnosov. Grosuplje: Potrditev d.n.o.
James, M., Jongeward, D.D. (1992). Rođenipobednik. Beograd: Nolit.
Robolt, A., Žorga, S. (1999). Supervizija - proces razvoja in učenja v
poklicu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Rupnik Vec, T. (v pripravi za tisk). Transakcijska analiza kot supervi-
zorjev referenčni okvir. V Žorga, S. (ur.), Modeli in oblike supervizije. Ljub-
ljana: Pedagoška fakulteta.
Stewart, L, Joines, V. (1991). TA today. A new introduction to Trans-
akcional analysis. Nottingham: Lifespace Pubhshing.
Stewart, I. (1990). Transactional analysis counseling in action. London:
SAGE Pubhcations.
Summerton, 0. (1993a). Three-Dimensional Transactional Analysis:
The Drama TViangle and the Game Pentagon. Transactional Analysis Jo-
urnal, 23 (Í), 30-35.
ß/fO         Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 3 0 9-3 40
Summerton, O. (1993b). Games in organisations. Transactional Ana-
lysis Journal. Theme issue: TA in Organisations, 23 (2), 87-103.
Svit, В. (2000). Smrt slovenske primadone. Ljubljana: Mladinska knji-
ga, 2000.
Ibdor, R. (1999). Group Counseling. London: SAGE Pubhcations.
Van Ressel, L. (1997): Supervision: a necessary contribution to the qu-
ality of professional performance, illustrated by the concept of supervisi-
on used in the Netherlands. Socialna pedagogika, 1 (3), 27-46.
Woods, R. (1996). Projective identification and game analysis. Trans-
actional Analysis Journal, 26 (3), 228-231.
Zanko, N. (1991). TA. Međuljudski odnosi i komunikacija. Zagreb
(skripta)
Žorga, S. (1998). Teorije, oblike in modeli supervizije. Predavanja v ok-
viru specialističnega studija supervizije. Pedagoška fakulteta, šol. leto
1998/99.
Strokovni članek, prejet junija 2000. _ „.    . ,, ,,      , :iiv . ^.^s