SLOVENIAN LITERARY READER SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO A. LCEFERIN MELBOURNE—1984 SLOVENSKO SLOVSTVO BERILO SLOVENIAN LITERARY READER ALEKSANDRA L. CEFERIN MELBOURNE - 1 Qfid National Library of Australia Cataloging-in-Publication Data Ceferin, A.L. Slovenian Literary Reader ISBN 0 9590177 0 4 I.Slovenian literature I.Title 891.8408 Published 1984 Distributed by Slovenian Library "Baraga House" P.O.Box 197, Kew - Victoria 3101 Australia FOREWORD In this Slovenian Literary Reader are collected texts covering all periods of Slovenian cultural history, from its earliest beginnings to the present day. The significance of early texts lies in the fact that the formal and thematic elements were recorded and preserved, thus forming a foundation for subsequent literary development. Slovenian literature reached a peak in the early nineteenth century, much of its force from folk traditions and an awakening sense of national identity. Another peak was reached at the end of nineteenth century, with the four poets of so-called 'slovenska moderna'. Later again, between the two World Wars, there emerged much new talent and rich variety of writing. The post-war years have seen an upsurge of literary endeavour, resulting in the formation of many new genres and styles, springing from a diversity of philosophical streams and viewpoints, Slovenian literature today is alive, vigorous and sophisticated. Slovenes had not settled in Australia in any considerable numbers until after World War II. It was then that, in Slovenian religious centres and later, in Slovenian social clubs, instruction in Slovenian language first took root. With the introduction of Slovenian as an option in Australian state secondary schools (Saturday School of Modern Languages - Melbourne 1977, Sydney 1978), came the need for suitable text-books. - These were available but had to be imported from Yugoslavia, USA and Italy. In the event, they were used to good purpose in the teaching of the language and its literature. The Slovenian Language Manual has been used with great success in Australian schools at the secondary level. However the Readers used in conjunction with the Manual, while representative, contain, for the most part, only texts pre-dating World War II. The Slovenian Literary Reader came into being to fill this gap and contains a representative, comprehensive selection of literature from the postwar period. The opportunity was also taken to extend the range by including some of the very early texts from the oral tradition. The new Reader has been made as comprehensive as the constraints of such a reader permit, but a guiding principle for selection has been to provide texts in addition to those included in -«5- the current Readers, rather than duplicate their material. This is the reason why some of the best known literary texts have not been included here. The Slovenian Literary Reader is intended for the senior secondary level, to be used according to personal preference and choice. It is set out in such a way as to provide a historical overview. Above all its aim is to make available to the Australian student some of the most recent writing in Slovenian language. This is founded on the view that it is easier for most students to relate to contemporary issues and attitudes. I would like to thank the Victorian Advisory Committee on Migrant and Multicultural Education for making this book possible by providing funds; Mr. G.L. Abiuso, the Principal of Saturday School of Modern Languagès of Victoria, for giving invaluable advice and help in every stage of the production; and teacher colleagues for support in the book's preparation. Aleksandra L. Ceferin Editor Note on Editor Aleksandra Ljudmila Ceferin, nee Vandjal, was born in Ljubljana (Yugoslavia), of Slovenian parents. She attended Slovenian schools in Ljubljana and Trieste. Her parents were refugees twice, after the First World War and after the Second. When the family arrived in Australia in 1950, she did nursing and clerical work. In time she undertook a course in humanities at Monash University, Melbourne, and obtained the degree of Master of Arts. As a Teaching Fellow she taught General and Comparative literature and German at the university for several years. Later she gained the Diploma of Education and now teaches English and languages at secondary level. She is a member of various professional Australian language and literature associations and has served on state education subcommittees for language curriculum and accreditation. She was instrumental in the introduction of Slovenian as an accredited language programme in secondary schools and in the establishment of the first Slovenian professional organisations - the Slovenian Teachers Association, and the Slovenian Arts Society. Over the years she has participated in conferences and seminars on ethnic matters, and submitted proposals on ethnic policy issues (e.g. Galbally Report, Towards National Language Policy, School Commission, The Place of Community Languages in Victorian Schools). She has been a member of such bodies as the Australian Ethnic Affairs Council, the Australian Institute of Multicultural Affairs and the State Ethnic Broadcasting Advisory Conunitte. LJUDSKO PESNIŠTVO KRESNICE Device tri kresujejo, na ired vesl kres netijo: »Bog daj ti drô, oj kraljií mvadlt Taku lepu spreplvlajo, da se je daleć sliSavo, daleč v deveto deiavo. Kaj mvadl kraljic govori: >A1 je to gvts iegnanih zvonov? Bil je to gvas drobnah tic, bil je to gvas iistah devic? — Daj ml konjia friSnega, da iitro ta pojezdím ga, da jaz cam še sllial bom, kaj je to kej za en gvas!« Zda pa kraljič prileti, tam device tri dobi. Taku lepu sprepivlajo, da kralavo srce premotijo. Bara starejSl dečelco: »Kaku kej ti pojal?. Ona mu odgovori: »Jaz pojam, ko bi zvonil.« Bara srednjo dečelco: »Kaku pa ti pojaS?« Ona mu odgovori: »Jaz pojam, ko bi cLnglal.« Bara mvajSi deielco: »Kaku pa ti pojai?« Ona mu odgovori: »Jaz le pojam, kakor znam.« Bara starejSi dečelco: »Kaj tvoj oi» devajo?« Ona mu odgovori: »Moj o^a drujga ne devajo, ko rumeno péenico merijo.« Bara srednjo deřelco: »Kaj tvoj oià devajo?« Ona mu odgovori: »Moj oia drujga ne devajo, ko bele tolarje preSlivlajo.« Bara mvajii dećelco: »Kaj tvoj oča devajo?« Ona mu odgovori: »Jaz nemam oře bil matere. sem zapuičena sirutJca.« Njo vzame kraljiř pa s sebo daleč v deveto deiavo. Kraljić ji pa govori: »To je tista ilimica, k se v develo deiavo Je sliiava.« MARIJA IN BRODNIK Marija z Ogrskega gre za njo gre ialostno srce, na rokah nese Jezusa, oj Jezusa Zvelifarja. Marija pride do morjá, prav lejpo prosi bródarja: »Prepeli me za božji Ion, prepell za nebeSki tron!« »Ne vozim jaz za boiji Ion, pa tuď ne za nebciki tron, jaz vozim le za krajcarje in tiste bele zeksarje.« Marija prime kriUce, naravnost gre řez jezerce, pred njo se je odgrebalo, za njo se je zagrebalo. Brodár pa žične zdaj vozit, zaCcla ladja se topit. »Pomagaj nam, Marija ti, Marija sedem žalosti!« »Jaz ti ne morem pomagát, ne morem ladje obdrlAt, pomagajo naj krajcarji in tisU beU zeksarji!« MLADA BREDA tircdu vstane, ko su Jait zuxuri, Se sprehaja sèia ter Ije po Jvori. :>i uJpcTitl ide gornje line, Ide gledal dúli nil ravnine. Ko po ruvniin polji se oziru, Vidi, ïkï' se bm meglica zbiru: «Ljuba iiuti, urno mi vslanile, Ljuba mali, róčno mi zloiile, Al meglica la je od vodice, Al meglica tu je od gorice, Al oblik je loče hudourne, Izpod nelu zgnan od sile burne? Skerbna mali urno perapeiila, Tik je svôji hčérki govorila: .Tu meglica ni ne od vodlcc, Ta meglica ni ne od gorice, Tud oblak ni lo£e hudourne, Izpod nebu zgnan od sile burne: To je sapa lurîkih konj meglena. Ki jih polna je slezà zelena. Turki po-le jezdijo! ~ Aj, Breda! Ne prihajaj mi làk silnu bléda I" Od slrahil je Breda obledéla. Od brilkosli skôraj omediéla: .Kaj vas prosim, mila můja mntil O, nikarle mene Turku dali! Kaj poćel' mi bo, nevésli ptuji! Turk je hud, in njćga mať ie huji; Kar po zómiji leze ino grede, Od hud(3be njé kaj pravil' védc: Osem žén je sinu Ú vmorila. Tudi mene bi vmoril' vlegnilu! Strupa mi bo v vinu nupivula. Strupa mi bo v kruhu ponujala. .Dûbro me posluSaj, lićerku moja! Kaj li pravim, skerbna mali Ivûja: Ko ti huda U&a bo napila, fiodeí vino li na trato zlila. Al ga zlila boS na skulo sivo, 'Z klére kuha apnar apno iivo. Ko ti bode kruha ponujala, Ga ienélu mladimu boi dala. Mlada Bréda se zajoka huje, Maleri it láko beseduje: ,Ko mi bole balo nakladali, Nakladali, v skrinjo jo spravljali, âlaraslo mi péčo zgor denile. Jo verh vsiga blaga pulo^.ite, Peče búdem najpred polreb'vala, 2 njo si serčne rane zavezvala. Mlada Bréda dalje govorila: .Kaj £e pravim vam, vi mali mila I Kadar bojo Turki perjaháli In raz kónja na tla poskakali. Jih vi gôr za mizo posadile, Jih goslile, dóbro napojile! Ko si bojo jéli nupivali In po mladi Brédi vpraševali. Takrat, muli, po-me vi poSljite, Takrat huďmu Turku me peljite. Ko je muli bulo nakladala, Nakladala, v skrinjo jo spravljala, So ié luriki svalje prijaháli. In ruz kOnje na lia poskakali. Mať jih je za mizo posadila, Jih goslila, ddbro napojila. Svalje so si jéli napiváli, Jćli su po Uredi vpraíevuli. Urnu muti po njo je poslala, Hud'mu Turku jo je pripeljala. Gůr za mizo so ju posadili, 1 njo za mizo drago vince pili. Mladigu ie pripeljájo kOnja, Ki je urn, ko verh gorà poslonja. Nanj mi mlado Bredo posadijo In po ravnim polji proč zderčijo, De se dúla gosU mi meglica, Uj meglica, turških konj sapica. V diru se mi Brédin konj spotakne, Se spotakne, se mu sédlo zmakne. V sedlu je bodalo skrilo bilo. Uredi se je v srce zasadilo! Mladi ženin berz'ga kónja vsLavi, Kónja vstavi, svójim svaUm pravi: „To m' je huda mali naredila! Osem lén mi je ie pomorila! Se devélo n)i vmorili hoče. Urez kalére ni živéť mogoče! Mladi žénin dalje beseduje, Svâj'mu mal'mu hlapcu ukazuje: „Kaj li pravim, urni hlapec mali! Sčdiice popravi Urédi zali.* Hlapec začne su izgovarjali, 2énmu se začne ustavljati: .Kdor kušval bo Uredo drév in davi, Nuj ji tudi sčdiice popravi!' Mlada firóda kliće lén'na k sébi; .Kaj jaz pruvini, mili Ićnin, léUi: HiU skrinjo pisano odpréli, Hiti péčo ilaruslo 'i njé vzéli! 2 njo si Itodeni ranu zavetála.' Besťduje ie mi firéda ula: .Póvej uieni, lénin scrca mùj'gu, Je li dćleć u do izrada (vâj'ga ?■ .Molći, molći, múja draga Bréda I U nama grad naproli gléda, S«^ M vidi (Ireiica tć zlaU, Sej M vid'jo té «reberne vrala. S« ćez ravno polje v dir derćijo, Kakor v zraku lićice telijo, De se dćla gosla mi meglica. Oj meglica, lurikilt konj »apicu. Ko M V běli grad mi prijaliáli, In raz kônju nu lia poskakáli, JiU je lá^ V dvuru prićak'vala. Miado Brédo je ogovarjala: ,Kar po zémlji léze ino iiréde. Od lepûta ivûje pravil' véde; Vonder nisi lak cveleć'ga lica, Kakor gré od lebe govoríca.- Zdaj je Brédi jéla napivali, Ji pogaCe jéla ponujali: ,Ce pila vinćice rudéCe, Boi iméla licc bólj cveléče; Ce pogačo bodei pokutala. Bol pa polla béliga poslala. Mlada Bréda vinćica ni pila. Na zeléno Iralo ga je zlila. In ga zlila je na skalo sivo, 1 klére kuha apnar apno živo. Trala se je v migljaju vsu&ila, V miifljeju se skala razvalila. In poga£e da ienélu jésli, AI razpoći ićne se dh mésli! Bréda je pa la&i govorila: .Kaj vam pravim, la&a vi nemila! Kar po zémiji léze ino gréde, Kaj budûbe od vaa pravil' véde; Pa le vender lol'ko ne, oj lata! •Kolikorina je hudûba va&a. Osem žén sle sinu že vmorila, Tudi meni sirupa sle napila, Sle v pogači mi ga ponujala. Tàk je Bréda svôj'mu móžu djala: .Kaj li pravim zdaj, moj žénin mladil Kjé Kjé Kjé n)ôja hramba v Ivûjim gradi? e meni spavnica odbrana? e meni poslelja posllana? Huda laSa pravi ino rćče: ,To ua meni v glavo ili néče, b imćli pri nus lo navado. De Ko nuvćslo pripeijájo mlado. De b' po spavni hrambi popraivali, Posleljo de bi ogledovali. — Ampak laka je navada naSa, Da nevésla za ognjiie pratal V spavnico jo mladi žénin péije, Ji pokaže poslelje dvé béla. V posleljo se mlada Bréda vléže, Urno serćne rane si odveža. V zadnjič ie spregovori in pravi: .Téci, léčí, sexca vir kervavi! Maleri le Malftri le d Nič več vif ubi bom poslala, ragi v spomin dala: 'la me ne bo na svéli, Sliiala de b' saj ód mene pélil Se se mladi žénin mi zajoka, Se zajoka milo in zastoka: .Kaj vam pravim, huda muli moja, Bog vam duj življénje brez pokoja ! 2én devél ste že izbrala meni, Ali spal ie rlisim pri nobeni! .Tli pri Brédi hočem pa zaspati, Nikdar več od Bréde nočem valalil' Huda taSa gôr in dáli hodi. Od hudûbe se ji glava blodi: .Kaj vam pravim, vi sosédje, bralje, In vam drugim, ki ste môji svatje! 2enilvanje sle vi piričakvali, Bodela pa zdaj ju — pokopali 1 MLINAR IN SMRT Po malnl hodi mlinar mlad, po malni hodi mlinar nUad, iviiga, poje prelepo, Se lepil piska na pero. K nemo pride grenka smrt: »Mlinar, kaj si Uk vesel?« »Zakaj bi jcsl vesel ne bil, ker imam žago, imam mlin, mam sedem drugih deselin; imam sedem belih kamenov, ki druzga nič ne meljejo kakor pšenico rumeno.« •Sam Bog me je po te poslal, lam Bog me je po te poslal, de boi ti rajtengo dajal, ker • preobilne merce JemaK ta bele in ta ajdove, M vse pred Bogom znajdene.c »U hti imam mat staro, le pojdi, grenka smrt, po njo!« •Jaz no£em nobenga druzega kakor mlinarja mladega.« •U hii imam mlado ieno, 1« pojdi, grenka smrt, po njo!« «Jaz nofiem nobenga druzega kakor mlinarja mladega.« Mlinar popade iokovnik in smrt iz mlina zapodi. Smrt je nazaj pokukala, s prstom mu je poiugala. »Le čakaj, iakaj, mlinar mlad, Se prosil si boi smrti sami« Mlinarja glavca zaboli, en let en dan bolan leii, meso se mu od kosti vali, smrti pa le ie ponjga ni. SIROTA JERICA éVcUnI, vslani, Jéríca! VsUní, leni vole pasi TJekaj v reber zeleno I' ..Cákajte, oj malí vi, D& danove odzvoni, Pelelinćki odpojó!** — .VsUni, TsUoi, Jéríca i Vstaoi, lení vole past Tjakaj v reber zeleno!" Jerícá ustala je, Past voličce gnala je Tiekaj v reber zeleno. .Pastle, volićki, se, Da grem k svoji mateři Tje na brilof 2egnaní, Kjer SO grobje velbani.* — jCema zerolja, odprí se, Cenu zemlja, matem' grobi Da vam polotila bom. Svoje serce odkríla bom I* Zemlja se odperla je, Cerna zemlja, malern grob. Jerica lotila jo, Tako govorila je: .Mati,-mali, mamica I Pa£ imam liudo maćeho: Preden ie dani zvoni, Petelinčki odpojó. Me pokliče, mc zbudi, Moram gnati vole past Tjekaj v reber zeleno. Ph vas pa leiala sim, Da j' posjalo sulnčice Mi oa mehko poste Ijco. — Mali, mali mamica I Pa£ imam hudo mačeho: Peče mi s pepela ki-ub, Z drobnim peskom ga >oi(; In kadar mi refe ga, Vrele mi Uk Unkiga, Da s« vidi skoz njega, Zraven vselej krega me. VÎ sle pekli beliga. Rezali debelo ga, Z maslom sle ga mazali, Zraven se mi smejali — Mali, mati, mamica I Pač 'mam hudo mačeho: Kadar ona čeia me, Tak z grebeni sterle me, Da mi leče čema kri. Ko sle vi česali me, Gladko ste česali me, Milo božali sle me. — Mati, mali, mamica 1 Pač 'mam hudo mačeho: Postijo imam tak terdó, Nikdar ne postelj« je, Nikdar ne zrabljá mi j«. Devlie v zglavje lernje ml, Devlje v znožje pesek mi. Vi ste mehko dali mi, rsak ste dan zrahljali ml. Mali, mali, mamica, Biti mi ni več doma I* Mati |ovonla je: .Pojdi, Jerica, domů, Zroč' se milemu Bogút* ..Mali, nuli, mamica, Bili mi ni ve^ doma I Tu pri vaa oslala bom, Tu pri vaa letala bom I** Leta Jer'ca k maleri, d« lako mi govori: .Boiji aiali ao mertvi. Kakor liva maćeha I* iComaj lo izgovori, Svojo duiico pusti. Kako je pać lo hudó. Oj hudó za vsaciga, K nima svoja malere, K' ima hudo ma£«bol NEUSMILJENA GOSPODA Krajcar, krajcar, dober dener mora] je dali duSo zanj! En kmet je prilel davek plaCvat, en krajcar mu je zmanjkal bil: »Ali mi ga bosi« ienkali, ali mi ga boste zemerkali?t »Jaz ne bodem tenkoval. ne bodem ga tud tamerkoval. Avpet, avpet, avpel moj, te trikrat hujii kol gospodi Peljl ga V turen teman, tam naj bo Uko dolgo sam, da bo prinesel krajcar nam.* Gospod je bil pozabil nanj, avpet se tud ni spomnil nanj. Preteklo je že let In dan, gospod se jc bU spomnil nanj. Padla mu je bila ilica iz rok, pade mu tudi pantofel j z nog: »Avpet, avpet, avpel moj, ti si trikrat hujSi kot gospod.* Gospod je ici v turen sam, druzega ni bilo ko en kup kosti, na njih pa ena lu( gori, kakor sonce se svetli! »Krajcar, krajcar, dober denar, da si moral dati duSo zanj!« VSI so PRIHAJALI Vsi so prihajali, njega ni blo: ko bi on vedel, kak men je hudo! Zvezdice priile ao, luna prišla, jaz pa sem jokala sama doma. Ljubi pa priiel bo, stisnil roko, pol bo ozdravljeno srce bolno! KAJ SE TI FANTIČ Kaj se U, íanuí,. v nev'amost pod a j ai, (ez Savco v vas hodil, pa plavat ne znai? Mene poslušaj in ve^ ne poskušaj £ez Savco v vas hodit, ker plavat ne znail Savice lila bo tebe umorila, deklici v kamri bo poilo srce. dekle. dekle. delaj puseljc »Dekle, dekle, delaj puSelJc ZB to rijto itloctno.i >Pa kako t ga bom nardila, k sem premoćno žalostna? Al vse glih t ga bom nardila z roimarina nemlkega, s plavo iido go povila, s solzami ga friialal Na klobuCek t ga bom pripela z eno zlato knoielco, de t ga ne bo burja vzela, kedr boS na vojsko So.« al' me boš kaj rada imela »Al me boS kaj rada imela, ko bom nosil suknjo belo, sabljico pnpasano, puSko pa nabasano?« »Jaz bi te že rada imela, ko bi samo srota smela, pa mi mamca branijo, da imaS premajhno kajžico.« »Kajtica res ni velika, pa sem fantič, kot se lika. Cez en mesec al pa dva se bo£ za mano jokala.« »Kaj se bom po teb Jokala, rajS bom fanta druzga zbrala, ki bo imel zadost blaga, hišico pa v ituka dva.« Smentana muha šmeutao« muha, Kak ai U aubal Na boi U dala Tri ceate salal Prilii BO, priili Štirje beriči, Komaj 80 imentaao Muho vlovili. Pri&el je, prišel Miha Kovačev, Koroaj je imeataoo Muho potJačiL Priiii BO, priaU Štirje ineaarji, Komaj 80 Smeotano Muho zaklali. Prišli 80, prišli Štirje poljanci. Komaj so neali Muho po klanci. Prišle 80 prišle Županove dekle. Komaj 80 ne«le Pljuča lo jetre. TAM ČIZ JIZARO Tam čiz jizaro noj ćiz hmajnico je t« pravi dum moje libale. Zibali so me mamica moja, peU so mene: hija, hajaja. Sem pubič rasov lam, sem dro biv vesel, da sem viasih ie kako pesmico zapel. OJ TA VOJAŠKI BOBEN Oj U vojaiki boben, ta bo meni velki zvon, oj u mi bo zazvonil, kadar jaz umrl boni, bom, bom, bom, bom.. Oj U vojaika sablja, ta bo meni svitla luC; oj ta mi bo svetila, kadar jaz umrl bom, cin, cin, cin, cin... Oj ta zelena trata, ta bo meni zadnji dom, oj tukaj bom počival, kadar jaz umrl bom, di, dredi, rediron ... Oj ti gorenjski fantje bodo pokopali me, vsi bodo me spremili na zelene travnike. Brbom, brbom... RASTI, RASTI ROŽMARIN Kasti, rasti, rožmarin. Ti dcvi&ki dra^ spomin: Ko2marin ima svoj duh, Naj bo zelen al' pa suh. Kadar jaz umrla bom, Vcncc lep imela bom: Z roímarina ncm&kega, Nagelna rudećega. Bom na pare vloicna. Belo bom oblečena, Venec bo pa lep zelen. Men* na glavo položen. 2e zvonovi mil' pojo. Mene pa k pogreb' »esc. V grobu počivala bom, Več sestric imela bom. Tam ko&čice čakajo Na trobento angeljsko, Z nJim' iz groba vstala bom, âla v dolino k sodbi bom. Bo sodnik prikazal se. Po pravici sodil me. Peljal me bo na svoj dom, Tam vesela zmiraj bom. Prstan zlat podal mi bo Z poljubljeno roko, Peljal bo me na svoj dom, Tam vesela zmiraj bom! BOM §EL NA PLANINCE Bom Sel na plamnce na strme gore, bom sUSal od daleâ zagorske zvoné. Zagorski zvonovi premilo pojo, nemara preljubo k pogrebu neso. Pa £e jo nesejo, le naj jo neso, saj dlje je ne bodo, da b ne Sel za njo. Zvoniti bom pustil, kropiti pa ne, kropile jo bodo le moje solze. Pokopale jo bodo le moje roke, krog groba sadil bom cvetice lerpe. Med mile cvetlice naj mene lo2e, saj vem, da bo počlo na grobu srce. gozdič je že zelen Gozdič je 2e zelen, travnik je razcveten: ptićki pod nebom veselo pojo. *PtiCki, jaz vpraSam vas, al bo kaj skor pomlad, al bo kaj skor pomlad, zelena pomlad?« »PonUad že prišla bo, k tebe na svet ne bo, k te bodo djali v to ćmo zemljo!« VRE, VRE, VRE Vrê, vrô, vrô, Mi smo Ribenčanjel Cel tajdea smo akul hodil, V nedejla srna Boga prasil, De b' loncev ne pobil. Vrê, vrè, vrê, Mi smo Ribaačaojel Tam doli tam v Rakitenci Tam dejlajo se piskerci, Tak itautek jeo močni. Vrê, vrê, vrê. Mi amo Ribenčanjel Kočevcam glino vkrademo, Da polej piskre delamo, Vrê, vrê, vrê, Mi smo Ribenčanje. priSla je miška Prišla je iiiiska iz niiinice, Vzťlu pAenićko iz pjeniCnicts: 5IÍA pscnićko Po. I tjoi o, Hud lo ifúro zeleno I Priila ju niaćka iz maćnice, V/L-la misku iz milnice: MaCka lui&ko, Mii picnićko Port t'oroi Pu J lo noro zeleno! Priila je lisica iz lisičnice, Vzela mačko iz inafnice: Lisicu niaćko, Maćka miško, hlii pienićko Pod goro, Pud to goro zeleno ! PriicI je volk iz volCnice, Vzel je lisico iz lisićnice: Volk lisico, Lisicu mucko, Maćku niiïko, Mis pSeiiićko Pod goro, Pod lo yoio zeleno! Prišel je medved iz medved* nicc, Vzcl jo volku iz voknice : Medved volka, Volk lisico, Lisicu mačko. Mačka miško. Miš pšenićko Pod t'oro. Pod to noro zeleno I Prišel Je lov'c iz lovćnice, Vzel medveda iz medvednice, Lov'c medveda, Medved volka, Volk lisico, Lisica mačko, Maćka miško. Miš pšenićko Pod t'oro. Pud lo t'oro zeleno! Prišla je smrl iz mrtvašnice, Vzela lovca iz lovCnice: Smrt je lovcu, Luv'c medveda, Medved volku, Volk lisico, Lisica maćko, Mučka miško. Miš pšenićko Pod t'oro, Pod to goro zeleno! JAGER Ml JAGA Íager mi jaga, Laj mi pomaga, PtiCca Da«prot leti, Vacrelil jo bom. Ptićca zaupila: »Kaj »cm ti strila? Saj tem prepevala Cďe DOĆil« Ptićca zletela. Na javor se vsela, Hladna je tenCica Javoijeva. Ptićca zletela, Na okno sc vsela: »Zbudi sc, mlađ knstjaa, Saj je le danit STOJI, STOJI TAM LIPICA Stoji, stoji tam lipica, Pod lipo hladna senfiica, Pod lipo miza kamnata, Na štiri voglo rezana. Stolóv dvanajst okrog stoji, Na njih scdć fantje mladi. Vsaic ima svojo icupico, Vsak ima svojo ljubico; Naliva vince si sladkó, Veselo ga popiva z' njó. Se perletí kje tičica, Predrobna tica šinkovka. Usede se na lipico. Zapoje tako pesmico: „Devičice! noričice, Će fantam vse verjamete! Zvcććr obeta perstan zlat, ZveCer obeta beli grad, Al' z^'utrej černe kajže ni. Lažniki oj ste, fantje vi!" ,,0 tiho, tiho, tičica, Predrobna tica šinkovka! Fantiči bomo vjeli te, Pop'lili tebi perje vse."" „Ce perje mi populite, Živlenja mi ne vzamete. Mi perjiče spet zraslo bó, V zeleno poletim goro, In tamkej bom prepevala, Bom v' zelen travnik gledala : Zibale bote sinčike, Neporočene matere! Dojile bote sin'ke ve. Točile pregrenke solzo Po ďvištvu, ki ga več ne bó. Ce vam ga fantje odvzamú. Verjeti druj'ga jim nikar. Ko: Bog pomagaj, Bog obvar'!" BOG NAM JE USTVARIL ŽEMLJICO Bog nam je vstvaril žemljico — žemljico, Zemljica rodila trtico — trtico. Trtica rodila grozdeka — grozdeka, Grozdek je rodil mošteka — mošteka. Mostek je rodil vinčeka — vinčeka, Vinček je rodil sodca dva — sodca dva. Sodčki so rodili firklja dva — firklja dva, Firklji so rodili glažka dva — glažka dva. Glažki so imeli bratca dva — bratca dva. — Zdaj pa ga pijmo vsak en glaž — vsak en glaž, Da bo Jezus naš pajdaši Zdaj ga pa pijmo vsak po dva — vsak po dva, Da bi tudi Marija bla! Zdaj ga pa pijmo vsak po tri — vsak po tri, Da' bi tuď angćljci blil JEST SIM PA VINSKI BRAT Jest sim pa vinski brat. Pijem pa vince rad, Vince bom zmiram pil, Dokler bom živ. Kadar umeri bom, Vinca več pil ne bom. Mene bodo djali v grob, Pa firkel na grob! Kdor kolj bo memo Su, Vsak bo rekel taku: To je bil vinski brat, Pil ga je rad! Žena bo memo šla. Milo se bo jokala: >Vstani gor, ljub moj mož, Pil ga še boš i C je smreCica posekana Smrečica posekana, Za barčico pripravljeni. »Ti bodeS delal barčico, Ker mai na morji ljubico?« • »Jaz ne bom delal barčico, Imam na suhem ljubico.«« Burčica napravljena, Na morje je postavljena. Sifkaptan na nji stoji, Oiira 6C na vse strani. Uarčica zaplavala, Moja dekle zajokala. »Naj barčica odplava proč. Ti ne boS moja dekle veči« je pa davi s lan'ca pala Je pa davi slan'ca pala Na zelene travnike. Je vso trav'co pomorila, In vse žlahtne rožice. Meni pa ni nič za rož'ce. Će jih slan'ca pomori; Meni je za dekle moje. Če me ona zapusti. Ravno sredi moj'ga srca Ena rožica cveti ; Će ne boš ji prilivala, Se gotovo posuši. »Kaj ji bodem prilivala, Nimam vinca ne vode? Pa ji bodem prilivala Svoje solzice svetle.« zeleni jurij Proiel je, proSel pisani vuzem, doSel je, doSel zćlenl Jure na zélenem konji po zelenem polji. Dajte mu, dajte, Jurja darovajte, dajte mu mleka, zelena mu obleka, dajte mu vina, da ga né bo zima, dajte mu mesa, da se ne otresa, dajte mu ipeha, da ga né bo kreha, dajte mu jajec, da ga ne bi zajec, dajte mu kruha, da ga ne bi muha, dajt« mu sáli za debele voli, dajte mu pógače, da mu noge pósko6e, dajte mu másti, da bo vreden části, dajt« mu hajde, da se doma najde, dajte mu pleče, da vam kaj ne reče, dajte mu krajcar, da ga né bo Sprajcar, dajte mu ikudu, da ne pojde k sudu, dajte mu groS, da vam dojde joi, haj, haj, hajl bo ii skoro kaj? Ijiih, ijiih, ijuhi STOJI, STOJI LJUBLJAN'CA Slojf, alojí Ljubljan'c«, LJubljan'ca, dolga vas. Na sred' Ljubijan'ca slôji 'Na lipka zâlena. Pod lipko jo pa míta Oj mixa kam'naU, Okoli milo IO pa ilolci, Oj stolci rézani. Na njib sedijo fantje, Oj íantjo Ljubljančani, In ti ut pogovarjajo Vsak od ivojc ljubice. Moji je lepó rdeća Kol rdeća galrelal* ..MojU je Ičpo b«la Kol b«la lilija.*" la lud s« pogovarjajo. Kam drov' spal pojdejo. In narlamlajii pravi: .Naredil boni en jpasi Ko bodo slarS*. pospali. Bom Sel k svoj ljubci v vas!* Dcklè za lipko slala,-Vsa dobro sliiala, Je bri domu zbeL-ila, V kambro velbano, in sa ja zari^tUla Z devetmi rigclni. — .Odpiraj, dekle, kambro Nocoj lo zadnjo noć i* .,Jesl li ne bom odpirala. Ne leb' ne drugim veC."* .PreSmenloni jeziki. Ki ti vsa povcdól* ,,Men' nt nikdó povedal, K' sem sama sli&ala, Ko sum za lipko stala, Za lipko zéleno.** TRI TIČICE Tri tiiice, tri titíce morje obletele. Prva nosi, prva nosi klasek od Senice. Da b ga, Bog daj, da v naie polje delal Ona ga je, ona ga je v naSe polje dela: naSe polje naSe polje jako obrodilo. b ga, Bog daj, Tri tičice, tri tićlce morje obletele. Druga nosi, druga noâi jagodo od grozda. Da b jo, Bog daj, da b jo, Bog daj, v naie gore delal Ona jo je, ona jo je v naSe gore dela: naSe gore, naSe gore jako obrodile. Tri litice, tri Učice morje obletele. Tretja nosi, Iretja nosi zdravje i veselje. Da b ga, Bog daj, da b ga, Bog daj, v naSe selo delal Ona ga je, ona ga je v naSe selo dela: naSe selo, naSe selo zdravo i veselo. LJUDSKO PRIPOVEDNIŠTVO žal žene Hermonkinja na Volinjuku Jc užalilu žul ženo. ki jc zalo Sla z vsemi svojimi družicami k Zučnu. Ko je bil Začen nekoč na polju, jc slišal ženske glasove: »Bob sej. bob sej!« Mislil je sprva, da ga ima kdo za norca, ker je po njivah ležal sneg. Končno si je rekel: »Nekaj boba sem ali tja. zaradi tega ne bom ubožnejši in tudi ne bogatejši!« In je raztrešči po njivi nekoliko boba. 2al žene so-bob pobrale in si ga skuhale. Prihodnje leto pa je imel kmet boba kakor še nikoli. Tudi Začnovka se jc žal ženam kmalu zamerila, zato so šle k drugemu kmetu in mu govorile: »Sej danes proso, sej danes proso!« Krnel je res scjal proso, ki je zelo dobro obrodilo. 2al žene so ga oplele, lako da kmet ni imel nobenega dela. Nekega dne pa je prišel krnel na njivo in videl, da so žal žene poruvale vse proso in ga vsadile s klasjem v zemljo, lako da so molele koreninice v zrak. Kmei se je zelo hudoval in žal žene preklel. Tislo leio je dobil toliko prosa, da ga drugače nili v deseiih leiih ni loliko pridelal. Žal žene pa so ga zapusiile, ker jih je preklel. Cez nekaj časa so se žal žene naslanile v veliki Komikovi voilini. Komikovo posesivo leži lik ob šlajersko--koroški meji. Ljudje, ki so hodili po cesii iz Javorja, so mnogokrat slišali lepo ubrano pelje žal žen, ki so jih imenovali ludi bele l&ac ali pu vik. 2al žene so Kotnika obvarovale marsikatere nesreče in mu tudi pomagale pri delu. Poleti, kadar je bila sila za žanjice, so pridno žele. Kmet je postavil žal ženam opoldne, ko so šle druge žanjice domov k obedu, hrano na njivo. Zal žene so pojedle in potem zelo pridno žele, dokler se niso žanjice vrnile na polje. Žele so samo s srpi tistih žensk, ki niso med delom pljuvale v roke. Žanjice, ki so imele to grdo navado, so našle vselej, ko so se vrnile, svoj del njive nepožet. Žal žene so Kotnika vsako jutro učile sejali in mu dajale dobre nasvete. Kmetici pa to ni bilo po volji in je zalo nastal med njo in kmetom prepir. Končno so se žal žene ujezile in povedale kmetu, da jih ne bo več, ker jih v njegovi hiši vedno »kača pika«. Zaradi ženske prepirlji-vosii so odšle iz Mežiške doline, z njimi pa je odšla tudi sreča. gorski škrat Gorski škrat je že od nekdaj domoval v Peci, kjer je stražil zlate in diamantne rudnike. Zlato rudo so kopali v krajih od Pece do Sv. Križa pri Belih vodah blizu Mozirja. Neki podjeten človek je našel pri Sv. Križu zlato rudo, si najel delavcev in pridno izkopaval bogastvo. Gorskemu škratu je bilo prav, da so se ljudje okoristili z bogastvom gor, posebno še, ker je ljudem, ki so bili rudarji, primanjkovalo kruha. Tudi človeku, ki se je lotil tega posla kol podjetnik, ni bilo kaj oponašati. Toda z isto naglico, kakor je obogatel, je ludi posurovel. V rudarjih je videl samo številke, ki naj mu nagrmadijo čimprej in čimveč bogastva. Najel si je paznike, da so gonili delavce noč in dan. Kakor je gospodar bogatel in se redil, so bili rudarji vsak dan revnejši, bolj suhi in bledi. Neki delavec je imel obilno družino. Ko je prišel le za kratek čas domov, so ga prosili otroci: »Oče, kruha! Oče, kruha!« On pa nikoli ni mogel nasititi vseh mladih želodcev. Prosil je podjetnika, da mu zviša plačo, ta pa ga je surovo odbil. Pri delu je potem premišljeval, kako bi prišel suro-vežu do živega. Pri tem seje nekoliko ustavil, pa zopet brž zagrabil za kramp, ko se mu je približala lučka. Pa to ni bil paznik; prihajajoči je imel zeleno lučko. In že je stal pred njim možicelj širokega, starikavega obraza, z dolgo sivo brado, v rdečih kratkih hlačah, z rdečo kapico na glavi, odet v moder suknjič. Bil je gorski škrat. Vprašal je delavca, zakaj je tako čemeren. Ta mu je položil gorje in še posebno tistih rudarjev, ki imajo številne družine. Gorski škrat mu je nasvetoval. naj se delavci zberejo in zahtevajo pošteno plačo za pošteno delo ter naj podjetniku tudi zažugajo. Ce bi ne uspeli, naj pokliče zopet nieca. Dclavci so se res zbrali 1er prosili in roiili podjcinika in paznike za poSleno plačo. Dosegli so nasprotno. Pod-jcinik jim plač ni zvišal, povečal jc Ic Slevilo paznikov, ki so ludi skrbno pazili na to. o čem se rudarji pomenkujejo. Dclavca, ki je govoril z gorskim Skraiom, so vzeli na piko in mu dali najslabšo številko na najtršem kamnu. Tako sc mu je zaslužek znižal Se za tretjino. V tej stiski je delavec trikrat zažvižgal in gorski Škrat je zopet prišel k njemu. Poučil je delavca, naj zadela pod izkop železno kokoš s petimi jajci in zlato prekolne. Ko je to naredil drugega dne. je nastal v rovih šum in hrup, kakor bi se rušile gore. Rudarji so zbežali iz jame. V trenutku seje vsa zlata ruda v rudniku spremenila v ničvreden kamen. Delavec, ki je to naredil po škratovem naročilu, je vpil: »Delavci smo ubogi, sedaj boste ubogi še vi. morilci delavcev!« Svoje dni je pase! majhen deček y Istri blizu morja nekoliko krav, ki jim je bilo pridruženih tudi nekaj ovac in koz. Bilo je popoldne in pekoče sonce je pripekalo na zemljo. Kar deček zagleda tri lepe deklice, ki so spale na mehki trati. Bile so vile. Neizrečeno so bile lepe, pa tudi zelo podobne so si bile: skoro enake so bile med seboj. Mirno so ležale in vsaj na videz sladko spale. Deček niti malo ni pomislil, da bi utegnile bili vile. Mislil je, da so navadne deklice, ki so se po soncu sprehajajoče utrudile, pa so legle in zaspale. —Toda sonce jih bo opeklo, — misli deček sam pri sebi. — Škoda tako lepih obrazov! Moram jim pomagati. Splezal je na bližnjo lipo, nalomil prav košatih vej in jih zasadil okoli deklic tako, da jih sonce ni moglo nič več ožgati. Ne dolgo nato se vile zbude in vstanejo. Prično se čudili in spraSevati druga drugo, kdo le je bil tako usmiljen, da jih je ubranil pred sončno pripeko. (Dobro pa so vse vedele, kaj se je bilo zgodilo, kajti vile nikdar ne spe, temveč se le narede, kot bi spale. Spraševale so le zato, da vidijo, ali se bo deček oglasil ali ne). Pastirček pa se ni oglasil, marveč je poizkuSal celo zbežali, ker vil ni mogel gledali; lasje so se jim namreč preveč bleSčali. Svelili so se kakor suho, čisto zlato. — V tem trenutku so bile že vse tri pri njem. Ni jim mogel uiti. Povprašale so ga, kaj hoče v dar, ker jih je obvaroval pred žgočim soncem. Deček pa si ni upal nič prositi. Ponujale so mu čudno moSnjo denarjçv, ki ni v njej nikdar zmanjkalo rumenih cekinov. Toda pastirček za vse to ni nič maral, ker denarjev Še poznal ni. Da bi se pa z denarjem samo igral in ga ogledoval, tudi ni hotel, kajti denar je mrtev, on pa je imel živa goveda in ovce, ki so mu bile nad vse. Ko so vile to opazile, so mu rekle: »Ko boš zvečer gnal domov, boš slišal za seboj od morja sem zvončkljanje vsakovrstnih zvoncev, pa nikar se med potjo ne oziraj, dokler ne prideš domov.« To so rekle in izginile. Zdaj šele je deček spoznal, da to niso bile navadne deklice kakor druge, ampak bržkone vile. Počasi se je sonce bolj in bolj nagibalo v morje in pastirček žene svojo čredico domov. Čim bolj se je bližal domu, tem večje zvonjenje in bingljanje je slišal za hrbtom. Toda pozabil je, kar so mu bile vile naročile. Ko je bil že na pol pota, se radoveden obrne, da vidi, kdo li žene za njim toliko blaga'? Pa zagledal je veliko trumo ovac, krav in koz, ki so šle iz morja za njegovim blagom. V trenutku pa, ko se je ozrl nazaj, je vse prenehalo hoditi na suho iz morja. Samo tista truma gaje spremila do doma, kije bila že zunaj. Če bi pastirček ne bil pogledal nazaj, bi imel neizrečeno veliko blaga; pa saj mu je bilo tudi to dovolj, ker je tudi revne sosede bogato obdaril z blagom, ki so mu ga bile vile prav čudno podarile. DIVJI MOŽ IN LOVEC Ves dan je PodgoSar zaman lazil za divjačino in nI mogel zalestl nobene zverjadi, da bi bilo kaj mesnega za Smihela dan. Čudno se mu je zdelo, kam bi se bilo vse vtaknilo. Truden se spravi na večer v samotno lovsko kočo, -d» bi si skuhal večerjo in prenočil. Drugo jutro se je mislil podati v ZaganjaveĆ; če bo tam več sreče. Ravno si je kuhal žgance, kar se začujejo koraki za bajto. Nekdo prihaja, zelo trdo stopa, da poka hosU pod njegovimi nogami. le potrxa na vrata, kakor da bi bila klada poletela nanje, naio udari na leseno steno, da se bajta strese. Ko odpre lovec vrata, zagleda čudno prikazen: veliXega, plećatega moza. tirada, aolga Kaicor konjski rep, mu visi po obraslih prsih. Izpod obrvi, krta£anii podobnih, mu kakor ognjene iskre lesketajo divje oči. Cmi kodrasti lasje se mu vijejo tez pleča. Z močnim pasom ima pripeto medvedovo kožo okrog sebe, v pesti stiska ctraino gorjačo. Lovec se prestraši, a vendar vpraia: »Kdo ste, kaj bi radi? Le vstopite, večerja bo urno skuhana, če vas je volja, lahko zajamčio pri meni, saj je bila letos dobra letina.« Tujec se skloni, zleze skozi nizka vrata ter sede na trdo klop. Poleg njega je ležalo pol hleba rienega kruha. »Kaj delate tu v gozdu?« vpraia tujec glasno. Lovec mu pove, da je ves dan zaman lazi) za divjačino in da ni videl niti zajca. »Jaz sem gospodar, jaz pasem divje živali: jelene, srne In vse, kar livi v zelenem gozdu pod milim nebom. Daj mi kruha, kajti to je dobra jed, in priienem ti jutri celo čredo svojih živali, da si boS mogel izbirati, kar boS hotel.« Lovec mu nato pravi: »Tam na klopi zraven tebe leži kruh, kar vzenii si ga, kolikor hočeS.« — »Dobro si govoril,« reče divjak, »kajti če bi ml ga bil hotel dati samo kos, bi ti odtrgal roko in jo snedel s kruhom vred. Pa ker si mi dovolil, da smem vzeti, kolikor nu drago, ti ne storim nič žalega. Zahotelo se mi je takega kruha, ki ga pečejo ženske, zakaj to je nekaj dobrega.« Nato se gost ogleduje po bajti in spregovori, kazaje v kot, kjer je visela puSka: »Kaj pa je to?« — »Moja pipa,« pravi lovec, »pokadi, če se ti ljubi.« — »Natlači mi jo!« — »Je že,« pravi lovec in se skrivoma vzradostl ob misli, da se bo mogoče divjak sam skončal, »le v usta jo vtakni, jaz pa jo nažgem, a ti le dobro vlecil« Toda lovec se je motil; divji mož je poznal puiko in je hotel le pokazati, da se ne boji ne krogle ne strela. Cevko vtakne v usta. Miha pa mu vžge prah na praSnicl. Puika poči, a kosmatinec se ne zvrne, temveč pljune kroglo iz ust, rekoč: »Tvoj tobak je malo prida, kadi ga sam.« Lovec je hvalil boga, da ni bilo kaj hujšega, in povabi divjaka na večerjo. Ko pospravita, kar je bil MIha skuhal, se tujec dvigne in pravi: »Dobro nr.e poglej, da boS poznal divjega moža, ki ve za vse zaklade in rudnine, zlata in srebra, in ki so mu podložne zverine v črnih gozdovih. Zapomni si, človeče, da ne storim nikomur žalega, kdor me ne ujezi, toda gorje tistemu, ki bi me žalil. Sreča tvoja, da si dal, za kar sem te prosil, sicer bi te zadušil v tej bajti in pojedel s kostmi vred. Jutri zarana bodi pripravljen ob zori, pred bajto ti priženem svoje črede.« Nato se zgubi v temo. Lovec se zarije v pograd spat, ves vesel, da se je vse tako lepo izteklo. Ko vstane drugo jutro, vidi veliko tropo srn In jelenov in se ne more odločiti, kaj bi odbral. Nazadnje pomeri na rejenega jelena, ki se zadet zvali po tleh. Vtem se zasliši strašen žviig divjega moža, Id je stal nekje v goščavi. In vse iivali se poizgube, kakor da jih je bil veter odnesel. pastirček K pastirju je prijahal mešetar in ga vprašal, čigav je. Pastirček se je odrezal: »čigar je živina, tega sem tudi jaz!« »Čigava je pa živina?« je vprašal mešetar. »Tistega, čigar sem jaz,« je kljuboval pastir. Mešetar je odjahal v vas in lam založil porednega pastirja. Vaščani so pastirja za kazen zaprli v sosedovo klet jn mu $e večerje njso daJi. V kJeli jc biJ ploh sJanine. Pastir je bil sirola in je pasel živino vseh kmelov v vasi, zalo ni bil pâstir samo lega ali onega kmeia in je zalo tudi silno Čutil nepravično kazen. Kmalu je izlaknil slabo okno v kleli, odtrgal križ in pobegnil s slanino vred. V gozdu je slanino skril v grmovje in se na drugem kraju ulegel v senco, da se odpočije. Koje kmet opazil, da je zmanjkala slanina s pastirjem vred, je ozmerjal mešelarja, češ da je kriv, da je ob slanino, ker je založil pastirčka. Mešetar je odjahal v gozd, da bi dohitel begunca. Zbudil je spečega pastirja in ga vprašal, ali je videl tatu s slanino. Pastir se je brž znašel in dejal, da ga je videl, kako je odšel med čeri za gozdom. Mešetar je dal pastirju konja, naj ga pridrži, ker bo sam splezal v skale za tatom. Pastirček je mešelarja nedolžno vprašal, kaj naj naredi, če bi mu hotel konj pobegnili. Mešetar je zaren-tačil: »Drži ga in mu reci, naj ga vrag odnese!« Komaj je mešetar odšel, je pastir zapeljal konja globlje v gozd na kraj, kjer je imel skrito slanino. Tam je konja dobro privezal in mu odrezal rep. Rep je potem privezal k debelemu brunu in ga zakopal na kraju, kjer mu je mešetar izročil konja, tako da so gledale ščetine iz zemlje. . Mešetar se je po brezuspešnem iskanju vrnil in nahrulil pastirja, kje je konj. Pastir mu je mirno odgovoril: »Saj sem mu rekel, naj ga vrag nese, kakor ste mi naročili. Pa se je kar tukaj v zemljo pogreznil, samo rep se še vidi iz nje.« Mešetar je potegnil za rep, pa ga ni mogel izvleči. Tekel je v vas in vaščani so mu prihiteli na pomoč. Z združenimi močmi so potegnili za rep, da seje utrgal. Mladenič jo je že prej popihal s konjem in slanino v drug kraj, kjer so živeli pravičnejši ljudje. DOLGOUHEC iN MEDVED Bili so hudi časi. Obleka se je podražila, mnogo otrok je bilo nagih. Kmet je posekal gozd, drevje prodal prekupčevalcu, grmičje požgal in posejal na pogorišču oves. Oves je lepo zorel, kar sta opazila tudi zajec in medved ter mnogokrat hodila v goste. Nekega večera sta se srečala v ovsu. Medved je zarenčal nad dolgouhim paglavcem : »Poberi se od tod, oves je moj!« Zajec je pomigal z ušesi in odvrnil : »Oves je tvoj, prav, pozobljem pa ga jaz; taka hrana mi tekne!« Tako oblastno besedičenje je debeluhu zaprlo sapo, zajcc pa je nadaljeval: »Buča, meniš, da moraš vse ti požreti, ker si večji od mene. Za oves se Se stepeva, da ti bodo žvižgale pete. Kar poskusiva se! Pa ne, da bi kateri pri tem izgubil življenje! Stisniva najprej kamen; kateri ga bo tako stisnil, da bo pritekla voda iz njega, tistega bodi oves!« Medved je zdrobil kamen v prah. Izpod krempljev so mu švigale iskre, a voda le ni pritekla iz njega. Zajec je udaril po kamnu, ga prej skrivaj omočil in ga ponudil začudenemu medvedu pod nos: »Vidiš, buča, ti si slabič! Če se te samo dotaknem, bo po tebi in ležal boš za tisto goščo!« »0-joj, o-joj, majhna žaba, pa mi je mojster. Naj velja, kar hoče, zbežati bo tre^,« je vzdihnil medved. Zajec je strigel z ušesi in vse slišal. Debeluhu je svetoval: »Utrujena sva, pojdiva na tisti hribček k plotu in se spočijva!« Kakor sta rekla, sta tudi naredila. Medved je smrčal, zajec tudi. Zajec je res spal, medved pa ne. Že je medved mislil, da se mu nudi ugodna priložnost, da bi zbežal. Pogledal je zajca in videl, da ima odprte oči. Čakal je še dolgo, zajčeve oči pa so vedno bolj buljile. V skrajni sili se je medved opogumil in zbežal, da so pete žvižgale in mu je dlaka stala pokonci kakor petelinu perje. Ustavil ga je šele volk : »Hej, pobratim, kam tako naglo, saj vendar ne gori voda!« Kosmatinec je v sramu priznal: »Ljubi brat, skoraj bi bilo po meni, majhna žaba mi je mojster!« »Dvema pa gotovo ne bo,« je menil volk. Šla sla pod klanec gledat junaka zajčka. Medved seje postavil na zadnje noge in videl zajca, volk pa ne, ker se ni znal postaviti na zadnje noge. »Vidim, da ti moram pomagati,« je rekel kosmatinec, prijel volka, se postavil za njim na zadnje noge, ga dvignil visoko v zrak in vprašal: »No, ali ga vidiš tam za plotom?... Mrcina, odgovori, ga vidiš ali ne?« Volk pa ni odgovoril ne sedaj in ne pozneje, ko ga je medved izpustil iz objema, kajti medved gaje bil pri dvigu stisnil tako krepko, da je bilo po njem. Ko je medved videl mrtvega tovariša, je izbuljil oči: »Sam pogled gaje umoril! Moram bili pač zelo trden, da ni že po meni, ko sem vendar z zajcem govoril in se celo poleg njega ležal!« Kosmatinec je brž pobegnil iz naših krajev, kjer jc dosti zajcev, in se še danes ni vrnil; tudi volkov ni \eč pri nas, kajti poslednjega je stisnil medved, ko mu je hotel pokazati zajca. Nasprotno pa pri nas miga vse polno dolgouhcev v ovsu, ki jih najdeš tudi za plotom. pravljica o dravi Bilo je v tistih časih, ko naši pradedje rži in pšenice še niso poznali. Tedaj je živel ob Dravi na Koroškem zelo bogat ribič. Vse svoje premoženje si je pridobil s tem, da je pridno lovil ribe v Dravi. Poln hvaležnosti je nekega dne vprašal Dravo: »Mamica Dravica, s čim naj ti povrnem, ker si mi pomagala do blagostanja?« Drava je nato odgovorila: »Pojdi daleč po svetu. Tam v daljnem kraju najdeš ljudi, ki imajo bel in ržen kruh; od vsakega mi po en hlebec kupi in mi ga prinesi!« Ribič se je odpravil na pot in prišel v bogate in lepe kraje. Ljudje so tam jedli, česar on dotlej ni poznal: lep kruhek. Kupil je dva hleba, kakor mu je bila Drava velela — naročila- Ko seje vrnil, je vrgel hleb pšeničnega in hleb rženega kruha v Dravo. — Nato je Drava začela naraščati inje poplavila ves levi in desni breg. Ko pa je voda odtekla, je pričela zemlja odganjati lepo rž in rumeno pšenico. Tako so ljudje dobili seme in povsod so začeli sejati rž in pšenico. sedem let pri beli kači Svoje dni jc hodil majhen deček v gozd po drva. Nekega dne je šel mimo globoke jame, spolznilo mu je in je padel vanjo. V jami je bilo mnogo kač, a prva med njimi je bila kačja kraljica ali kačji lev, bela kača z ble-stečim demantom na glavi. Deček seje bal kač, vendar mu niso nič hudega storile. Naglo se jih je privadil, le lačen je bil. Videl pa je, kako ližejo kače neki kamen, pa ga je začel tudi sam lizali in ni bil več lačen. Tako je preživel v luknji med kačami sedem dolgih let. Ko je sedmo leto minilo, mu je kačja kraljica rekla: »Sinko, ti bi šel rad domov, ali ne?« »Seveda, rad bi šel domov,« ji je odgovoril deček, »samo ne vem, kako.« »Ne skrbi za to,« mu je odvrnila kačja kraljica, »toda — gorje ti, če nas izdaš!« Deček je prisegel kačji kraljici, da je ne izda, potem ji je sedel na rep in ona gaje vrgla iz-jame. Deček je šel vesel proti domu. Vsi domači so se mu zelo čudili, ker so mislili, da je že davno mrtev. Na vse načine so ga domači prosili in silili, naj jim pove, kje je bil toliko časa. Deček pa se je branil, dolgo časa se je branil, a ko oni le niso mirovali, jim je povedal, da je bil v jami pri kačji kraljici. Zdaj spet niso prej mirovali, dokler ni obljubil, da jim pokaže kačjo kraljico. šli so k jami. Deček je splezal na deseto bukev od jame in glasno zažvižgal. Zažvižgal je prvič — nič, zažvižgal je drugič — zopet nič, zažvižgal je tretjič — in iz jame se je prikazala kačja kraljica, bela kača z demantom na glavi. Žalostno je spregovorila: »Sinko, sinko, zakaj si mi prisegel, da me ne izdaš?« — Potem je rekla navzočim, naj ji puste, da se Še enkrat obrne. A ko se je obrnila, je podrla devetero bukev, le desete ni mogla, na kateri je čepel deček. Sreča njegova, daje zplezal na deseto bukev, kajti drugače bi bilo po njem. kralj in njegovi trije sinovi Bil je kralj, ki sc jc zelo postural. Nekega dne pokliCe svoje tri sinove k sebi in jim govori: »Sinovi moji! Prestar som že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le eden naslednik. Težko mije soditi, kateri je najvrednejši. Pojdite torej po sveiu in \sak naj poskusi svojo srečo. Kateri mi prinese najdražje darilo, bo moj naslednik.« Sinovi so se razšli. Vsak je upal, da bo poiskal najdražje darilo, postal naslednik po očetu in kralj mogočne kraljevine. Najstarejši sin ni dolgo pomišljal. Vedel je, da so njegovemu očetu dragi kamni zelo všeč. Zatorej gre k draguljarju, tam kupi najdražji demant in ga nese očetu. Oče ta dragoceni dar z veseljem sprejme in ga spravi. Drugi sin si misli: — Krona mojega očeta je že zastarela; če bom jaz naslednik na kraljevem prestolu, §e bo premalo lesketala na moji glavi. K zlatarju grem in naročim krono, lepšo kot vsaka druga kraljevska krona. Kakor je mislil, tako je storil. Zlatar mu je izdelal krono iz čistega zlata. Najlepši in najdražji kamni so se blesteli v njej. Tudi darilo tega sina je kralj z veseljem sprejel in ga shranil med drugimi svojimi zakladi. Najmlajši sin pa je hodil po svetu, iskal primerno darilo za kralja, svojega očeta. Vse, karkoli je našel, se mu je zdelo preslabo za dobrega očeta. Mislil sije: — Moj oče ima vsega tega, kar vidim po svetu, več ko dovolj. Stari ljudje tudi ne marajo za take posvetne stvari. Vidim, da ne najdem ničesar, kar bi razveselilo srce mojega dobrega očeta. S praznimi rokami se moram vrniti domov in prepustiti kraljevi prestol enemu svojih bratov. Naj bo! Saj ga nikomur ne zavidam, jaz pa lahko mirno in zadovoljno živim ob tem, kar mi bo dala očetova ljubezen. Tako misli in stopi v kraljevi dvorec pred svojega očeta kralja. Oče ga vpraša: »Kakšen dar mi prinašaš ti, moj dragi sin?« Ta mu plaho odgovori: »Oče moj. Po dolgem in širokem sem iskal po svetu darilo, ki bi bilo vredno vaše ljube/ni do mene. Ali zaman! Na vsem sveiu ne najdem takega darila. Prinašam pa vam torej svoje srce, ki vas iskreno ljubi. Vzemite ga z ono ljubeznijo, s kakršno vas ljubim jaz, in izročite kraljestvo enemu mojih bratov, meni pa dovolite samo to, da vam strežem z otroško ljubeznijo do tistega trenutka, ko vas loči usoda od nas.« K.0 kralj sliši te besede, ganjen od veselja objame najmlajšega sina in mu reče: »Ne tako, moj dragi sin! Nihče drug ko ti naj bo vladar mojemu kraljestvu, kajti tvoja sinovska ljubezen je meni najdražji dar. Vidim tudi, da imaš gorečo ljubezen do svojih bratov in podložnikov. Zato tebi izročam kraljestvo.« turki Skoraj vedno, kadar so pridrli Turki v slovenske kraje, so skušali opleniti tudi Mežiško dolino. Na Kranjskem in Hrvaškem so nalovili dovolj ljudi, ki jim je bilo znano, da je onkraj Plešivca in Karavank bogata dežela. Pridrli so celo v Rabelj v Kanalski dolini, ker so zamenjali svinčeno rudo z zlatom. Oropali so vasi okoli Drave in prihrumeli tudi v Mežiško dolino. Prva drhal, ki je prispela v Mežiško dolino, svojih roparskih izletov ni več ponovila, a novico o bogastvu mežiških rudnikov so janičarji zanesli med druga krdela. Tolpa, ki je oropala Pliberk in Dobrlo vas. je hotela priti v Črno, katere bogastvo je bilo znano daleč okoli. Turki so bili premeteni in so vedeli, da ne bo mnogo plena, če bodo prodirali po dolini, ker bodo domačini zažgali na gorah kresove v znamenje, da je Turek v deželi. Zato so hoteli prek gorovja udariti v črno, kakor strela z jasnega, da bi Crnjani ne mogli skriti bogastva in se pripraviti na obrambo. Prodirali so iz Pliberka na Rišperk. Do RiŠperka pot ni bila težavna, prodiranje proti Peci pa jim je delalo vedno več težav. Ko so prilezli na pobočje Pece, jih je dohitela strašna burja. Bliskalo in treskalo je ter lilo kakor iz škafa. Turke je premočilo do kože, da so se tresli kakor trepetlike. Ni- koli k niso doživeli planinskih lepot in grozot nevihte. Ko so udarjale strele v skalovje, je marsikateri Turek zletel s konja, klical Alaha ali pa klel po turško, slovensko in hrvaško. Sele pozno popoldne je burja ponehala, niso pa vedeli, kje so. ker jih je takoj zavila gosta megla, ki jim jc zastrla vsak pogled, da so videli le repe pred seboj stopajo-čih konj. Med potjo so zajeli pastirja. Ta se je tako prestrašil. da je jecljaje ponavljal na vsako vprašanje: »Da, da!« Turki so ga vprašali, ali je pred njimi ravnina, ali morejo zdirjati in ali bodo kmalu pred Črno. Pastir je jecljal svoj »da, da« in Turki so pognali konje v dir. Tako je turški paša na čelu krdela, pridirjal na Kordeževe peči. V megli ni videl prepada in je strmoglavil s konjem vred v globino. Za njim pa jezdec za jezdecem. Zaostali Turki so slišali krik in drveli še z večjo naglico v pogubo, ker so mislili, da morajo priskočiti njim. ki so že v boju. na pomoč. Le malo se jih je rešilo, vsi drugi so obležali pod Korde-ževo pečjo. Kordeževa skala je tako rešila Crno pred Turki. Tam se še sedaj najdejo turške sablje, noži in podkve turških konj. Ml KLOVA ZALA Nekoč so priSIi divji Turki do Šentjakoba v Roiu. Prebivalci so se zatekli v tabor; tako so imenovali v tistem Času prostore okrog cerkva, ki Jih je obdajalo zidovje, za katerim je ljudstvo naSlo zavetje za turSkih napadov. Prebivalci so se branili sicer hrabro za svojim zavetjem, a vendar se je Turkom posrečilo vdreti v tabor. Domačine so pobili ali pa jih odvedli v sužnost, vas pa požgali. Med številnimi ujetniki je bila tudi mladoporočena lepa žena iz Serajnikovega rodu. Ker se je hiša zvala pri Miklovih, je bila kmetica znana pod imenom Miklova Zala. Turki so odvedli Zalo globoko v Turčijo in jo prodali nekemu paii. Tako se je prikupila svojemu gospodarju, da jo je hotel poročiti pod pogojem, da prestopi v turiko vero. Toda Zalika v to ni hotela privoliti. Tako je živela sedem let v ujetništvu. Nekoć si je zapela milo pesem v svojem slovenskem jeziku. Stari vrtnar, ki je bil istotako ujetnik in rojen bai v Roiaku, je sUial pesem in razumel vsako besedo. Tudi v njem se je zbudila želja, da bi ie enkrat videl svojo drago domovino. Nekako je dosegel, da je spregovoril z Zalo med Štirimi očmL Ona je prepoznala v njem svojega starega ujca, ki so ga bili odvedli Turki pred nedavnim časom 9 seboj. Domenila sta se, kako bosta pobegnila. Res se jima posreči, da zapustita Carigrad, ne da bi zbudila pozornost. Sla sta proti severu in dospela do Donave. Hipoma opazita, da ju zasledujejo peslajnarji. To so bila bitja človeike podobe, ki so imela samo eno nogo in oko sredi čela. Dano jim je, da že od daleč zavohajo kristjana in ga Izslede kakor lovski psi zajca. Begimca sta Sla proti toku Donave, kakor je Zali svetovala neka stara Turkinja. Hodila sta samo ponoči, podnevi sta se skrivala v vodi pod koreninami dreves, rastočih ob bregu. Na glavo sta si devala zeleno ruSo, da jima pesjani ne bi priiii na sled. Nekoč sta tako čepela skrita, kar prihrume pesjani in sUSala sta jih govoriti: »Tu je b'la, tu je ni, krščanski duh diši.« Končno sta le prispela do Šentjakoba. Sedem let je čakal Zalin moi na ženo. Nazadnje je sklenil, da se zopet oženi; ni namreč mislil, da se žena kdaj vrne. Bilo je baš v nedeljo, ko so ŠU svatje v cerkev. Zala in njen ujec, ki je bil preoblečen kot berač, sta se postavila pred cerkvijo. Ko ugleda Zala svojega moža ob strani druge žene, odvrže ogrinjalo in zakriči: »Stojte, gostjel Jaz sem Zala. njegova zakonska žena.« Po poročnem prstanu je mož spoznal svojo ženo. Namesto gostije sta slavila zakonca veselo svidenje. kralj matjaž Nekoč je šel krnel v gozd in srečal mladeniča, ki ga je zapeljal k skali s tremi linami. Kmetje videl skozi prvo lino veliko polje same zrele pšenice, ki jo je žela stara ženičica. Skozi drugo lino je videl vojsko; ljudje so se klali med seboj, da je bilo Rroza. Skozi tretjo lino ie videl soečo vojsko, v katere sredini je spal za mizo kralj. Kmetje nekoliko potegnil meč iz nožnice in vojaki so se brž prebudili, ko pa je meč spustil zopet nazaj v nožnico, je vojska zopet spala. Mladenič je razodel skrivnost, da je speči vojak pri mizi kralj Matjaž. Povedal je, da se bo začela vojska, ko bo pšenica zrela in ko ne bo nič ljudi za žetev razen starih žensk. Ko seje kmet vrnil v svoj kraj, so mu bili vsi ljudje tuji in nihče ga ni poznal. Da je ljudi prepričal, da je iz te vasi, je pokazal kraj, kjer je bil svoje dni mlad oreh. Na tem kraju so kopali in našli v zemlji še preperele orehove korenine. Ob njih se je kmet sesul v pepel. Mogočnemu Matjažu so bili drugi vladarji nevoščljivi in so zbrali zooer nleea sila veliko voisko. Matiaž ie moral s sto preživelimi junaki v votlino v Peco, ki se mu je sama odprla in ga skrila njegovim sovražnikom. Spodnji Korošci trdijo, da je ljudstvo izbralo Matjaža za kralja na Gosposvetskem polju in da je imel svojo stolico na Krnskem gradu. Matjaž je imel noč in dan odprla vrata za siromake in zatirance in vsakdo je našel pri njem pravico in zaščito. Matjaž je dal kovati zlatnike in takrat so bili na Koroškem zlati časi. SREDNJEVEŠKO PISEMSTVO brižinski spomenik ii ^fff ttSml nAf nrZ«- fm fLkrpfii nq^go»! liť>kí" nikóli^jrfč per fI^ll nnmii

U\ nuííví^ K't^'^rmiitf/rn Lonrr fř^woiíínutui nr pp |.\í?ninu iivujn.vi n.\rLArvcJ7lo vuďiVi fir-^^ Ipcrf^í' l"" Ho nnmoki Ibđrr fíu^rmirr •-rp lA yomcncm '2c flAi Ixno uurtb/í n.1 ^^{cmlc Ijínomij ft^ /Un cm ^tct> mtf^cih dd r^unr dcU /ínco •ninA ífarcbu -cuonm bpnTA Oclcvoci3\m f/r t^I.N ffcrii^bai ffrputn uyn^^i^ ffdfxm ff^oi fc lil nr^AÎ'cm fH»pkVn f/cn«: nAuui2r n\'ícc ttK dd „j^ Voíim-«- o^imA mo fcTC /Zin^i im acn iC-'.mt pv^timcpi cfl-bcfe- pputLar '^lou uc^» Tí^tí-Act? ("c Ttr«" nr _ypiA2ninA ui'nm-iuvi -IrfTc^ uíUubífc BrUinski spomenik II Efe bi déd naS ne sagréžil te v. vêki jemu bê žiti, starosti ne prijeml'QÎi nikoliježe pečali ne imy ni slzná têlese imçîi, nu v véki jemu bê žiti. Poiíeže zavistjQ by neprijaznincj vignan od slavi boijç, potom na narod človéčki strasti l pedali poid(? i nemofi i p(o) s{em) rtjdu s(3)mrt. I paki, bratrija, poménêm sq, da i sinove božji narečem so; potomu ostanem sih mrzkih děl, eže sgt dêla sclonina: eže tréb(? tvorim, bratra oklevetam, eže tatva, eže razboj, eže pUi ugojenje, eže roti, kojihže ne pasem, nu jq préslQpam, eže nenávist; ničže téh dél mrže né prêd božjima očima. V Ramovševem převodu se bese dilo drugega spomenika glasi takole: Ce bi naS praděd ne bil grešil, bi vetno živel, ne bi se staral in ne bi nikoli Imel skrbi, tudi ne nesrečnega telesa, marveč bi večno živel. Ko pa je bil po hudičevi zavisti pregnan od božje slave, so na.človeški rod prišle bolečine, žalosti, bolezni in navsezadnje smrt. Vendar pa, bratje, »pomnimo se, da se Imeriujemo tudi sinovi božji. Zato opustimo ta mrzka dela, ki so hudičeva dela, kakor malikovanje, obrekovanje brata, tatvina, uboj, poltenost, nespoštovanje priseg, ki Jih prelamljpmo, sovraštvo; nič ni bolj ostudno pred božjimi očmi kot ta dela. STIŠKI ROKOPIS '^Lf oÇ jWi^ m^/ ifVUffJ: 'Lwtitrt '»»^♦M jpe -V Ý it, ta>p, «f^tjWtan^*-« •'NtanC*« S^i »mT •«îîrt»^« —---tu r» «I»- ^ t SlUkI rokopU Na5 gospod Je od smrti vstal, od njega bridke martre; nam je se veseliti, on nam hoče troSti biti, Kyrie eledson Stliki rokopis. Nastal Je v cistercljanskem samostanu v Stiřni v prvi polovici 15. stoletja, zapisan je v latinski rokopisni knjigi, ki Jo hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Gre za zapise dveh rok. NekJ řeSki menih, ki je pred husiti pribeial v Stično, je poleg nekaterih slovenskih besed za latinske okoli leta 1428 zapisal dva slovenska molitvena obrazca: molitev po pridigi in molitev CeSčena bodi kraljica. celovški rokopis ^..jltOÔHfttPli ^ , frt wiiûî'U'UfWfifii vno iiafmíirKfiiříiw»" • ^MWtomr úintuíCs rtw odpíiíh imrrt ťtó» Krtfeûr jiuí nil' ûùyttiïduiinû mffm iWni'íw»i nc u^ntf níflf ivťó/irttj v (Ckíífta Iť nrtft tvíír .jbôfl^oiui^iï. iifítignii iwTUiflu adfúí^vHťtttoúúďdm tnvnr tuMa nffiítoí^o CmUp-miiut tbcOtfíh cnfítiíTti mmnma mcayuůmur-mwit mm cnmm titiínj^ dtíííiúóí Uprfc jurtw M'(Míátí óuM tufot úttpittíiř inriítř mtmin pú luitímirmí «rfUtti iHrtpftt- wtírtmíp vuo wu ttû9u ttiti Mttm'tHut Sûtr Màùàmmmiiôon'pctt vvurftflH MÍ ftnfjWT k JimtTifiiim úKHjrwfeiiííflTítftíjříni ÛÛÎDÛPK^ lyniA ^ ^fttt Gû^tt (m fttomtmm 7> Ji/t netiin wiCivmtî ibMrijfl;íuwinii«í*m;rt«mFnifiímíj|MiohvmííúM' ceioviki fltwftort* wohiivt itiwm yiio orriîîîmii; rokopi, r iřtíii íiwmi' ' Oča naš, kir si v nebesih, posvećenu bodi tvoje ime, pridi bogastvu tvoje, bodi volja tvoja kakor v nebesih ino na zemlji. Kruh nai vsedanji daj nam donos ino odpusti nam dolge naše, kakor ino mi odpuičamo na^im dolinikom, no nas ne vpeljaj v ednero izkusbo, le nas reši od zlega. Amen. Ceáčena si, Marija, gnade polna, gospod s tabo, žegnana si mej ženami ino iegnan je sad tvojiga telesa ihs xps. Amen. Jast verujo v boga očo, vsemogočiga stvarnika nebes ino zemlje, ino v Ježuia Kristuia, njega sinu ediniga, našiga gospodi, kir je počet od svetiga duha, rojen iz divice Marije, martran pod Poncio PUatuSem, na križ razpet, mrtjv ino v grob položen, dolu idc k poklu, na tretji dan gori vsta od mrtvih, gori ide v nebesa, sede k desnici boga oče vsemogočiga; od todi ima priti soditi žive ino mrtve. Jast verujo v svetiga duha, svetu krščanstvu, občino svetikov, odpuščenje grehov, vstanje života ino večni leben. Amen. Celovikl rokopU, PergamentnI list s slovenskim oienaiem, CeSčenomarijo in apostolsko vero, zapisanimi v drugi polovici 14. stoletja (1362—90) v çkolici Kateč ali Podkorena na Gorenjskem. Danes last zgodovinskega društva v Celovcu in po tem nahajališču nosi ime, čeprav je včasih v rabi tudi ime Rateški rokopis. Jezik v nJem Je zelo »Urinski In opozarja na Izgubljene predlçge, ki «o morale »egati prav Uko daleč v preteklost kot predloge Brilinskih spo* menikov, torej k račetkom slovenskega krščanstva. Pisava je goUka, pravopis nemški. PROTESTANTSKO SLOVSTVO fffltcf^iTmtKJ Tjii it|iO( iti fípriiit)/ fmbt antt Fiir^ tnstftiB Jtim liru» pm' viib (<(1 pitiig Vem rc^^ Ml (&Uuh(ii/0rfr(k/6ur>)> pbUtpdtnNim 3tUrúuiti. 3Uiirr«rfii p«bitu)lKnf Íf4r<* nm vfofi )t?(9uif more vt Mbupr/ti. KimiíitniÉď cr < PMMMNor^/th« WA uni)em / (Slu^«/(^?J•r/(Ojrif ^(TinuproiiiiQpofiu iteb«n)yť / ffu} 3c# fuf« £brifKif4 prelftni. Vbi ri/lrflfrnťUK (?ur< M futtíg* pirni4(uiuml> ____ i*l«0< vu pnf» nin;tonxn()r4rcrcvf«rifa*tep III )l?Uuir/rir (>o)lj< viwfcu pryn íma vhMn inu 6cu(i:a nioflo Ubfu^ vfMffiMi íbrtf« t>r4ti it4iiu)biri ' IPrib fo ru^i tr »«flHřy ilufi tf frrr»i?4ii(rc Vnt inu «nu (Oolynit / f« prcpif4nc 06 ani» 0« ^r^otiU vfci) etoumjou. Rom. m Et ois lingua confiicbiturOco. 21 » (f0l;tri« nopi|rif»tviis7i ABCDDFGHIKLM N O P Q « S T V X Y Z Gtymourt. 3t C i o u. &U4 (T]rntou|4 vfup«. 2lu nt ou lu UÚ 2t( 41 ci ic Ci. Xb (b ib «b ub 2t)l7 ctl? ijl) »)() Ub bi6 b«» M C4f ctf df ccf tuf SaflftxPf biJTj řofbburt fit ftr fir for fur 04 gd gil £01 e>J Trubar, Abecedarluni iiit, nnsiorna niron Truba r. Abei-etlartum iSit, mraii S Primož Trxibar (IS08-1586) cathechismus - iz predgovora VSeM Slouenzom / Gnado / Myr / Mylho/t inu prauu Spo/nane bo/hye / /ku/i Jeju/a Chrí/tuJa proJJim. Lvbl kerszhntiki / JeJt Jem / lete Jtuke is /uetiga pijma (inu nih islage vte peLfnl jhlojhene) katere vJaki jastopni zhlouik / kir hozhe vnebu pryti ima veiditi inu derihati / htim tudi to litanio inu ano pridigo / vie te buquice / puJtill prepiXati vnafh ieíLg / Bogu na zhajt inu hdobrumu v/em mladim tar prepro/Um ludem na/he deíhele.--- o stvarjenju Vi lubeznivi! NapopreJ zamerkajte, koku sta ta prva človeka stvarjena inu kaj se je i nima godilu; od tiga Mojzes piše Genes. I., II. et III. capite. Ta moi je tako stvarjen: Gospud Bug na Sesti dan, kedar je bil stvari I nebu inu zemlo zred z druzimi stvarmi, vse dobru inu lipu, je rekel: »STURIMO človeka, an pild, de bo nam glih, de bode gospodoval tez ribe v Um morjej inu čez ptice pod nebom, čez živino ino čez vso zemlo ter čez vse tu, kar lazi oU se gible na zemli. Natu je gospud Bug sturil človeka- iz ilove prsti inu je dehnil vajn v tu obliče an duh liga lebna inu taku je ta človik postal ana živa duía. Ta žena Je pak stvarjena inu timu možu dana: Gospud Bug je tudi govuril: »Nej dobru človeku samimu biti. Mi hočmo nemu aniga pomočnika sturiti nemu glih.« Natu je gospud pustil pasti an sen na Adama. Kedar je zaspal, vzame anu nega rebru, tu mejstu z mesom napelni. Inu gospud Bug scimpra iz rebra, kateru je iz človeka vzel, ano ženo. To perpela k Adamu. Adam pravi: »Tu je vsaj kust iz mojih kostejh inu mesu iz mujga mesa.« Ona bode Možiča imenovana, zavolo kir je iz moža vzeta. Za tiga volo bode an mož zapustil očo inu mater inu per suji ženi visil inu bodeta iz dveju anu mesu. Inu sta bila oba naga, Adam inu nega žena, inu nih nej bilo sram... o potrebi slovenskih šol Obena dežela ne mejstu ne gmajna ne mogo prez žul, prež iularjev inu prez vučenih ludi biti, ne deželskih ne duhovskih riči prov rovnati ne obdržati. Tu vsaki zastopni človik more lehku zastopiti. Obtu nekar le samuč ti verni božji ludl, temuč tudi ti modri ajdi so povsod v nih mejstih inu deželah male inu velike £ule inu v tih istih vučene, modre ludi držali. Ti Egiptarji inu Palestini so imeli nih farje (Gen. 47, 1 Reg. 6). Ti Kaldeji, Perzl so imejU nih magos, nih modre (Daniel 1, 2). Ti Indi te gimnosofLste, ti Grki v tim mejstUi Ateni inu drugdi velike Suie inu dosti filozofov, velikih vučenih ludi, ti Rimlani nih collegia. o JEZIKU IN SLOGU Kedar ta slovenski Jezik se povsod glih inu v eni viii ne govori — drigačl govore z dostimi besedami Krajncl, drigaói Koroácl, drigaći Slajerji inu Dolenci ter Bezjaki, drigaři KraSovci inu Istrijani, drigaíi Krovati —, obtu smo mi le-tu nale delu v ta krajnski jezik hoteli postaviti za dosti riti volo, nervcč pak, kir se nom zdi, de ta tih drugih delel ludi tudi mogo zastopiti. Inu ml nesmo v le-timu naSimu obrafanu oli tolmaCevanu lepih, gladkih, visokih, kunStnih, novih oli neznanih besed iskali, temuS te gmajnske krajnske preproste besede, katere vsaki dobri preprosti Slovenec lehku more zastopiti; zakaj ta muC svetiga evangelija inu na£c izvelićane ne stoji v lepih, ofertnih besedah, temuč v tim duhej, v ti risnici, v ti pravi veri inu v enim svetim krianskim lebnu. Ta rvanpeli tv€i\ga Matevia, ISSS SLUŽBA BOŽJA Vsem zastopnim krSčenikom je vejdeme, de ti psalmi inu druge duhovske pejsmi se imajo v ti cerkvi pejti; ampak kir so se dosehmal le v latinskim, tim gmajn ludem v nezastopnim jeziku v ti cerkvi pejii inu tudi malovali, kričovali inu brali le latinsku, tu mi držimo za nepridnu inu unucnu; inu kir so s takim latinskim petjem inu branem tudi hoteli milost, odpuščane tih grehov inu druge ri£i per Bugi dobiti inu zaslužili, le-lu mi držimo za enu pregreiene inu zaipotovane te kriji Kristusove. Obtu mi hoimo, de uže naprej v ti naii kranski deželi, de se ti psalmi, pejsmi inu vse druge službe božje, ti s. zakramenti v tim slovenskim kronskim jeziku se dopernaiajo inu dile. Slovenska cerkovna ordninoa. JS64 Seb&BtiJan KrelJ (IS38-1S67) POSTILA SLOVENSKA Sebastianus Krelliu;s tim, kir bodo le-to postilo brali, zdravje od Boga prosim. Izvoleni krićenikl Imai, hvala Bogu, loanna Spangebergija kriansko poctilo v naS slovenski jezik tolmaieno inu posneto. Ne moti se pak, ako bode lih mnogi na to na^ pismo mrdal inu se obřezal: eden sentencije, drugi besede, tretji puhstabe, ćetrti tipíelne ali črke, peti ne vém sam kaj si grajal Zakaj hudičova natura je, da ne more obeno ni božje ni kr&ansko delo prez tadla pustiti. Inu navada je per ljudeh, da znajo bulje opravljati kakor popravljati, inu brž v druzih očeh bil kakor v svojih trame vidijo; da se včasi kruljevec za kruljevcom posmehuje. Inu kdo oće ali more vsim ljudem, vsakateri glavi ustreči? Le-to ortografijo slovenskiga pisma smo mi z vestjo inu z dobrim svitom zastopoih bratov tako postavili inu spomislili tudi na ve£ našiga imena inu jezuu ijuoj, lur so oicvUi nu, Dolence, Istrijane, Vipavce Se c., kateri skoraj povsod iistéii slovenski govore kakor mi po Kranju inu koroški deieli, do polu nembiki. Inu so edni navajeni na to staro slovensko, hrvatsko ter ćuril-sko pismo. Bog otel pak, da bi to isto, zlasti ćurilsko lepo pismo, mogli spet v ljudi perpraviti. Keder pak nej dobro mogoće, za ubuitva stran, za voljo turske sile inu ker so ta vekii del slovenskih dežel puste inu u2e turske inu smo tako za£eU najveC z latinskimi ipuhstabi pisati inu drukati, taku moremo v sili, kakor Nemci govore, stole in klopi na mizo postaviti, ali saj gledati, da se latinski puhstabi na mesto naiih starih slovenskih, koliker je mogoće, v glihi moći postavijo inu ta ortograiija drli, katero na^ga jeziika idioma inu natura potrebuje, nekar kakor oče vsaki v svoji vasi ali mćstu imeti. Zato sem spred to staro abc po imenih inu pniti latinske puhstabe postavil, ako kateri hrvatsko pismo zna, da nas tim bulje zastopi. Ti pak, kir ne za^topii, kaj je othographia, kaj proprietaa linguae, inu si se navadil na £ospod Tru^rjQvo kranSčlno, b«ri le orecej le-tA uismo kAkûi sice druga berei; tebi nej veliko ali skoro nl6 preminjenu. CrKom se ne pustl irati, kakor da bi ne bile, ch za zh, / za // v(asl beri. Inu c za c, nekar za k, taku se ne bodel skuzi nu skozi niiter bláznil. To diferencijo all razlotek mej » In I, meju th inu Jh bodeS sam dobro zamerkal inu naS jezik oče ga imeti. Prosim teda vsakateriga dobriga krićenika (za ipotlivce ne marim), da si pusti le-to pismo inu naie zvésto delo, če lih poT>olnoma ne, saj nekuUko dopasti. Ako pak kateri noče, t^u si sturi eno drugo sebi bulii inu pusti nam le-to na£e z mirom. Bog zna, da nésmo naie lastne, temuč boije časti, obeniga svojga prida, temuč gmajn kržčanskiga nuca Iskali inu spomislili. Ce je pak ki kaj sice rés pregledanu, kakor obeno človeško delo nej skuzi celo, to Bog inu brumni ljudje z gnado popravijo. Tim istim se pohlevno, Bogu z vero, krlćenikom z ljubeznjo poročim. Amen. SLOVENSKA. T. k. KARSKAKSKE r.vANcrnsKE rnip.vi'hivU.iN.ikiaiEvâv pkoalVJUiLtai. J<,\WSJ Ulijtfitflfw. SVOLENI ||KAK»CHLNIK. U«'», |..n.a Sp>«i:!. (iiN .'<.(, Jnulin-,c «a liwUA(fi« M^f» k«, lau (J.I »lU ali. aijic \ tla LtJnf, tOmI Cta>-i.tliir:lar L t TO On!><>|;r<(l>i.> ».»rartl.:, IVM.r».* mt •• «iiMiiMaJ «i-ii».»* f.«*ia Jï.i|ni fpia. DrVTtKONOMt NA Vi r>'u u hfríf, liinc mbl dUnif ' 'po^fm. KulO) un-otmtfn. :hj L«Xii Ifihifh mu víUnrftt, ANNO M.D.LXVI. IWr«« CI M crviiiVit 1114I. If. Am I •dett M ciosíMD irsvs •" Chiiûuivi.,,^,:!,, VI4U1Í — MMJK Tdo. kjtai txMlc »>va/đ«iu: r, ^yrr. Loo fluiii« hnolmurponuiiu. KAVNV oku po Vczlcni vnnw t<<»4:*44l>. t^hvaJiinu pc^vi; v>fj;i »I.: Tí Lclili ic Ttlunui.i vaofi kin.k-» M viTuiut^nijli donifitJiu fmf ^r M bodi,ko4puťJuni|ilíirhuv:|j(io W ,cgam vse pokrajine in ljudi, katerikoli ali slovenski guvorč ali se jim očitno vidi, da jih veže zaradi pretežno ujemajočega se beMKliSča. bodisi nekako svaátvo bodi krvno sorodstvo s slovanskim jezikom. Vsi pa, ki so dosihmal pisali zgodovino in prei^ikovali v njej Lzvor in običaje ljudstev, vsi soglašajo v tem, da so Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slovani isto ljudstvo ter enega in istega izvora. Zakaj če pridenei temu ljudstvu katerokoli naiu>tih imen, naiel boi, da isto pomeni. Vsi ti pridevki jim i.amrcč pripadajo po scliičih, ki so jih pogostumu in velikokrat premenili, samo zadnji pridevek Slovanov je dobilo to ljudstvo po Zaslugi za slavna dela. Kujti slava pomeni najim ljudem isto, kar glorija, in od tega se Slovani imenujejo tako rekoč hvalni, častni in slavni. Saj pač prvotnega pomena kaki besedi ne utegne nikjer nihče pravilneje razložiti nego iz lastnega jezika katerega naroda. Kdor pa na to ne pazi, dostikrat Ic prazne razdira ... Hleronlffl Meglsor (ok.lSSS-ok.ieig) DICTIONARIUM QUATUOR LINGUARUM W JutU. p**". «'»IH.«. lutA^. ('wc.genliiMMit' 'Wf. ------ fpMM. ^ pJîîlv'^'-yr- P"«-»»!.- E Ocutr^- Lun^ Uid. ptfftu. «i/uo. f^ynt. uiHíaaj ( demo. pifupMio. OMir. (ullioio l^^^k . <»nte4iM,v>maa» (lyfíuc. ( (UltlVI. pd*. JN»«. |MAI,|MnkiMM, ciucai«. m4HÉMÍ tormtnUitfmMím (luJi&4lttmll irAUilc. plW5aj. loiauniuati, Mnn»K MOv*! (UIMIM«. Paak>'tiiii,/«te- |Hjb.aia> }«ifM. p4iCant, fniimé. pv(ani,f*iCat ( ■■•Kji^ Pc^liUa«. (»ft* l'i^M-fi, |>Vb AaiTtoduinV:P;r:lo»nne BiptifLi i Sinu Crucc Ordinii F:?' . •MiriohinrC»pucino«iun Coocioiutorc, SU»« co V EN ET IIS, M. DC X CI. Ex OfficmaZaduriaeConzatti. ÍYříňioitVii j» E  M J s s r. Janez Svetokriiki, Sacrum promptuarium (naslovna stran) skoraj vsaku lejtu nov íurm v deielo pride inu tej preveliki ženski oíertl nikuli popolnoma ne morjo ustreči. Za tiga volo večkrat z&§potlive besede so prsileni iliiat. Bloger taistom, £e potrpežlivu inu nedolžnu preneso. Jest vejm, de le-te antverh nekateri zaSpotujejo, zakaj ne vedo, da angeli iz nebes so prišli v itacuno tiga svetiga žniderja Homobonusa inu v tem, klr on je molil, angeli so hiteli iivat inu taku rekoč iz angelcov žnidarji ratali. Za tiga volo trbej, de le-ta je en dober, Bogu dopadeč antverh. Na tem nej cviblat, če 11 inldar dela inu živi, kakor ima biti. Juste, quod iustum est, exe-quaris. Homobonus je iivel po svojim stanu. Nerpoprej je Bogu Služil, potle ilisnu Inu zvejstu je delal. Tem ubozim je rad almožno dal Inu en dan vus kruh, ker ga je bilu v hiii, petlerjom je bil razdal, tako de njegova žena Je tez njega mrmrala inu djala: ;>Bom vidila, kej bo kruh za kosilu vzel?« Pridejo h kosili, kruha nej na mizi. Reče ženi, de bi kruh na mizo dala, ona jeznu odgovori: »Kaj ga pujdem Lz ust teh petlerjov jemati?!« On pohlevnu jo prosi, da bi ila v almaro pogledat Gre ter najde polno almaro tiga nerlepáiga kruha. En dan Homobonuj je rajžal ter je bil 2ejn ratal. Pride k enim studencu ter sturi znamine svetiga križa, kar voda v dobru vinu se preobrne. Kadar ponoći je iel cerklv obiskat, angelcl so njemu vrata odperali; inu v tem, kir en dan sveto maSo je SliSal, angelcl so njegovo duio vzeli inu v nebesa nesli. Oh, le-ta je bil en dober žnidar! Inu Dog hotel, de bi vď žniderji takoršnl bili, de bi angeli jim pomagali iivat, de bi jim stregli inu k zadnimu njih duie v nebesa nesli. Rad verujem, de bi nekateri inidarji radi imeli, de bi angeli za njih Šivali, kadar oni gredo kvartat, pljaniovat itd., de bi vodo'v vinu preobrnili, de za vsakaterim Stiham en glažek vina bi popili, de bi almaro vselej polno kruha neâli. Koku živite? Koku vaS antverh dopmaiate? Morebiti kakor inidar s. Homobonus? Vas se škoda zdi en piselc kruha enimu petlerju dati; en' Stih zabstojn bi ne sturili eni' ubogi sirotici; že £ez dan s« vam toži po cerkvah hodit Zatorej zabstonj se troState, de bi vam angeli stregli. Inu kulikajn se jih najde, de inujo Škarje predovge kakor uni žnidar, od kateriga sem bral, de, kirkuli je mogel, je veC uřezal, kakor je bilu potreba, ter iz koscov je avbice i/iu kapice za otroke delal in predajal; inu čo njegovi delavci so žlehtniii Šivali, rajSi je imel, de hitrej se je raztrgalu. Kadar je inael umreti, nejso bili angeli po njegovo duSo prSU. ampak hudii, ogvantan s taistimi ukradenimi kosci. Ne delajte, ne živite kakor ta greSni golufni žnidar, ampak kakor Homobonus. /ujte, quod iu£(um est, exequaris. Taku vaS antverh bo dober inu nucen. Janez Vajkard Valvazor (1641-1693) SLAVA VOJVODINE KRANJSKE VSADITEV KRŠČANSKE VERE NA KRANJSKEM KrSianska vera se je med tem trdovratnim narodom, med Slovani mislim, pred 780. letom komaj mogla prav ukoreniniti... Mir v cerkvi je bil kmalu skaljen, ko je vojvoda Hetimar umrl in ko je njegov sin, princ Valdungus ali Walchunus, prevzel vladno krmilo. Plemstvo jc namreč hotelo popolnoma strgati z vrata bavarski jarem (zakaj takrat je koroško-kranjske vojvode dajala tem deželam bavarska hiSa) ter ni maralo ve£ biti podložno nobenemu krSianskemu knezu. Za to spremenU>o se je zdela najprimernejša Valdungova mladost Najimenitnejši delelni gospodje in deželjani so pod milim jarmom Kri-stusovim doslej Se vedno ponosno zmigovali z rameni in se trdno držali stare, od nevernih prednikov podedovane nevere; zdaj pa so se osrčili, da bodo zavihteli puntarski meC in z njim napadli kristjane. Pregnali so jih z duhovnimi vred, in ker so se jim pridružili tudi gospodje na Štajerskem in v Slovenski marki, so napravimi močan vpad na LaSko. Tako so krSčanstvo na raznih krajih preganjali in napadali. Ker ni bilo dovolj odpora in je njihova nezvestoba bila hitrejSa ko kazen, je tekla kri ko divja reka. Trgali so ženam dojenčke od prsi, jih metali na kup k ugrabljenim otrokom ter vse skupaj setigali. Zene In dekleta so privezovali k drevesom, jim parali trebuhe ter jim trgali čreva in drob ali pa streljali s puSčicami nanje. Desiderius, kralj Langobardov, je hotel to gorje ustaviti In kaznovati divjanje poganov. Zato je s svojimi ljudmi Sel nadnje, a bil je premagan ter Izgubil poleg velikega Števila mož najboljSe svoje poveljnike. Kar jim je ta ostal dolžan, pa jim je naposled poSterio povrnil bavarski vojvoda TeseJI^ ali Tasilo ter jim krepko pregnal preSemost. Odpravil se je, čeprav v precej nè- prikladnem Času, namreč okrc^ boiiCa, s tremi armadami, vdrl na Koroiko, Kranjsko in v Slovensko marko, napadel sovražnike na treh krajih ter se polastil vse dežele. Odvedel je kot ujetnike precejšnje Število slovenskih ali slovanskih gospodov z veliko množico žena in otrok, a osvobodil je nuiogo ujetih kristjanov ter spet ustollUl mladega vojvodo Vatdunga, sina omenjenega Hetlmara, ki so ga bili Koroicl in Kranjci pregnali Iz dežele. Ko se je ta vojvoda zopet vrnil v deželo in je viLaja z njenimi povzročitelji bila potlačena, je poslal k tkofu Virgillju v SoUiograd in ga prosil za druge duhovne namcito pregnanih. Ta mu je ustregel in poslal po malem ve5 učiteljev. Komaj pa je minilo leto, odkar je bil na novo ustolifen vojvoda Valdung, ko »e je zoper njega in zoper že spreobmjene Slovence dvignil grozen punt in upor plemstva in deželjanov... Med njimi je eden, z Imenom Hermannus Aurelius, vce druge naliuval ter jih z zgledom in puntarskimi govori na-hujskal k vstaji. Prècej mu je aledila velikanska množica, ki je mnogo kristjanov napadla in pobila. In povsod je bila dežela z velikim razdorom razdvojena. Ko je vojvoda Valdungus to zvedel, Je hitel, da bi preprečil nadaljnje zlo, s Četo dvanajst tisoč izbranih vojičakov krščanske vere in z njimi odrinil iz mesta Julije, ki Jo ima Aventinus za mesto Beljak na KoroSkem. Medpotoma se mu je pridružilo te kakih dvesto oboroženih mož. In čeprav mu je lažniv sel po Avrelijevi nakani na pol pcrta proti Sisciji ali Sisku hotel natvesti, da so puntarji njegove že pobili, te skoraj vse dežele polastili in da zato ni priporočljivo te dalje truditi se in si delati stroikov, marveč naj poSlje vojake nazaj v Julijo in se s sovražnikom spravi, se vojvoda Valdungus ni hotel prenagliti in mu zaupati, temveč je Želel najprej dobiti več vesti o tem. Ker bo te bile čisto drugačne, so povzročile, da se je Se močneje oborožil in da ni nič vojakov odpustil, temveč jih je le več zbral. Tako je povečal svojo armado na osemnajst tisoč bojevnikov In oboroženih mož, sleparskega tla pa je dal pobiti kot javnega izdajalci, nezvestega in krivoprisežnega podložnika. Ker mu je na bojiJču zmanjkalo živeža, je nameraval odvesti svoje voj-ičake v Siscijo. Vtem je medpotoma trčil na upornika Hermana Avrelija ■ itiri tisoč možmi, ki Je prav tedaj, utrujen od hoje, s svojimi vojaki jedel ter se tistega dne najmanj nadejal kake bitke. Toda s svojo nepazljivo brezskrbnostjo je dal vojvodi Valdungu lepo priložnost za ugoden napad. Le-ta se ga je iznenada polotil. Seststo jih je pobil, ostale pognal v fbeg. Avrelij, glava In poveljnik puntarske množice, mu je poleg itiristo vojakov priiel kot ujetnik v roke. Zavojeval Je tudi sovražno taborile. Prècej nato so ga Sisci spustili v mesto ter ga imenitno in z veseljem sprejeli... Nato se Je s čvrsto vojsko odpravil proti Drohu, ki se Je utábořil ob Kolpi, in sicer tam, kjer stoji zdaj kranjsko nvesto Metlika ob hrvaiki meji. Krivični stvari se v vojski nič bolj ne prilega ko zločinska nepremišljenost Ta slepa voditeljica je tudi Droha pri njegovi vstaji zavedla v nesrečo. Sicer mu je udeleženec tega punta, z imenom Henrik, pametno in zvesto svetoval, naj ne podcenjuje sovražnika in naj ne zaupa svoji vnemi bolj kot razumu, temveč naj prej natanko poizve o kakovosti in stanju sovražnikov, zlasti pa naj pazi, če bo vojvoda Valdungus morda pokazal kakšno slabost in zamudil kak&no ugodnost, da bi ga s čim manjšo izgiibo moštva mogel premagati. Kadar pa je zločin zrel za kazen, si pred zdravim svetom ušesa zatisne in nepremišljeno ravna, kakor bi za zmago zadoščalo, da jo iščeš z gorečo zločinsko vnemo, ali kakor bi uspeh bil nerazdružno zvezan s predrzno vihravostjo. Tako je zdaj božja pravičnost privedla drzovitega Droha po strmoglavnem potu predrznosti h kazni. Zavrnil je bistri nasyet svojega puntarskega tovariša in kar prècej pohitel 8 svojimi ljudmi pogumno pred oči vojvode. Le-ta pa ga je potolkel in ga z večino povzročiteljev tega nemira dobil v svojo o/blast. TURŠKI VPADI Turki, ki bomo tukaj o njih spet imeli nekaj povedati, so podobni tigru. Ce je ta pomolil svoje srdite zobe v kri, ga pozneje vedno žeja po njej. Ko to leta 1469 odnesli a Kranjskega velik rop, Jim je ieja narasla, tako da so nato CeUe spet vpadali in (edaJje \ei ropa poirli Zakaj roparski pohlep je podedoval znafaj po svojem o^etu, po peklu, in ta pravi: iNi zadostit« Prvikrat pa (ta dogodek stavi Baučer v 1471., Megiser in Ehrenspigel v 1473., mi pa z upravičenostjo v 1469. leto) so jim pot na Kranjsko in KoroAko kazali in utirali kristjani sami, namreč grofje iz Krupe. Ti in grofje Frankopanl £0 bili mogočni in silni gospodje na HrvaŠkem, toda razdvojili so se in si za-* vídali, da je drug drugemu s silo skujal iztrgati oblast Tako Je bila Hrvaàka razdeljena v dva dela in zelo oslabljena. Ker pa se grofje iz Krupe niso mogli dovolj upirati nasprotnikom, so iskali pomoći pri Turkih. Tem je bilo to zelo Turki V boju vJeč, ker lo dobili prUoinost za pohod oa Hrvalko, Sujersko, Koroiko In Kranjsko. Sultan je poslal nezvestim Hrvatom motno vojsko in ta se je od njih naučila, kako se skozi Hrvaiko pride na Kranjsko. Nesloini grofje pa jih niso prvič vodili na Kranjsko iele 1473. leta, kakor trdi Megiser, temveč se j« to moralo zgodiU, kakor omenjeno, leta 1469, zakaj tedaj so prvič vpadli lia^ Kranjsko. Naj bo kakor le koli, gotovo je, da je Turek leta H71 priiel na Krajijfkem do Iga In Preserja, upcpclil Stiino, potem povsod po Krasu priigal morilne luCl za osvetlitev rvoje togote in s sabljo prelil veliko krvi. Zategadelj so tega leta v naii deželi zařeli zidati tabore, da bi mogli v prihodnje ob nenadnem napadu dednega tovrainika spraviti vanje sebe in svoje najboljie. Leta 1472 smo spet morali gledati te hude obiskovalce. PrilU so do Ljubljane in pred mestom postavili tri tabore. Pri Sv. KriStofu le danes ta dan vidii očiten in velik spomenik v obliki tiroke jame ali luknje, ki so jo napravili, da bi se vanjo zakopali, in še danes se imenuje Jama, kar pomeni po kranjsko luknjo; druga teta si je napravila tabor v Siiki in mu je prav tako ostal ime Jama, tretja pa pod gradom, precej pred mestom v predmestju, Poljane Imenovanem, kjer so poigali cerkev sv. Petra. Z gradu pa so s topovi prav mo£no streljali nanje in se jim neustraSno postavili v bran. Nato so odili. V naslednjem 1473. letu so priili skozi sotesko Kokro in prek Kranjskega gorovja Iznenada na Koroiko, zavzeli prehod na Celovec in se nato v tri gruče razdelili, da bi pustoSili deielo... Leta 1474 so Turki ujeli na Kranjskem dva plcmiřa Kozjaka. V istem Ivtu je priila velika vojska majhnih skakajočih travnih in žitnih TurCinov, namreC kobilic, ki niso posabljale ljudi, temveC ljubo iilo... ° Od skrajne turSke meje do glavnega mesta Ljubljane so po Dolenjskem kresovi tako urejeni, da se prihod Turkov kaj hitro izve. Kajti dedni sovražnik mora priti ali od Karlovca in tam okrog ali pa na drugi strani od Petrinje in Siska; ti turiki obmejni kraji so oddaljeni le tri milje od naic dežele, tako se dá iz Mehovega pregledati vse naokrog. Nekatera kresiiia so sicer v tretjem delu ali na Srednjem Kranjskem, toda zaradi preglednosti naj slede tu v temle redu: 1. Mehovo, 2. Metlika, 3. Črnomelj, 4. Hmeljnik, 5. Sv. Peter nad Žužemberkom, 6. Primskovo, 7. ViJnja gora, 8. Sv. Magdalena pri Sniarju, 9. Glavno mesto Ljubljana... Turški konjenik z ujetim kmečkim parom KMEČKI PUNT Kmalu po nastopu 1515. leta je dalo nebo Čeprav naravno, vendar pomenljivo znaunenje nenavadnih dogodkov: dne 10. februarja so se nad kranjskim obzorjem pokazala tri sonca v treh mavricah, zraven pa nekaj ognjenih vojsk, bojujoCih se med seboj. Kmalu nato so se spel začeli upirati kmetje in napravili na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem zvezo, a zaćeli so tisti na Kranjskem. Ta upor so imenovali sloueaski punt. Kranjska vstaja ima svoj vzrok v deželnem davku, a začeli so jo prvi Kočevci. Uporniki so najprej ubili svojega gospoda, gospoda Jurija Turna, in oskrbnika Gregorja Slricna. Ta umor je tudi druge kmete po vsej deieli spodbudil, da so sc dviRnili zoper svojo gospodo in mnogim zlomili vrat. Premagali, izropali in razdejali so veliko graičin in gradov, tako Turn, Rako, Boitanj, RekStajn, Mokronog, Rožek, Polhov Gradec, Cuiperk, Mirno in druge. Dne 17. maja (Megiser piše, da je bil ravno vnebohod) so z naskokom zavzeli grad Mehovo, vrgli oba gospoda brata Mindorfa, Marksa s Clisse in gospoda GaSperja Werneckerja raz zid ter pobili v gradu Se petnajst drugih plemičev. Megiser tudi omenja, da so bratoma Mindorfoma najprej glavo odsekali in potem trupli čez zid vrgli, da so Mindorfovi ženi obleko sneli ter jo pahnili skozi vrata in da so ji hoteli zadaviti otročička, da pa ga je pestunja, stara ženica, ie odnesla. Deželni stanovi kranjski so po poslancu prosili pomoči pri koroSkih deželnih stanovih. Dobili so jo: Koroška je dala sto oboroženih konjenikov in Štiristo pešcev, ki naj bi v pelek pred sv. Trojico ali osem dni nato odrinili proti Celju ali Slovenjem Gradcu pod poveljstvom stotnika Hieronima Zothna. V naslednjem 1516. letu je tudi cesar Maksimilijan poslal vojaštvo. Ta, zlasti pa koroška vojaška pomoč sta napravili veliko uslugo Kranjski,^ da se je dežela spet pomirila in upor zadušil. Ko se kmetje niso odzvali cesarskim komisarjem ter se tudi niso hoteli zlepa pomiriti, so jih s silo spi avili k poslušnosti. Voditeljem so, kolikor so jih ujeli, sodili z mečem, vsem drugim pa so naložili denarno kazen, vsaki hiši goldinar. Ta sc še zdaj mora plačevati v večen spomin... Leta 1573 je v začetku februarja nastala nepričakovana vstaja kmetov v Slavonski in Štajerski krajini, zlasti pri Cesargradu, Sosedu, Stubici in v tistih krajih. S svojimi hujskači so prisilili tudi druge, v soseščini naseljene, da so stopili v njih zvezo. Tako je njih število naraslo na dvajset tisoč. Puntarski bojevniki s cepci in vaški marcialci so se razdelili v tri čete; imeli so nad tri- KmeČka vojska na pohodu dc5ct dvojnih puik in tekaj topov na kolesih. Prva četa se Je napotila proti Savi v Slavonsko krajino, druga na Spodnje Štajersko proti Brežicam, tretja pa na Kranjsko proti Krikemu. Ta kraj kakor tudi Brežice so si podvrgli. Ko pa so prodrli z 2000 možmi dalje v notranjščino dežele proti Kostanjevici, je 5. februarja naletel nanje gospod JoSt Jožef, baron Turnski, s 500 možmi, ki je med njimi bilo nekaj kranjskih plemičev in nekaj Uskokov; kakih 300 je pobil, druge pa pognal v beg. Zbežali so proti KrSkemu in tu jih je veliko utonilo v Savi. Nekateri so se zatekli v gore, vendar so jih zasledovali in gorsko pri-bežaliiče je nuiogim ubežalo, ker so jih le Iztaknili in vse, ki so jih naSU, z ostrim mečem pobili. Da bi taki smrti uSli, so se mnogi vrgli v žrelo druge smrti; ker je za njimi stal meč, so skočili raz skale. Pri zasledovanju puntarjev je slavni vitez gospod Danijel Laser z Belneka, stotnik v Bihaču, dobii s stolpa v Krikem puntarski strel v obraz, ki ga je spravil ob življenje. Potem je 6. februarja gospod GaSper Alapič s konjiki grofa Zrinjskega pri Kerestincu v Slavonski krajini pobil blizu 800 kmetov. Ker so tudi drugod na Kranjskem in v Slavonski krajini puntarji bili grdo lepeni, se je najime-nitejši puntar in poglavar puntarske kmečke zveze z imenom Ilija obrnil s 30U pristaSi na Štajersko proti PiUtajnu, a gospod Jurij Schrottenbach ga je tu slabo sprejel. Napadel je z nekaj pežci punlarje in njih pajdaSe pri Sv. Petru pod Kun&pergom, en del pobil in privedel 500 ujetnikov v Celje. Vendar je Ilija s tremi drugimi poglavarji pobegnil ter naSel zavetje v gorah. Nato so 14. februarja najimenitnejšega teh puntarskih kmetov, ki se je bil proglasil za cesarja, spravili ujetega in zvezanega v Zagreb ter ga tu kronali z žarečo železno krono, kakrSna takemu cesarju pristoji. Tudi druge upornike so tu in tam takoj smrtno kaznovali z mečem, drugim v svarilo... Srednjeveško sodišče in različne smrtne kazni RAZSVETLJENSTVO Marko Pohlin (1735-1801) KRANJSKA GRAMATIKA Dotakniti se hoćem le naiega jezika, ker sem si v korist domovine in za obnovitev skoraj do kraja p>okvarjenega kranjskega ali (naj ga imenujem z njegovim prastarim imenom) ilirskega jezika naložil breme, sestaviti pravilno slovnico. KakSne vrline pa ima kranjSčina? Vprašam zato, ker ji nočejo priznati prav nobene vrline. Vendar kako naj bi pregnali iz števila uporabnih jezikov tisti jezik, ki je tako slaven zaradi svoje starosti? Saj so ilirščino takoj ob delitvi ljudstev p>o vesoljnem potopu potomci Noetovega sina Jafeta prinesli semkaj v te kraje. O, da bi se v teh krajih še vedno kakor tedaj govoril en sam jezik, ena sama govorica! Potem prav gotovo ne bi kranjščine sedaj tako malo cenili. Mogoie jo kdo prezira zato, ker je v rabi le na majhnem ozemlju (kolikor ga obseže vojvodina Kranjska)? Kdor jo zato prezira, ne zna kaj prida zemljepisa, ker nić ne ve o številnih Ilirih, pa (eprav so ta ljudstva razširjena od vzhoda do zahoda, od enega morja do drugega. Kranjcem v sramoto pravijo, da naj-deS Kranjca po vsem svetu. Kakor hitro pa gre za jezik, nočejo o njem po svetu nič vedeti. Ne glede na to je vendarle res (tako pričajo zemljepisci), da se v neštetih obsežnih pokrajinah govori kranjskemu podoben jezik, tako da bi po pravici smeli ves svet imenovati Ilirijo. Doslej so obupovali tudi nad pravilnostjo kranjskega jezika, ta slovnica pa kaže ravno nasprotno. Zopet imenitna vrlina jezika! Vem jih pa že več! Ena med njimi je, da je papež Hadrian II. svetemu škofu Cirilu s papeškim pismom dovolil, da sme kakor v latinščini in grščini tudi v omenjenem' jeziku brati mašo, moliti duhovske dnevnice, skratka opravljati vse bogoslužje. Tako delajo Še danes ilirski duhovniki. Pomisliti je treba tudi na korist, ki jo ima od kranjskega jezika duhovska in svetna gosposka, če govori kmetu v njegovem jeziku in ga napravi voljnej-šega, da posluša cerkev in državo. Popolnoma napak je, če s Kranjci govoriš v kranjski nemščini in le ljudje težko razumejo — ali pa bi se morali zaradi svoje gospode vsi kmečki ljudje naučiti nemščine. Učeče se mladine danes ne priganjajo več toliko k latinščini kakor k izbrani nemščini. O, ko bi se toliko poprijela tudi prave kranjščine, zakaj po končanih šolah bo morala v tem jeziku skrbeti za svojo in drugih blaginjo in korist. To smo zanemarili; zat» ni nič čudnega, da nas tujci v naši deželi zasmehujejo in nas imenujejo jezikovne tatove, češ da nam manjka domačih besedi in si jih moramo izposojati od drugod; zato ni čudno, da se v tujih krajih svojega jezika sramujemo, kadar pa se domov vrnemo, se kažemo, da smo svoj materin jezik popolnoma pozabili. Ne sramujmo se svojega jezika, ljubi rojaki! Saj ni tako slab, kakor mislite. Tako daleč smo s svojim jezikom, da se zdi, kakor da bi ga hoteli med izobraženci sploh odpraviti in zatreti. Bog ne daj, kaj bodo pa potem počeli preprosti ljudje? Da se to ne zgodi, je prvi pripomoček Slovenca, drugi popoln slovar, ki ga imam tudi že pripravljenega in ga mislim izdali na korist domovini, če mi bo hotel kdo priskočili na pomoč. Brez teh dveh kril se jezik ne bo mogel povzdigniti. Tujci ga bodo venomer prezirali, domačini pa ga ne bodo nikoli razumeli. REKI David je grešil, kar so kralji navajeni; on se je pak spokoril, kar niso kralji navajeni. Dve reči so k vojski potrebne: dnarji inu ludjí. En modr pametnu von spusti, kar ta naumni na zamolči. Valentin Vodnik (1738-1819) ZADOVOLNI KRAJNC Od straže hrvaSke gor sonce ml pride pa v nógrade laike za góro zaide; z beneškega mór]a Jug Celo pot(, od Štajerca bórja me v znoju hladi. Mi brázd jo konjiči za hajdo, pSenico, neutrudni dekliii pa béljo tanCico; kaj maram, se kruha persluži zaddst, ni sile trebuha po svetu ml nftst. Imam oblačilo domaCga podvána, ženica pa krilo Iz pravga mezlána; se sveti na lice ko plrh moj fikrlát nje Sapelj, iglice, nje modère je zlat. Rad pleSem okrogle, s petáma glas dajem, premètem vse ogle, se v cepa dva majem; nožica pa Mlnce za mano drobni, pobira stopLnce, se v kroge vrti. Na žganclh tropine pa kislega zela, bôb, kaša, vse mine, ko pridem od dela; si l^i pogača, klobasa al sok al kar se obraCa na ražnu okrog. Za vsako povéle mam žldano volo, za brambo dežele al hôditl v fiolo; povsodl se makam ko čvrst korenak, pa delam pa báham pa pijem tobak. UGANKE Brez ust govorim, nezastopnim molčim. ofilfuji Pomlad' diSim, polet hladim, jesen redim, pozim gorim. oaaip oupvs Kože smo ustrójene, mamo pa iivane prste, vse zvótlene. 90]av)i0}i Rojen še oča ni, sin že po streh leti. lutp u; ÇuaÔQ Glavo ima, nfige ima, nima pa repa, zvije se, zbode te, kadar je kepa. Vse odprto, vse prebito, lačno, predrto, zmerom pa sito. oilS ZNAJDENJA LN, 22. XI. 1797 Francosko. Morebit so moji bravci že kaj slišali od vožne po lufti ali po zraki, vender tiga niso vedeli, kar je te dni eden v Parizu sturil, de se je na eni brambi na tla doli iz visokiga brez škode spustil. On je tako sturil: je naredil cn velik okoliš ali kugto iz Žide, ta je narazen raspeta, znotraj prazna; v njej je zakuril; luft postane skuz to tanek, okoliš s tankim luftam napolnen hiti na kviško; kakor smrekov les v vodi per vrhi plava, tako namreč tudi tanši luft grede na višavo inu zgoraj svoje glihe luft iše. Na ta okoliš je gospod Garnerin v Parizi pervezal svojo narejeno brambo iz žide narazen raspeto inu na šev pol votlo, kakor ena skleda; v to brambo je stopil inu se je spustil v zrak na kviško uzdignit; kader pride 200 sežnov visoko, prereže vrvce, na katerih je bramba zuper padec pervezana; pusti okoliš naprej v zrak ali luit iti, on pa na svoji brambi stoječ na tla doli pade brez vsiga poškodovanja. — Je vender res, porečete, de so usake sorte norci na sveti; jes pa pravim, de iz eniga takiga znajdenja se zna s časom dosti prida za človeštvo perdobiti. Sledno prvo znajdenje se ludem smešno dozdeva, kader je le za kratek čas ludem pokazano; al kader se pokaže, de zamore kej prida pernesti, takrat šelej zijajo inu pravijo: kdo bi bil rekel, de bo iz tiga prazniga meha kej moke? Anton ToaaŽ Linhart (1756-1793) ŽUPANOVA MICKA Drugi akt PRVI NASTOP Jaka, Micka jokajoča JAKA: Kaj si vunder mislila, za božjo volo, da si se hotla skrivè omolit? Tvojga očeta toku režálit? — Ali «im le kedaj silil, Anžéta jemali?--No, Micka, mkar se ne jokaj I Nikar »e ne jokaj I Sej jesl le govorim, vidiš! — Jest sira ti vie odpustil--Ti ai vunder le moja Micka — 2ol bi meni bilu, ke bi te ti toku zavrgla; pak vunder jest bi le ne mogel sovražit (Se sam joka.) No, Micka, obriši se, da te Anlè ne bo jokat vidil. MICKA: Kdu bi bU rekal, de Je en tak goluil JAKA: Kaj nisi vedla, de gospoda nas kmete le rada za nos vozi? MICKA: Pak je bil toku perllznen, toku se je znal sukat okoli mene, take lepe JAKA: Taki so le ti goepodje: sladki koker med, pak tukej nič ne velújo (na iTce pokazujoi). Vidiš, dekle, kader mi eden pravi: >Jaka, vi ste en mož, vi imate to narlepši žilo, per vas se en dober glažek vina pjè, inu toku naprej, lok jest mislim: bcštju, ti lažeš, mu mo dalej ne vupam, koker ga vidim — Ampak pustimo to reč. — Nič ne marej, Micka; nu mo bomo vže oči zbrisalil--On bo še nate mislil. — Eno tako lepo vdovo imeti inu še druge dekleta zalezuvati, to je vunder preveč, toi — Jest bi skorej lušl imel, vse tri prov dobru skópat. — Kaj neki Anžé dela, de toku dolgu ne pride? — Sej boš dobra i njim, kader pride, kajne Micka? MICKA: Kokupak, prov dobra! — Jesl vidim zdej, de on dobro z mano misli inu de me prov iz srca lubi. JAKA: DekJć, deset lejl bom daleJ iivel, če je to resi DRUGI NASTOP Anii klobuk na tri deiele napravlen, tukno na žliičruke, hlače inu to druyu vse po kméleiku, inu li poprejini ANZE (se po gotpatku, pak prov naródnu perklána): Ti si lepa koker ena roia, — dolna koker ena smrek«, — brhka koker ea hraat — V tvojih tatinskih oćch CA Uat noter sedi, kateri v meoe vunkaj strela — No, koku U to dopade? MICKA: Lubl Aníé, puiU U nordjet — Nikar me ie U ne jézil ANZE: Koku J« to? Sej le ni dolgu tega, de si take noriije AtimAla. JAKA: Aniè, ne bodi siteni — Kar se je zgodilu, se je zgodiiu. — Kaj jo boi zdej već jezil? ANZ£: Nii se ne bojt«l — (K Micki). Kajne, Micka, sej nisi huda? MICKA: C« ó£ei. de ti bom dobra, lok mi nikur naprej ne mečil AN2E: Sej jest nisim toku hudu mislel. — Micka, koku ti ta sukna dopade? MICKA: Prei mi jo vrzi, kmëti^ka je gorii; ne morem te vidit takigal ANZE: Kaj res, Micka? Ne vcramem, ni mogoće — JAKA: Aniè, tc ne bol tihu, U bom jezik odrezal — AN2E: Klobuk imam tudi nov; sim dal zan sedemnajst réparjov. Koku ti dopade, Micka? MICKA: Tudi klobuka na tri deiele nečem — obdrii ti tvojo klóíerio, koker je sama na sebil ANZE: Sej ó«ei gospoda imeU, kejne? JAKA: Aniè, bo« enkrat molćal? ANZE: No, tok pak ne bom ni£ ve£ rekall (Na strani.) Ta Sentana gospoda mi ne gré iz glave. JAKA: Jest ti svétijem, ja, de boS molčal, sicer ti, per moji duli, dekleU ne dam. — Sej je te več drugih zalih fantov v soseski — Ni£ se ti ni treba toku napihuvAtil — Pameten bodi, Aniël Zadrži se koker en moži Sej vcjt, kaj imaá stritil Jest sim ti vic povedal inu gospa ti je tudi povedala. Ne bodi grób z njimi, kader pridcjol AN2E: Le mene pustite, očal JAKA: Sej mo bo doeti žol, kader bo vidil, de mo dekleta pred nošam proč vzameS. ANZE: Ha-ha! Ta bo debelu gledal — JAKA: Pak glej, de se ne zagovoriá, sicer nam boS vse spačil. — Zdej mi pomagajte, to mizo vim znestil (Nesejo eno veliko mizo vun.) JAKA (k Micki): Ti pak prinesi ene dva bokala tiga dobrigal ANZE: OCem s tabo iti, če se sama bojlS? MICKA: Nič se ne bojim. — Le tukaj ostani, Anžél Jest bom kmalu spet priila — ANZE (en malu bol tiho, de Jaka ne sliši): Da te kakSni gosposki duh ne sreča! JAKA (stole okoli mize postavla): Tukej bo Sribar sedel, — tukej jest, — tukej Aniè, -y tukej Micka. — Ni prov, Micka more med mano inu med Aniètam sedeti. — Tukej ena priča inu tukej ta druga. — Toku. (Dene papir, peresa etc. na mizo). Pojdi, Aniè, poglej skuzi okno, al so vže na prélazu, inu pridi mi povedati ANZE: Vže provl (Gré.) MICKA (pemese vino). JAKA: Sera ga postavi, Mickal — Bokal more zraven mene biti. — Deklè, koraina bodil — AJ bodo debele oči delali ti gospodje, kader nas bodo tukej zagledali, ha-hal DRUGI NASTOP Anii klobuk na tri deielc napravlen, «ukno na iliiĆ7i«ke, hlače Inu to drugu v«e po knUleiku, inu ti poprejlni AM2£ (le po gotpotku, pak prov naródnu perklána): Ti si lepa koker ena roia, — dolga koker ena unreka, — brhka koker ea hraat — V tvojih tatinskih o£ch en Uat noter see • ■ itrjiii, XiratcnliiibSicoccmiitr, 4 a i k < 4, ti| BII^iIb (ilail« «iiii. t I • «■ Scbtgcbúuřc 61on)cnífcIKn6[^raíí)f t III íř 6II t đ T e i (t) e S11 v C i r u una III t(ii ttnaitil'iiiloi V»rini «a t^>M II I ••IJK^ii» u» «liMn ltU,IU» >.'■ I, L tMtiMiitK<|ii. taiti4, iHiit. Cfchwli hI IitrtU IVi. iMttiùlMiiirfir. ROMANTIKA Fřance Preleren (1800-1849) PEVCU Kdo zná not tkamo razjásniť, ki Ure duhál Kdo vé kragulja odgnati, ki kijuje srcé od zóre do mraka, od mraka do dnél Kdo uC( izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih oduzél' spred oti, praznôti ubeláti, ki zdanje moril Kakó bit' ó£ei poét in ti pretežkó je v prsih nosit al pekel, al neból Stanů se svôjega spomni, trpi brez mirúl SONETNI VENEC I Poet tvoj nov Slovencam venec vije, 'z pelnájst sonetov ti lakó ga spleta, de »magistrale«, pesem trikrat piita, vseh drugih skupej veže liarmonije. Iz njega zvira, vanjga se spet zlije po vrsti pesem vsacega soneta; prihodnja v prednje koncu je xačeta; enak je pevec vencu poezije: vse misli zvirajo 'z ljubezni ene, in kjer ponoči v spanji so zastale, zbudé se, ko spet zarja nu£ prežene. Ti si iivljenja nioj'ga magistrale, glasil se 'z njega, ko ne bo već nu-ne, ran mojih bo spomin in tvoje hvale. Aaa mojih bo ipomin ia tvoje hvale glasil Slovencam se prihodnje iase, ko mi na zgodnjem gróbu mah porasc. v njem zdanje bodo boleiine spale. Crcvzetnc, kakor ti di-kleta zak', ko bodo sliialo teh pesem gl.isc, srci zclczne djalc pre£ opaše, zvcsló ljubezen boJo bolj spoitvalo. Vremena bodo Kranjcam se zjasnile, jim milii zvezde, kakor zdéj sijali-, jim pesmi bolj slovcie se glasile: vendèr té bódo murebiť ostale med njimi, kur njih poezije milu iz srca svujc so kali pognale. MAGISTRALE Poet tvoj nov Slovencam venec vije, Uaa mojih bo spomin in tvoje hvale. Iz srca svoje so kali pognale Mokrócvetéče roťce poezije. Iz krajov niso, ki v njih sonce sije; Cul čas so blagih sapic pogreivále. Obdajale so utrjene jih skale, Viharjov južnih mrzle domačije. Izdihljeji, solié so jih redile. Jim moi so dale rasti neveselo, Ur timnih so zatirale jih site. Lejl torej je bledó njih cvetje velo. Jim iz oči ti poilji iarke mile; In gnale bodo nov cvet bolj veselo. SONETJE NESREČE KOMUR JE SREČE DAR Komiir ir ircćc dar bila klofuta, kdor je pritcl, ko jaz, pri nji v latntro, ak bi ioicl Gigantov ruL (tutťro, oe tpravi vkup darov potrcbnili Pluta. Kjer hodi, mu je i trnjam pot posuta, kjer li poilc dom, sadJog jezero nabere le okrog, in v eno mero i togotnimi valmf na itene buta. Okrog ga dr>'ilk ikrb in potreba, miru nc najde re\e)., ak preitr vic kraje, kar jih itrop pokriva n^bo; tele v pokoji tihem hladne liiie. ki pelje %-anjo temna pot pogreba, poiije, trart mu tela pot obrite. ŽIVLJENJE JEČA Življenje jeia, £at v nji rabelj hudi, tkrb vtak dan mu pomlijena neveda, trpljenje in obup mu hlapca xveita, in kei hivaj, ki te nikdar ne utrudi. Prijazna imrti predolgo te ne miidi: ti kljui, ti vrata, ti ti ireina cesta, ki pelje nas iz boleiine mesta, t je, kjer trohljivost vse verige zgrudi; tje, kamor moi preginjovcov ne tcic, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi te tlovek vsake teir, tje v posteljo postlano v imi jomi. v kateri tpi, kdor %-anjo tpat te vleie, de glasni hrup nadlog ga ne predrami. GAZELE Kdor jih bere, vsak dru(;a£i pesmi moje sodi; edea hvali in spet drugi vpije: »fej te bódil« Ta veli mi: poj sonete; uni: poj balade; tretji bi bil bolj prijatelj Pindorovi odi. Do prijeten morebiti temu glas gazelic; uni bo pa rekel: kaj za Podnikám ne hódi? Hazujzdanim bodo moje pesmi prenedoline; al tercjalke porekó, de jih je vdihnil zlódi. Jaz pa tebi sami, draga! želel sem dopasti, drugih nisem praial, kaj se jim po glavi blódi. KAM Ko brez miru okrog divjam, prijatlji praiajo me, kam? Prašájte raj' oblak nebá, praiújte raji val morjá, kadár mogo£n4 gospodar drvi jih sèmtertja vihar. Oblak ne ve, in val ne kam, kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem, de pred oblKje nje ne smem, in de ni mesta vrh zemlji, Kjer bi pozabil to gorje I NEZAKONSKA MATI Kaj pa je tébe treba bUó, dete ljubó, dele lepól měni mladi deklici, neporočeni materi? — Oča so kleli, tépli me, mati nad mano jokáli se; môii se mene sram'vàU so, tuji za mano kazáli so. On, ki Je sam bil ljubi moj, on, ki je pravi ôia tvoj, Sel je po sveti, Bog ve kam; těbe in mène ga je srami Kaj pa je tëbe treba bilo, dele ljubó, dete lepól A te je trëba bUó, al ne. vènder presrćno ljubim te. Méni nebo odprto se zdi, kadar se v tvôje ozrem oči, kadar prijazno nasméjai se, kar sem prestala, pozabljeno je. On, ki ptice pod nebam živi, náj li da sréčne, veséle dnil Al te Je tréba bUó, al ne, vedno bom srčno ljubila Ve. v SPOMIN ANDREJA SMOLETA Cme te zèmlje pokriva odeja v gróbu tihotnem, nai bratec, Andreji Vimce zJaló ge v kozarcih nam imoja, v tvojo opombo pljémo ga zdéj. Zbrani prijatlji v spomin ga pijèmo tvojih veselih in žalostnih dni; zraven si take zdravljice pojèmo, de ni nesrečen, kdor v gróbu leži. Čedna postava bila ti je dana, bistri je um z bogastvam bil dan; boljga srca ni imela Ljubljana, kak si za srečo človeštva bil vžgani Kratko sijale so zvezde prijazne, v sanjah prijetnih te zibal je up; jezo si sreče občutil sovražne, zgodcj okusil življenja si strup. Deklica druzga moža je objela. ki od ljubezni do nje sL bil vnet; trešla v bogastvo nesreče je strela, kranjski v obupu zapustil si svet. Videl si Nemško, Francosko, Britansko, videl si Svajca visoke goré, videl si jasno nebo italijansko; sreče ni ranjeno najdlo srcé. Videl povsod si, kak iSejo dnarje, kak se le vklanjajo zlatmu bogu; kje bratoijubja si videl oltarje? S srcem obupnim si prišel domů. Mogla umreti ni stara Sibila, de so prinesli ji z doma prsti; ena se tebi je želja spolnila: v zemlji domači de truplo leži. V zemlji slovenski, v predragi deželi, ki si jo ljubil presrčno ves čas; v kteri očetje so naši sloveli, ktera zdéj ima grob komej za nas. Težka človeku ni zêmlje odeja, vzamejo v sebe ga njene moči; trčimo, bratje! še vince se smeja, dolgo Smoletov spomin naj živil POD O KN AM Luna sije, Ti si kriva, kiadvo bijo ljubezniva trudne, pome ure že; deklica neusmiljenal pród neznane Ti me raniâ, srćne rane ti mi braxùj, meni spati ae pusté. da ne morem spat' doma. 2ABAVLJIVI NAPISI predgovor in zagovor Ftriunt — lummot fulmina monttt. Naj misli, kđgar bi puSice té zadele, de na visoki vrh leté iz néba strele. vzrok nezlatega veka Prišli bi žc bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. novi pegazus ''Višiijunil kaiu ste svojga polža djali?v< »Za Pégaza smo pevcam ga prodali.« ČEDEUCE PUSICARJAM Ko vsaka ni žival lisica, tak vsiiki ni napis puifca. ravnikarju Gorjancov našili jezik potujčvavši si kriv, de kolnc kmet, molitve bravli. abecedArjv Slovenci I ako Čakate slovarja, ne čákajte ga od abecedárja. s. eu l»ťr S A^F LUX, SlMhlI V- rsBfíHámiN. ▼ UabUanI, •••lUoiI Joih«r Ul.tnik. isa«. Po rid T rcriih. Oiiklorj» É>^i'aiècéia jHi'eééê'ita, nia Ml« •f«' •• »f M. M* «f«. 4*11 ^trt» *f«r»« M- ^•««1 M «r ' 7 UDIUXJTI. NaiiMiil iùitf Uliuiiil. t»«« V V O <1. ^^«Ijliúii v, /lil KAjliiiiarA, 1(1./ I«>iv.ivi SliC (lúlgo liijc sa liťrriiiiiiriiit trni, S Arrcljain Uroli ''Te včzli iiiu v lir.iii iiv Hávi; HonzliÁiio níjno je in iiiariiJtti-ro Slùvlènje, Uri ]>o Uráaji, Koratáiii 1'relítA iiajiulnílA bi jeséru. Giiijó j>o púiji v bójilk |)o]ioniltáiii Truiii (eniiiii vájvodi, in njili vdjíh.íKi, Çain Zlierlomír fc s niájliniiit trojinin brÁiii. Dujújc To nar inlňjfhi med junálii Sa véro ftArfiitir, lépo Uûg'nju Sliivo V, Sa ZItěrte, la liogove nad uliiolu*. Oa I njimi, ki The tcrďjo véro krivo Ueshi ijé r Uoiiinj, v liiAerfhko dolino, V tvrdnjávo lidano na ri<áIo Avu. Matija Čop (1797-1835) ODLOMKI IZ NEMŠKIH SPISOV IN PISEM Kaj Je slovanski knjižni slog, bi se nuši pisatelji mogli najbolje naučiti iz spisov onih Slovanov, ki že imajo bogato književnost; ne smeli bi pa takoj razglasiti vse za nedovoljen germanizem ali galicizem itd., kar je le strokovni izraz, ki je vsem evropskim literaturam skupen, ali pa spložno evropski način govora, ki je utemeljen v sedanji navadi in kulturi. Naravno ju in samo po sebi se razume, da ne more naše narečje doseči one dograjenosti, ki se je vesele druga slovanska narečja ,ki jih govore milijoni. Ne smemo pa tajiti, da se lahko v tem pogledu stori več kot do zdaj, brž ko se izobraženci pridružijo njegovi kulturi in se pisatelji sami potrudijo in ugodé njihovim višjim zahtevam, kar bo gotovo koristno vplivalo tudi na slog knjig, ki so namenjene ljudstvu in ki bodo naravno ostale bistvena stran kranjske književnosti. Posebna zasluga »Kranjske čbelice« je, da nudi nekaj, kar utegne vzbuditi zanimanje izobražencev, in od tega je po našem mnenju v prvi vrsti odvisna višja olika jezika. Takšni poskusi so bili pri nas redki. Prvi poskus sta naredila mnogostransko delujoči oče Marko Pohlin, ki je sicer zaradi ne nezaslužene ali vendar presplošne graje naših slovničarjev na preslabem glasu, in njegov redovni brat oče Dev ... Dodatek k Celakovskega oceni Kranjske čbelice, lUyrisches Blait 1833 Skoraj bi se tudi sam pritoževal nad Vami, da ste namreč proti učenim pesnitvam Slovanov prehladni, da ne rečem trdi in krivični, ker ste razvajeni ob lepoti slovanske ljudske pesmi. Zato Vam najbrž ne bo naredil posebnega veselja zvežčič kranjskih pesmi v rokopisu, ki ga boste morali v kratkem brati po uradni dolžnosti... njenega poleta naj bi že zato ne ovirali, da izide vendar inkrat nekaj posvetnega v našem jeziku. Na vsak način jo je sodili kot prvi začetek, sčasoma lahko postane mnogo boljša. Ce Vam torej pride Cbelica v roke, bodite tako prijazni in jo hitro odpravite, da se medtem pri nas ne razkadi veselje do stvari. Pismo Kopitarju. Ljubljana 21. januarja 1830 Jovaa Vesel Koseskl (1798-1884) BRALCEM NOVIC M.irno poRlcjtc potem na polje slovenskega dj.mja, mnogo ledine je ie, mnogo je kri/.ema rok. Zg.initc jih, otrčhitc mnli domovini do jedra, diihc 7.arótitc v heg dvomhe, nemarnosti, tmin, dvignite s/(îno zaklad slovenskega dlána in uma. Svetu pok.ížite lik domače n.ivade in misli, biti slovenske krvi, hodi Slovencu ponos. Spomnite se imeniinosti del pokojnih očetov, ci-niie vrednosti scer rôda sedanjega tud; kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. NEMŠKUTAR Valovje napne se, Slovenja ne spí, viharju grozivnemu hrambe gradi, in dvigne perute iz praha; pa kamor obrne jih lep samolet, zavira namembe ponemčen Izmet, ki kita do križa mu maha. Na tihama, brate, povedal ti bom, o tebi sramuje slovenski se dom, sramuje se, votli nemSkutarI Germanja zatrobi in kakor velja. Slovenja primerni odgovor ji dá, se vrlo in krepko obnaža; v kavarnico stopi napihnjen kalin, se vogne prevzetno slovenskih novin, po dnevniku nemškimu praša, za tebe, budalo, nabruSen jc meč, nikdar ne poljubi Slovenka te ve(, zavrže te, votli nemškutari Presilnemu tlačenju priti v okom, napravlja Slovenja zedinjen si dom, in neče se v nemško vtopiti; nasprotno modruje otujčen izbirk: zdaj ravno se praži na Nemákem ocvirk. Anton Martin Slomšek (1800-1862) VESELJA DOM Preljubo veselje, oj kje si doma? Povéj, kje stanuješ, moj ljubček srca? Po hribih, dolinah za tebo hitim, te videti hočem, objeti želim. Te jiáčem za mizoj, kjer dobro jedó, na plesi per godcah, kjer sladko pojó; alj prav'ga veselja na rajanju ni, pijance, plesavce veselje beži. Te jiSčem po polju, kjer rožce cveto po logi zelenim, kjér ptičke pojó, pa ptičke vesele in rožice vse le majo veselje za mlado srcé. Poslednjič veselje že le osledim, na veško ledinco perdirjam za njim; glej, tamkaj z otroci perjazno igrá, jim kratek čas dela, per njih je doma. Oh blažene leta nedolžnih otrók, vi mate veselje brez težkih nadlóg; oh kako vas serčno nazaj poželim! Alj vi ste minule, zastonj se solzim. OD ROMANTIKE K REALIZMU JaiMB Trdlu (1890-1909) KRESNA NOČ Odlomek Baron Ravbar Je izvrSll ostro sodbo Se tisto uro. Vzel Je Martinku hlio in vse, kar Je bilo v njej in zunaj nje, potem pa izpustil nanj svoje hlapce in pse, da so ga odtirali iz vsega okraja gospodove posesti in oblasti. Ali na svetu je ni nesreće, da ne bi bilo v nji tudi kaj sreče. Baron Ravbar je bil obrnil Martinku žepe in iztresel iz njili drobtine, ali ni iztresel tiste reči, ki je bila v njih najboljša: dragocenega zrnca praprotnega semena. Za ta zaklad pa niti Martinek sam ni vedel. Prišel mu je v malho še pred zaporom najbrž v hosti, ko je spravljal nastilo, in se mu zapičil v kot žepa tako trdno, da ni padel na tla z drobtinami. Ubogi pregnanec je Sel po svetu brez denarja, pa tudi brez tolažbe in upanja. Prositi se je sramoval, sami od sebe pa mu niso hoteli rojaki nič pomagati. Zvečer je prišel do ljudi, ki so se shajali na griču, da bi kres žgali. Martinek bi se bil rad pridružil. Ljudje pa so ga po strani gledali in vprašali: Kje imaš kaj vej iz svojega gozda, kje potico iz svoje peči, kje vino iz svojega hrama? Pri nas ni navada, da bi žgali kres berači. Če se hočeš ž njim kratkočasiti, pojdi v Gorjancel Tam boš spalil lahko cel seženj drv, da ti ne bo nihče branil. Martinku se je inako storilo, da ga gonijo rojaki v goro, hotel pa je vendarle storiti, kar so mu svetovali, potem pa pobegniti v hrvaško deželo, ki ni poštenega Kranjca Se nikoli zavrgla. Na potu ga ugleda konjederec. Možu se je žalostni begun smilil, pa mu jc dal vina in potice in glogovo p^alico, da bi se grede navkreber na njo opiral. Ta palica je bila vsa zapuščina starega berača, ki je pri konjedercu umrl. Mrtinek jo vzame in se začudi, da je tako težka. V Gorjance je hodil tri ure; pol ure pred polnočjo jim je dospel do vrha. Tam si je naložil suhih in zelenih vej, zložil grmado in jo užgal. Lepše od drugih je gorel njegov kres, vsi Dolenjci so ga gledali in se spraševali, kaj pomeni ogenj na Gorjancih, ki ga niso ta večer še nikoli videli. Ko pa je opolnoči kres dogo-reval, odkrilo in pokazalo je drobno zrnce praprotnega semena osuplemu Martinku vsaka neskončna čuda, čarobe in skrivnosti kresne noči, katere je poznal do zdaj samo po pripovedkah svoje rajnke tete in pestunje. Razodeli so se mu najprej brezštevilni zakladi, ki to slavno noč gore: z rumenim plamenom, če so zlati, z belim, če so srebrni... 2e se je hotel napotiti navzdol proti Hrvaškemu, kar mu vzbudi pozornost nova prikazen kresne noči: coprniki in coprnice, ki so leteli ravno na Klek k svojemu poglavarju Satanu, da se mu poklonijo in se udeleže poleg stare navade njegove nocojšnje večerje in veselice. Vršali so od vsakod, tod posamezni, tam jatoma. Bilo jih je brez števila, vsakega stanu in vsake dobe. Nahajali so se med njimi: vaše gnade, dolenjski graščaki, prošt in nekateri drugi duhovniki, nune, kmetje, obrtniki, plešasti starci, ki se od slabosti niso mogli ne obuti ne sezuti, maloletni paglavci, komaj dorasli za pastirje, košate gospe v šumeči, svilnati opravi, šibke gospodične, prešinjene po sredi života kakor hostne mravlje, brezzobe, ostudne babe, sama kost in koža, s peklensko zlobo v mrkih očeh in na zgrbančenem obrazu. Nekateri so jahali na kozlih, drugi na burklah in metlah. Z Mokrega polja so se dvignile tri coprnice na čvrstih fantih, katerim so bile botre in so dobile s tem oblast do njih, da so jih smele obrzdati In zasesti. Dva poglavitna gospoda, Hmeljniški in Kleveški, sta se šopirila na težkih plugih, s katerima se bosta na Kleku pobahala, da uprezata vanju mesto konj in volov svoje kmete. Na vsa usta se je zasmejal Martini^k proštu, ki je jezdaril po otročje na palici. Tudi on se je ž njo pohvalil, da jo vihti brez milosti in nikdar ne utrudivši se nad razbitimi hrbti svojih pod- ložnikov. Največ Je bilo takih, ki so se bili namazali s hudičevo mastjo in leteli prosto, brez opore: copmiki vsi narobe oblečeni, z obrnjenimi žepi, coprnice pa nakazno razmršene, držeč z levo roko do rame dvignjeno krilo, s copato na desni nogi, z desno roko in boso levo nogo pa mahaje in poganjaje se, kakor da plavajo. Posebno zanimiva jaharica je bila krčmarica Janezovka, katero je Martinek poznal: sedela je na požastni, velikanski svinji. Neznansko pa je ostrmel, ko je zagledal med coprnicami svojo sosedo in botro Skumaraho. Tudi ona ga je zapazila in se mu zabavljivo zakrohotala: Dober večer, srček! zdaj me boš pa nesel. 2e mu je hotela skočiti na rame, kar se ji pokaže v njegovi roki glogov les, coprniški strah in trepet. Zdaj odleti po bliskovito, kakor da bi se bila na gada namerila in Sine nazaj med drugarice, katerim se je mudilo, pa so frčale z vihamo silo in naglostjo proti zaželenemu hribu k svojemu zapoved-niku in ženinu. Ko so dospeli na shodišče vsi coprniki in coprnice, se razpoči s strašanskim treskom mogočni Klek in veličanstveno se dvigne iz njega sam peklenski Satan, ogmjen v dolg rdeč plašč, z bleščečo krono na rogati glavi. V krono je bil vdelan prežlahten kamen, ki je sijal svetleje od poldanskega sonca. Z Gorjancev se Klek prav dobro vidi, ali je do njega še mnogo mnogo ur hodá. Pri čudoviti luči takega kamna pa je Martinek natanko razločil tudi najmanjšo stvarco, ki se je na njem nahajala. Na čarobni gori se je širila prostorna planjava. Na sredi planjave je stala silna kamnita miza, okoli nje pa borni čevljarski stolčki za goste. Okoli mize je bilo velikansko plesišče, po katerem se je vrtilo lahko v isti čas mnogo tisoč plesalcev. Za plesiščem so se dvigali okrog in okrog visoki odri, na katerih so ležali črni mački — peklenski godci t Satan pregleda zbrano vojsko svojih prijateljev in se usede na zlati prestol. Gostje pridejo, klanjaje se, eden za drugim k njemu in ga poljubijo, ali ne po človeški navadi spredaj in v obrazi nran Levstik (1831-1887) DEKLE IN PTICA Dekle je zajemalo v vedro vode, v vedro kovano, vodice hladne; pogleda se v vodo, vidi si obraz, začudi se .tvojemu licu tačas: »Lepote, ki jo na obrazu imam, za tri gradove bele ne dam.< Po veji skakljal je ptiček vesel, pa mladi deklici tako je odpel: *A1 kadar bo eden pravi prišel, vso tvojo lepoto zastonj bo imel.c »Kar rekel si, ptiček, to grda Je laž, al ujet' te ne morem, ker perje imaš.« »Ko moje peruti Imela bi ti. Se dan's bi zletela čez hribe, doli: in kjer bi se tebi povšeči dobil, čeprav siromak in revež bi bil, pod tremi gradovi koj streho mu daš, katere na svojem obrazu Imaš.« To rekel je ptiček in zletel je z vej, 'zmed vej pod nebo, pod nebom naprej. Dekle za njim gleda in pravi tako: »I kaj, ko vendar vse res bi bilo? Ptič leta nad nami, on vidi ljudi, ve dobro, kako se po svetu godi.« SOVRAŽNIKOM Razmotril sem početje vaSe, a molčal nisem, ker ne znam; zato namé prokletje vaSe in srd, ki ga od vas imam. Da belo je, vam nisem rekal, kar je temno kot črni vran; za rokovniki nisem tekal: zato se tm vam zdim strupan. Jaz nisem popom upogibal. ni licemerom se krivil, ponigiavce sem vedno Sibal: zato vražěn sem vedno bil. UboStvo, skrb, od va teptanje 1 mraz i glad sem pretrpel, izgubil zveze vse nekdanje; pred jasli vaie nisem Sel! Pred jasli, kjer se dolgouha redi iival, da rezgeta, iz polnega kriči trebuha: »Kdor tu nc žre, ta dom Izdale Pesd ste me imenovali, ker biti nisem h'tel vaS pes; od vseh strani ste v me pljuvali, vaS Izrael pljuval jc ves! Ves Izrael v rokah z ocepki Se zdaj name srdit reii, prvaki vsi in njih prilepki za grmi, v jarkih, za plotmi. A vendar glave ne uklanjam ter vam ne bodem je nikdar in brez bojazni Se oznanjam: Ti slepec si, • ti slepar! POPOTOVANJE OD LITIJE DO ČATEŽA Narod Sale ne čisla samo v navadnem pogovoru, kakor nam kažejo mnoge ribniške smeSnice, ki so ravno po Ribnici najbolj znane, ampak Slovencu je dobrovoljnost všeč tudi v knjigah. Prepričan sem, da prosti ljudje v Novicah radi bero, kar piše Kurnik, in ravno le-ta pevec si je v rodu s Kančnikom. Kmetje imajo Se celo veselje nad lažnivim Kljukcem (Munchhausnom) in nemškim Pavlihom v slovenski obleki (Eulenspieglom), daravno je oboje le prestavljeno, pa Se zelo povrhu. Kaže nam vse to, da bi jako ustregel, kdor bi znal resnico zavijati v prijetne šale. S takim pisanjem bi se ljudstvo najlaže budilo, najlaže bi se mu dajalo veselje do knjig. Seveda bi se moralo pisati v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu. Takemu delu pa gotovo ni kos, kdor ne vé, kako ljudstvo misli in govori, kaj ga razveseljuje, kaj žali, kakove so mu kreposti, kakove napake. Hočeš li biti pisatelj, moraš najprvo jezik imeti, kolikor je mogoče, pod svojo oblastjo; moraS do dobrega poznati narod — sicer je vse puhlo, kar pleteničiš, akoravno morda, sam sebe in svoje bistroglavosti čez mero vesel, meniš, da tvoje delo je s tem bolj izvrstno in gotovo nesmrtne slave, da je vredno tvoje pero, naj bi se obésilo v kako cerkev ali na široko razpotje za večen spomin, da bi se nad njim zgledovali pozni rodovi in čudili se njegovi kreposti, kakor se tudi mi Se zdaj čudimo velikemu ajdovskemu rèbru, ki visi na Gorenjskem v Crngrobu. Mogoče je, da se ti plazi vse to po možganih ali morda Se tudi kaj drugega, toda čas je veter, ki pleve razpiha in le zrno pušča. Marsikdo večkrat zavpije med nami: Za ljudstvo, za ljudstvo! Ali vprašam: koliko je pravzaprav pisanih knjig za slovensko ljudstvo? Le sami duhovni ugajajo duševnim potrebam v narodu in vsi naši tiskarji, ako so imeli ^aj dobička, gotovo si niso z drugimi knjigami tako opomogli kakor s pobožniAS. Koliko natiskov je učakala sama Dušna paša! Ne sme se oponaSati, da Slovenec brati ne zna in noče in, kadar kaj v roko prime, nikoli ne vpraša po drugačnih kniieah kakor po samih pobožnih. — To ni tako! Res je, da starci po kmetih većidel Se črk ne poznajo; ali starci mrjó in mi tudi ne pižemo zanje, ampak 2a mladi zarod, ki se mora učiti. Trudimo se zanamcem v korist, da bi oni dcH vrSili, česar prednjimcem ni bilo moči. Ako tudi mlajši ljud posvetne knjige še zdaj gleda po strani, je to samo zato, ker Slovenci menijo sploh, da so prazne vsake bukve, če niso duhovske; in kdo bi si upal biti tako predrzen, da bi se prvi pripogni) in kamen pobral zavoljo te misli? Opomniti pa tudi moram, kako so kmetje moje domovine v slast prebirali Suetina. Komaj so dobili knjižico v vas in brž se je vrstila od hlSe do hiše; in še zdaj se časih menijo pozimske večere, kako se je godilo dvojčkoma Janezu in Pavlu. Sme se reči, da je ta knjiga skoraj do dobrega postala narodna; škoda je le, da se ni tiskala drugič, ker je bilo gotovo hitro zmanjkalo prvega natisa, kajti dandanes je ni več dobiti na pródaj; še med ljudmi se redko nahaja. Tudi Robinzonoua povest je prostemu človeku jako pogodu; ali — jezik, jezik bralca strašil Kdor ni bil med ljudmi, ne verjame, koliko pisava pomaga bukvam, da se prikupijo ali odkupijo. Minulo jesen sem videl kmeta, ki je srdit vrgel knjigo pod klop, ker je zavolja prekosmatega nemčenja ni mogel umeti, akoravno je na čelu nosila lažnivo ime: za prosto ljudstvo. Na Dolenjskem sem naletel na domačina, ki je imel celó Robidovo fiziko; skrbno me je izpraševal, česar ni mogel sam razumeti. Iz tega, kar se je opomnilo do zdaj, vidimo jasno, da ljudstvo bi že bralo, ko bi le imelo kaj. In kakor bi raslo med nami število dobrih knjig, tako bi tudi raslo med narodom veselje do njih. Resda smo v veliki zadregi, kar se tiče snovi, ki naj bi jo izdelovali. Za igre nam ne manjka drugega nič kakor zgodovinske podlage, igrališča in jezika. Sam širokopleči kmet brez težave pripoveduje svoje proste misli v prosti besedi in slovenski dramatik bi le same kmečke značaje lahko obrazil po življenju in po naravi. Kaj ti bo gospoda, ki je vsa potujčena? Zato pa tudi nimamo lahkega izobraženega pogovora za omikane osebe. Zdelo nam bi se gotovo preomledno, ako bi mlade mestne šogice po slovenskih knjigah, s čašico kave pred sabo, v našem novojeziku čudile se Prešernovim visokomislim in govorile o slavohramu slovitih Slavjanov; smeh nam bi uhajal, ko bi se gospo-dičem prilizovale s čisto slovenščino Ijubomilc, krasnozorne ali zornokrasne, nežnomlade lepote, katerih makordeča usteca še ne znajo izrekati črke ž. Bilo bi neverjetno, ako bi uradnik v pisarnici kmeta vprašal: Kakšne so bile tiste vile? namesto: Kako so tiste vile ven videle? — ako bi klicarji po mestnih trgih né vpili za bobnom: Ferlovtpórung! Na znanje bo dano itd. Kadar bi te reči pisali drugače, kakor v resnici, lahko vidi vsak, da bi obraževali čas, kakršnega ni med nami; ali vse to pa nam bi lahko dajalo krasne zabavljice in šale. Ni mi treba opominjati, da poezija naj bo idealna tudi v jeziku. — Vse ima svoje mejnike. Pevčevo delo mora biti zrcalo svojega časa, mora stati na vogelnem kamnu narodnega života, sicer nima veljave, ker je enako poslopju, na pajčino zidanemu. Ko bi gledišče imeli, morda bi se naredile kake vesele igre iz kmečkega življenja; pa samih oračev in mlatičev bi se tudi naveličali kmalu. Ko-tzebue v svoje igre ni jemal kmetov, ampak prapornike, tajnike itd. in vendar so mu očitali Nemci: Kaj se pa more velikega zgoditi le-téj siromačijil Gotovo pa bi imel Slovenec dosti veselja do gledišča, ako bi vedel, kaj se govori, kaj se počenja. Igrali so pred tremi leti v Laščah učenci kratko burko v domačem jeziku in videl sem, kako so prosti ljudje na uho vlekli in kazali, da jim je všeč. Skorajda ravno tako malo snovi imamo za roman; ali dejal bi, da tukaj nam stojita odprti vsaj dve poti. Prva je pobožnonarodna, po kateri je pisan Svetin; druga bi morda bila nekoliko zasuknjena po zgledu Župnika Wake-fieldskega — ki je prestavljen že tudi v ilirsko narečje — na čisti podlagi slovenskega življa. Vzeti bi se moral kak veljaven domačin in k njemu bi se vrstile druge manj pomenljive osebe, kakršnih nam bi ne zmanjkalo tako hitro. Saj vemo vsi, da šaljivi Ribničan obide križem svet, da imajo Gorenjci dovolj pravljic o vojaških begunih, ki so se potikali po hribih in šumah. Vsa naša dežela pripoveduje Se dandanes, kako so nekdaj lovili mlade moške in dajali jih po sili na vojsko. Celo rokovnjači in deseti bratje so narodna lastnina, akoravno zlasti prvih nihče ni vesel. Slaoa Jenko (l839«l869) PO SLOVESU Teman oblak izza gore privlekel se je nad poljé, nad poljem v sredi je obstal, nebo je tezinCez obdal. To ni oblak izza goré, to tudi ni ravno poljé; to misel je le ialostna na sredi srca mojega. TROJNO GORJE Gorjé, kdo nima doma, kdor ni nikjer sam svoj gospod; naj kriiem svet preroma, saj vendar tujec je povsod. Gorje, kdor se useda za tujo mizo iive dni; vsak grižljaj mu preseda, požirek vsak mu zagreni. Gorjé, kdor zatajiti prisiljen voljo in srcé bedakom posoditi Cas mora, glavo in srcé. SLOVENSKA ZGODOVINA Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane. V zlatih Črkah v zgodovini se bero narodov čini; Ic od našega ni glasa s prejšnjega ne zdanj'ga Casa. Kdo spominja se nekdanjih v revni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraka Cez grob borega oCaka. In ko ura nam odbije, Cma zemlja noi pokrije; kdo bo še po nas poprašal? Kdo se z nami bo ponaša)? Kako rod za rodom gine, to povest Je domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane. ADRIJANSKO MORJE Uuči, morje adrijaiukul nilo nekdaj ti slovansko, ko po tebi hrastov brod vozil je slovanski rod. FrM Erjavec (1834-1887) „„ TAŠČICA Med vsemi pticami, ki nam s svojimi pesmimi oživljajo les in log, si ti. ljubu taiCica, meni najmilejSa, med vsemi si mi najbolj k srcu prirasla. Ne bom Uiil, da je slavec in te marsikateri drug ptiček većji umetnik, ali kraj vsega vendar ostunel moja ljubljenka. Prikupila si se mi menda posebno zato, ker si bila moja prva ptiCka, ker sem eno celo zimo opazoval tvoje živahno vedenje In ti dan za dnevom potresal kruSne in mesne drobtinice. Tudi pozneje se z nobeno ptico nisva tuko dobro sporazumela kakor • teboj in okoli tebe se mi vrti dokaj mladostnih spominov. Okoli Vseh svetih, ko je prvikrat mrzel jesenski veter popihaval, sem te na^l nekega jutra v veži. Ko si me opazila, si smuknila pod staro omaro, jaz sem pa hitro vciLna vrata zaprl, izbine duri pa na stežaj odprl. Kmalu si prhnila izp^ umure, cincala si v nito ter si z veselim glasom pozdravila mojo babico (staro mater), ki je pri peći za kolovratom sedela. Od tega dne se je med nama snovalo prijateljstvo. Vemo sem te povsod spremljal t oćml. ko si po kotih lovila zadnje osamele muhe- vsak dan sem ti vodo premenil in ti stregel, karkoli sem mogel. Se sedaj te vidim živo pred seboj, knko si na uri Cepeč tiho drobila pesmico; zdi se ml. kakor bi se vse to bilo godilo lani. daslravno so od tistega časa pretekla leta in leta in se je ljuba babica že zdavnaj preselila v večnost.— Zunaj je melo s snegom, mi trije smo pa v tihi izbi sedeli pri topil peči. Babica je odmaknila kolovrat od sebe. laz sem na nizkem stolčku sedel In zvesto poslušal vesele in žalostne povesti iz babičinih ust. Ako ml le kaka beseda uSla, tega si ti kriva, Jjuba taJčica, ki si zraven naju na kolovratu sedeči z rjavim očcsccm kmalu babico, kmalu mene po strani pogledovala. Zjutraj si me pa na mojem zglavju žvrgoleč iz spanja budila. Tako smo preživeli dolgo zimo. In ko je pri.Ma vigred (pomlad), .sem ti odprl okno s težkim srcem, ti pa si zletela v vrt na bezgov grm. Se .ledal te vidim, kako Je takrat radost in morebiti tudi hvaležnost vzkipela v tebi. kako je ražvrgo-Iclo iz drobnih rdečih prsec. Ta&čica je pa tudi res brhka in živa ptica. Zgoraj Je sivkasto zelena, (podaj belkasta, na čelu, na grlu in na prsih pa rumeno čmkasta. Njen tenki in ravni, samo na koncu malo prikrivljcnl kljun nam spričuje, da se taSčich živi s črvlčkl, Stajki in vsakovrstnimi mehkimi žužki, jeseni pa tudi mda kavsne v kako .sočno agodo po grmovju. TaSčica je ljubezniva, vesela in zgovorna ptičica, milo cvrčaje hitro smuče od grma do grma. Človeka se ne boji, Se prav prijazno se ozira nanj, kakor bi vedela, da se nima ničesar bati. Med seboj se rade dražijo in kavsajo, toda so nn drug plat spet prav usmiljene in dobroduSne. TaSčica biva po vsej Evropi, povsod v grmovju in goičavi, zinsti blizu virov In potokov. Gnezda ne dela nikoli visoko od tal ,najrajSl na tleh med razkrečenimi koreninami nli pa v votlini kakega gnilega parobka. Spleteno je iz--- Koncc malega travna že znese samica 5—7 tenkoluplnastih rjavo pikčastih jajčec. V valjenju Izmenjava samec samico In v 14 dneh se mladiči izvale. Ze meseca velikega srpana se v mladičih zbudi na^n za potovanie, iz lesov se pripodć v vrte in na polje, skrivaje se po mejah in scčih; pozneje se Jim pridružijo Se stari z drugimi mladiči. Ko pa nastopi zima, se izgubljajo počasi proti Laikem, kjer že preži nanje laskml Lah. Pomladi se taíčice med pr\-iml pticami spet vračajo in pozdravljajo z veselim petjem stara gnezdiSča. Joaip Stritar (1836-1923) KAKO SI OTOŽNO, JESENSKO NEBO Kako si otožno, jesensko nebol Pod tabo vse hira, vse vene, umira; življenje jemlje slovo. ?rMi IrJaTec (1834-1887) TAŠČICA Med vsemi pticami, ki nam s svojimi pesmimi o2ivljajo les in log, si ti. IJubu taiCica, meni naimiiejSa, med vsemi si mi najbolj k srcu prirasla. Nc bom tajil, da jc slavec in ie marsikateri drug ptiček većji umetnik, ali kraj vsega vendar ostuoel moja ljubljenka. Prikupila si se mi menda posebno zato, ker si oila moja prva ptička, ker sem eno celo zimo opazoval tvoje živahno vedenje In ti dan za dnevom potresal kruSne in mesne drobtinice. Tudi pozneje se z nobeno ptico nisva tako dobro sporazumela kakor • teboj in okoli tebe se mi vrti dokaj mladostnih spominov. Okoli Vseh svetih, ko Je prvikrat mrzel Jesenski veter popihaval. sem te naiel nekega Jutra v veži. Ko si me opazila, si smuknila pod staro omaro, iaz sem pa hitro vcina vrata zaprl, izbine ouri pa na steiaj odprl. Kmalu si prnnila izp^ omare, cincala si v hito ter si z ve&elim glasom pozdravila mojo babico (staro mater), ki je pri peći za kolovratom sedela. Od tega dne se Je med nama snovalo prijateljstvo. Vemo sem te povsod spremljal z oćmi, ko si po kotih lovila zadnje osamele muhe' vsak dan sem ti vodo premeni! in ti stregel, karkoli sem mogel. Se sedaj te vidim živo pred seboj, kako si na uri Cepeč tiho drobila pesmico: zdi se mi, kakor bi se vse to bilo godilo lani, daslmvno so od tistega ča.ta pretekla leta in leta in se je ljuba babica že zdavnaj preselila v većnost.— Zunaj je melo s snegom, mi trije smo pa v tihi izbi sedeli pri topli peči. Babica je odmaknila kolovrat od sebe, laz sem na nizkem stolčku sedel in zvesto posluial vesele in žalostne povesti iz babičinih ust. Ako ml je kaka beseda uSla, tcisi si ti kriva, ljuba laSčlca, ki si zraven naju na kolovratu seaeć z rjavim očescem kmalu babico, kmalu mene po strani pogledovala. Zjutraj si me pa na mojem zglavju žvrgoleč iz spanja budila. Tako smo preživeli dolgo zimo. In ko Je pri.^la vigred (pomlad), .sem ti odpri okno s težkim srcem, ti pa si zletela v vrt na bezgov grm. Se .«edal le vidim, kako Je takrat radost in morebiti tudi hvaležnost vzkipela v tebi, kako je lažvrgo-Iclo iz drobnih rdečih prsec. TaSCica Je pa tudi res brhka in živa ptica. Zgoraj je sivkasto zelena, spodaj belkasta, na £člu, na grlu in na prsih pa rumeno čmkasta. Njen tenki in ravni, samo na koncu malo prikrivlicni kljun nam spričujc, da .se taSčicA živi s črvički, Siajki in vsakovrstnimi mehkimi žužki, jeseni pa tudi mda kavsne v kako .sočno agodo po grmovju. TaSčica Je ljubezniva, vesela in zgovorna ptičica, milo cvrčaje hitro smuče od grma do grma. Človeka sc ne boji, Se prav prijazno se ozira nanj, kakor bi vedela, da se nima ničesar bati. Med seboj se rnde dražijo in knvsajo, toda so na drug plat spet prav usmiljene in dobroduSne. TaSčica biva po vsej Evropi, povsod v grmovju in goSčavi, zlasti blizu virov In potokov. Gnezda ne dela nikoli visoko od tal .najraJSi na tleh med razkrečenimi koreninami nli pa v votlini kakega gnilega parobka. Spleteno Je iz--- Konec malega travna že znese samica 5—7 tenkolupinastih rjavo pik£a5lih Jajčec. V valjenju izmenjava samec samico in v 14 dneh se mladiči izvale. le meseca velikega srpana se v mladičih zbudi na^n za potovanje, iz lesov se pripodč v vrte in na polje, skrivaje se po mejah in scčih; pozneje sc jim pridružijo se stari z drugimi mladiči. Ko pa nastopi zima. .se izgubljajo počasi proti Laikem, kjer že preži nanje laskmi Lah. Pomladi se taSčice med pn-imi pticami .spet vračajo in pozdravljajo z veselim petjem stara gnezdiSča. Josip Stritar (1836-2923) KAKO SI OTOŽNO, JESENSKO NEBO Kako si otožno, jesensko nebol Pod tabo vse hira, vse vene, umira; življenje jemlje slovo. DUNAJSKI SONETI XVII Hinavstvo, zavijanje, lumparija, prekanjenost lisičja, zvitost kače, politika se zdě vam vse zvijače; klin s klinom, ?. lumpom lump naj se pobija' Krivi naj se pravica in zavija; poštenost, plemenitost so ifirače! Obrekovanje, laž, če ni drugače — dovoljena jo vsaka grdobija. Slabó ne more dobrega roditi, noč z dnevom, laž z resnico se ne druži; kaj moglo bi iz take zveze priti? Pred mašo maSnik ne brazda po luži; poštenemu je rodoljubu bili, svet bodi sam, kdor sveti stvari služi! XVIII Pisatelji slovenski, časnikarji! Kako surovi ste, neotesani; bosi, nevmiti in nepočesáni, po govoru, vedenju ste drvarji! S peresi ne, vi pišete z loparji! Ce v mislih ste, v jeziku telebani, vi ménite, da pravi ste Slovani; kje plemenitost v našem je slovarji? V psovanju svojem strašno ste zgovorni; z »nemčurji«, »mavtarji«, »liberaluhi« nam pridno bogatite jezik vborni. A kakor goba ste v humorju suhi, v salonu, kakor v coklah kmet, okorni; za vso lepoto slépi ste in gluhi. DANES TUKAJ, JUTRI TAM Danes tukaj, jutri tam, Kakor ptica, ki leti drugi kraji, druga mesta, čez gore in čez planine, če mi všeč ni tu, drugam kraje gledam in ljudi, urno me popelje ccsta! kaj mi mar njih bolečine? Kdo tolaži mi srce, ko tolažbe milo prosi? Kakor svoje jaz gorje, vsak gorje naj svoje nosi! Josip JurSič (1844-1881) DESETI BRAT »No, bom pa So jaz ob kratkem govoril,- pravi Marijan. »Ce se v Štirinajstih dneh, ne. v enem tednu ne odpravii izlepa odtod za vselej, bom to povedal ljudem, ki Jim je mari, da se Manica ne obesi na bera&a, ki je \icli ne more. In ře to ne bo pomagalo, dobii od mene kroglo v glavo in ko bi ne vem kaj bilo,- Dasl Je Imel Lx)vre na take besede vzroka dovolj bet s cepcem odbijati, se Je premagoval in dejal mimo: »Marijan, naravnost vam povem, da sem vas Imel za bolj blagega moia. Da mJ nekove namene podtikale, kakor bi Jaz deklico samo zaCasno sleparil, vam ne morem zamerMi. 2«Um, da bi me bolj spoznali, sicer —« »Sicer je vse hlnavStixia, prazne besede, katerim se Je dala tudi ona preslepiti. Povedal sem ti že, kar sem misIU. Jaz bi ti že drugaCe pokazal, ko bi ne bilo zavoljo nje. V enem tednu!« »Prosim vas, d.njtc mi izgovoriti besedo! — Zal mi je, da sem nedolžen vzrok vaši nesreći, ali preverjen .sem, da vi ne bi bili nić na boIjSem, ko bi mene nikdar ne bilo v (a kraj. Ko bi bil vedel, da ona vas ljubi, bi se veselil z vami kakor prijatelj s prijateljem in nikdar ne bi bil po-izkuSal ničesar zase in nikdar bi se ne bil tako izpozabil, da bi vam bil po namenjenem svojem prizadevanju njeno ljubezen odtegnil ali ukradel, kakor mi očitate.« »Kaj je nisi, lažnivec?« »Menim, da mi morete malo laži izkazati. — Verjemite ml ali ne verjemite, od kraja, ko sem mislil, da je Manica namenjena vam in da tudi sama misli na vas, sem zatiral vsak čut ljubezni. Zdaj pa, ko od nje same vem, da vam nikoli ničesar ni obetala, imam tudi precej lahko vest.« »Pa boS Imel kmalu Se lažjo, ko boS culo navezal In se pobral po svetu, od koder te je vrag prinesel.« »Gotovo lažjo kakor vi, Marijan, zakaj kar ml že tudi storite, drugega ne boste na dobičku, kakor da si boste lahko očitali, da ste veliko pomogli v prczfiodnjo ne.srečo pripravili človeka, ki vam ni drugega žalega storil, kakor da vas je nekaj časa poznal. Lnhko noč! Premislite to, kar sem vam rekel. Storite pa, kar hočete!« »Prav Je, da greš. Ravno bi me bila skoro volja, zalučati te čez kamenje, da bi .se nikdar ne pobral.« »Pretepavat se nisem prišel,« pravi Lovre, »pa mislim tudi, da bi se vam ne dal v.sak kar tako za nič lučati po kamenju. Ce hočete izkuSati kaj takega, vam bo treba najeti koga drugega, ne mene,- RekSi Lovre odide. Svojo puško je bil pozabil na mestu naslonjeno ob kamen. Marijan Je obstaJ. Kvasova mirna beseda in to, da mu ni mogel na marsikaj nič odgovoriti, ga je še bolj razkačilo. »Ko bi je Jaz nikoli nc imel In ne iskal po očetovi želji, ta pritepeni bukvar je tudi ne bo! Ko bi ga zloděj zdajle nazaj prinesel, da bi ga malo potresel.« In da bi svojo jezico, ki je zdaj nad Kvasom ni mogel ohladiti, poizkusil nad njegovo tu ostalo puško, jo je srdito prijel ter jo zagnal pet sežnjev daleč po grmovju. To delo so dopolnjevale tri krepke robate kletve. Tik pred seboj Je zdajci zaslišal preglasen poreden smeh desetega brata. »TI grešnik, grešnikov sin, kaj kolneS Boga in hudirja! Ali nc veš, da preklinjalcl ne bodo gledali nebeškega kraljestva?« Po teh besedah se začne Martinek zopet grohotatl. Ko bi bil ne vem kdo Marijanovih prijateljev v tem trenutku prišel k njemu, bi ga bil z Jezo odgnal. Lahko se tedaj ume, kako je vrelo v njem, ko je ravno ta človedc stopil predenj in Se s tem zaničevalnim smehom. Bilo je zdaj že vdrueiC, da mu je v enakem trenutku priiel pred oći ta mož kakor hudoben nagajiv duh. »Ti pesN Je vpil Marijan in zavzdignil kopito svoje putke. »NiC pes, niti dlake od psa ne naJdcS na moji ko}.i, samo ubogih človeikih kosti, ustvarjenih iz takega očeta, pa iz boljše matere, kakor si ti. Bog ti meni greh odpusti, da te imam tako rad, da ti ne morem oglja zbirati na črepinji, kakor pravi Salomon ali neki drugi modrijan v svetem pismu. Nu, nu, le pusti tisto palico kovano tc, 2c vidinrt, du je puikal Kaj pravii, prijatelj Nuiobe, mož Mudojezcc, ali bo vzel bognas-varuj tega Kvasa v pekel, ali pa ga bo peljal v zakonska nebesa z gra-ičakovo h£erjo? Povedi, kaj menii? Jaz pravim, da bo tako, kakor sem nazadnje dejal. Tebi bo pa kaj odmečka vrgel. Ali bi nc bilo uko prav? Kaj?- Zu odgovor na neprilično Salo Je dobil Martinek s puikinim kopitom po kolenih, da Je omahnil. Ravno zdaj se Je pokazala luna izza sivega oblaka in obsinila desetega brata, ki je prav polagoma odkladal kamižolo, čevlje z rumen, palico in kučmo. -Fante, udari ie enkrat, da bom vedel, da se nisi bil izpozabil, ko si me mahnili Udari, če hočeS poznati desetega brata!» -Na, hudič!« Rekii mahne Marijan srdito vdrugič. Martin uskoči novemu udarcu pa v tem hipu drži Marijana z eno roko za puško, z drugo za vrat. Mladenič se je zvijal, da bi se oprostil t>erača, pa zastonj. Videl je, da ima Martin več moči, iiakor bi jo bil kdo pričakoval v teh koščenih presušenih udih. Zdaj pa zdaj Je Martinek svojega nasprotnika vrlo pomikastil in smeje se vedno govoril: »Vidiš, vidiš, žaba! Tako se iztresajo norosti iz neumnih, prevzetnih buč. Ni pridno, če človek meni, da vse ustrahuje.« In ko je Marijan zopet Jel srdito otcpavuti z rokami in nogami, ga Je zavihtel Martinek okrog sebe, ga zopet malo pomikastil in dejal:"»Ho, konjiček, pohleven bodi in ponižen! Glej, kako bi tc lahko neki mož zalučil čez pečevje v dolino, kakor si ti ravno prej obetal nekomu, ti zgaga ti! In zalučil bi te kakor leščevo batino, da ne bi nobena tvojih koščic ostala cela, ko ne bi bil po nesreči sin nekoga, ki bi, to se ve, meni najrajši v testament zapisal bolezen za dcdino. Le počasi, kadar se mi bo zdelo, te bom pa pustil. Ali se boš poboljšal? Bojim sPač hrabro srce ti imai, izvrsten prevoznik si nai; ni takega blizu okolil A nas tam pohvali glavar, prekrasen pač čaka nas dar, krasnejli nas ni ie nikolil« »•Na mestu!«« — dé ribič krepkó — a veslo zaiene v vodó ... >»Tú vaše in moje plačilol«« »Bes, djaur!« ie krik iz valov, iz mokrih je Save grobov — potem pa vse tiho je bilo ... ANKA Gre po stèzi čez poljé zeleno Anka mlada, dete zapuičeno. Kovček lahek nese mi v levici, solze z desno briše si po lici; joče milo mi sirota Anka, stoče milo, toži brez prestanka: »Oj, cvetice, srečne ve sestrice, jasno vedno vam je lepo lice; jad nobeden srca ne pretresa, solza vam ne kane iz očesa. A gorjé mu, kdor od doma mora, kdor na domu nima več prostora, komur starše v hladni grob dejali, koRar kruha služit so poslali! Morete mi, rože, razodeti, kaj sirote delamo na sveti?« A cvetice cvetejo, dišijo, Anki mladi ne odgovorijo. Stopa dalje po stezici Anka, bol premišlja svojo brez prestanka; ptici vsaki žalost svojo toži, ptici v grmu, ki veselo kroži: »Kaj vam pravim, pevke moje mile, kaj vesele bi pač ve ne bile! Skrb vam nikdar srca ne pretresa, solza vam ne kane iz očesa. A gorjé mu, kdor od doma mora. kdor na domu nima več prostora, komur starše v rani grob dejali, kogar kruha služit so poslali! Hočete li, ptice, razodeti, kaj sirote hodimo po sveti?« A veselo ptice ivrgolijo, Anki mladi ne odgovorijo. Ide Anka, pride do potoka, pa na brvi zaihti, zajoka: »Potok bistri, voda žuboreča, bol neznana tebi je skeleča. Kak lahkó mi tod skakljal po polji, sonce, tema — vse ti je po volji! A gorjé mu, kdor od doma mora,^ kdor na domu nima več prostora, komur starSe v temni grob dejali, kruha služit pa siroto dali... Potok bistri, vei li razodeti, ččmu pač smo reveži na sveti?« Sliši voda to ihtenje vroče, čuti solze, vase padajoče; teče potok iumno po livadi, reče potok hladno Anki mladi: »Daleč mene pot po svetu vodi, dosti potek vidi, koder hodL To-le ve ti, dèkle, razodeti: Prva nisi — zadnja ne na sveti!« Janko Cerstnik (18S2-1897) pesmi v prozi I Videl sem nekoć dečka, triletnega, čvrstega, a svojeglavega. 0£e mu je veleval, naj sede za nUzo. Fant ni hotel ter se je vrgel na tla. •Vstanii« dejal je oie. »Ne, ne borni« kriCal je deSek. »Pa lezi I« »Ne, ne bomi« In le se je sklonil kviikul »Pa stoji« »Ne, ne bom!« Sedel je po turSko na tlai »Torej boS pa sedélU »Ne, ne bom!« In ležal je zopet na trebuhu. »I, kaj pa boi?« vpraSal je o£e. »Brcal bomI« kriCal je mali, ker ni znal drugega du£ka svoji trmoglavosti, ter jel krepko biti z nogami ob tla. OCe se je smejal, jaz pa sem se — zjokal! A ne zaradi otročje svojeglavnosti; ne zaradi očetove mehkobe,- oh ^ zaradi sebe sem se zjokal, bridko zjokal — da nimam one dečkove trme, one dečkove moči, da bi brcal okoli sebe, neubogljivo brezobzirno brcali — U Nedavno sem bil v mestu in se Setal brez posla po ulicah. Srečal me je nenavaden, dolgi skrinji podoben voz, katerega sta vlekla dva utrujena konja. Voz je bil zeleno pobarvan. »Kaj vozijo tu?« vpraial sem mimogredočega. »Ah, mestne smeti, mestne smeti!« Kmalu potem srečam drug voz, ki je bil prvemu skoro podoben. Zelen je bil tudi, a stražnik je £el za njim. »Kaj pa je?« vpraial sem. »Mrtvece vozijo ven, ki so za osepnicami umrli!« Odšel sem nem in tih, a za oglom srečam tretji voz, zelen je bil, stražnik je iel za njim, konje pa je vodil krepak, čil hlapec. »Kaj pa je to zopet?« povpraiam nehote. »Ah, konjač stekle pse lovi in zapira v ta zaboj!« smeje se ogovorjeni. »Smrt vendar vse razlike končuje!« vzdihnem. »A lepo je in pomenljivo, d« vse te poravnane razlike in ves pogin tako tolažilno krije barva upanja, barva — zelenal« Ivaa TavSar (1891-1923) visoSka kronika Ko .sem se začel zavedali življenja, je bil oče že petdeset let star. A visok jc bil kakor jablana in hrust kakor medved, ki trga ovce po Blegosu. Govoril je malo besed, pa nobene prijazne, in na hlapce in dekle je preža!, da niso postopali in zanemarjali dela. Kogar Je zalotil, bil je tepen, da se je Bogu .smilil in da je dostikrat komaj življenje odnesel. Uog mi je priča, da je bila mati Barbara najboljSa gospodinja in da je varćcvanjum na vse mogoće načine množila imetek svojemu gospodarju. Ta se pa ni .sramoval pred otroki in pred posli udariti jo mnogokrat po tankem obrazu, da se ji je ulila rdeča kri po licu in suhih čeljustih. Koliko je prejokala ta mučena ženska, ve samo Mati božja, ki je Stela v nočeh solze ponižne in v trdo usodo vdane moje matere. Usmiljenja ni poznal divji in razjedeni visoški gospodar; kričal je pod težkim bremenom, katerega si je bil sam navalil nase, tako da je tudi on v nočeh jcčal in stokal, kakor da bi pri živem telesu tičal {globoko v črni zemlji. Kar smo dobili Jurija, ni več spal pri svoji zakonski družici. Otroka z materjo sta prenočevala v gorenji hiši. Zase pa si je oče izbral svoje prenočišče v kleti. V to klet je podnevi prihajalo le malo svetlobe pri dveh nizkih zamreženih oknih, po stenah pa je vlažnost silila iz ometa in v debelih kapljah lezla po črnem zidovju. Tu si je — kmalu po rojstvu brata Jurija — stolkel nerodno ležišče, katero je sam postiljal in h kateremu ni imela pristopa ne žena ne dekla. Ko sem postajal starejši in ko me je časih zvabila svetla luna s postelje, sem se pritihotapil pred klet in čul sem, kako je oče kričal v spanju, kako je odganjal nekoga od postelje, kako je tulil in hropel. Ni ga užival pnřitka v nočeh in nekdo je moral valiti skalo po njem, tako da je starec obupoval pod njo, kakor da je zagazil pod mlinsko kolo, ki ga je globoko v vodi trlo in stiskalo, da ni mogel premakniti uda in ne dati duška zaprti svoji sapi. Bil sem star dvanajst let. Takrat me je mati prvič peljala v mesto. Takoj pri Poljanskih vratih je tržil nekdo z orožjem. Prodajal je meče, tužke muškete in železne čelade. Vse je bilo bolj staro in obrabljeno, ker je bilo ostalo iz vojske, katera je zavolj krive vere razsajala po celem svetu, da so se povsod morili ljudje in zažigali človeška stanovanja. Po tej vojski so ostala dolga pokopališča in celi tovori orožja. Nekaj tega orožja so zanesli odpuščeni vojaki in tudi prekupci v mesto našega škofa. Tiste dni je bila gorka moja želja postati vojščak, in kar pogrelo me je, ko sem pri loškem trgovcu ugledal samokres z debelim, svetlo okovanim kopitom. ki pa je bil tako velik, da bi ga jaz, otročaj, komaj mogel nositi. Ta samokres je v hipu napolnil mojo dušo in moje srce je poželelo po njem. »Kupite mi ga!« sem vzdihnil k materi. Položila mi je roko na ramo in odgovorila: «Kako ti naj ga kupim, ko bi morala zanj plačati beneški cekini« Kmalu nato je napočil zame najhujši trenutek zapuščenega življenja, ki me je pozneje preganjal pri svetlem dnevu ter me budil iz spanja divjih sanj. Popoldne sva prišla z materjo iz Loke. 2e na brvi pod visoškim domom sva čula vpitje jeznega očeta. Bil je na njivi, kjer mu niso dekle nekaj pogodu opravljale. V največjem strahu sva se stisnila okrog hleva v hišo. Tam je mati odhitela navzgor, da bi se prejkone skrila na izbi, kakor je to vselej storila pri enakem divjanju. A jaz sem obstal ravno pri kleti ter takoj opazil, da so bila vrata priprta. Ko je oče v jezi odrohnel na polje, je pozabil vrata pri kleti zapreti, kar se ni zgodilo ne prej ne slej nikoli. Kot stržek sem švignil v mračni prostor, kamor me je gotovo sam satan vlekel proti volji moje bojazljive duše! Najprej mi je udarila mračnost v oči, da moj onemogli pogled ni razločeval reči od reči. Ali privadil sem se kraja in takrat sem opazil na nemarno skupaj nastlani postelji črn železen zaboj. Bil je zaklenjen in s vojo ročico ga niti premakniti nisem mogel, dasi sem to poskušal. Pot mi je zalil obraz in telo, da sem že hotel pobegniti, ker se mi je dozdevalo, da preži name v temačnem kotu nekaj grozovitega. V tistem trenutku se je prikradel od nekod sončni žarek — Bog-sodnik ga je poslal, da bi udaril grešnika v lastnem otroku — ter zasijal skozi mrežo pri oknu, da se je na temni ilnati zemlji pred mojo nogo . napravila svetla lisa. Sredi lise je ležalo nekaj rumenega. Jezus in Marija! Ko sem se sklonil, tičal mi je v roki, rumen beneški cekin! In zopet sem stal pred prodajalno v Loki ter gledal na svetlo okovani samokres, ki je bil tisti mah želja vseh mojih otroških željá. v najboIjSeni premišljevanju, kako si hočem kupiti ponosno orožje, je pograbila železna post mojo roko, v kateri sem stikal beneški denar. Kakor bi zaSel v past, tako rr.i je stiskal oče malo ročico, da sem kar čutil, da mi na dlani sili cekin v kožo in meso. Oče se je bil vrnil v klet, ali v svojem za-maknjenju nisem opa/il njegovega prihoda. Z desnico se je oklenil moje rókc z levico pa je pograbil cunje ter jih nametal na zaboj. Moja roka se je tresla, ali tudi očetova pest se jc tresla, ker ga je morila najhujša jeza. »Diavolol« je zakričal, »ti se vlačiS okroji postelje očeta, ki ti daje jesti in piti!« Potegnil me je za sabo in niti za trenuiek ni izpustil moje roke. Zunaj ju s težavo izvlekel ključ ter Se z večjo težtvo zaklenil z njim vrata od kleti. »Krasti si hotel!« Kri mu je napolnila obraz in iz njegovih oči je bliskalo, da sem pričel od groze jokati, kar je starega že bolj razkačilo. Po stopnicah me je vlekel v vežo, iz veže v hiSo in k mizi, s kateie so se dvigale muhe v tolpah. Celo sobo je obsevalo sonce, da se je žarila bela stena in rumenkasti strop nad njo. V tem žaru je ugledala moja trepetajoča duša križ v kotu in na njem belo podobo Odrešeniha v trnju in krvi. »Kristus, pomagaj!« sem zastokal ter skušal izviti roko iz očetove pesti. »Hudič ti pomagajl« je zarjul ter mi pritisnil ročico k mizi, da so odnehali prstki in da je odletěl cekin izpod njih, kakor odleti zrno i/, klasa, kadar se mlati žito na podu. »Kradel je, svojemu lastnemu očetu je kradel!« V megli sem videl, da so se mu penila usta. Jaz pa sem ihtel: »Oče, ne bom več!« »Ne boS,« je zakričal hripavo, »bom že poskrbel, da ne boS!« V tujem jeziku je nekaj zaklel. Z levico mi je skupaj stiskal Štiri pi-ste, tako da se je samo mezinec nahajal na mizi. In tedaj se je zgodilo! »Da si zapomniš, kdaj si kradel!« S temi besedami je pograbil'furlansko ostro sekirico, katero je bil nekdo pozabil na stolu. Zamahnil je z njo in m: odsekal polovico malega prsta, da je porosila kri v gostih kapljicah mizo, kakor da je padal rdeči dež po nji. Zasukalo se mi je v glavi, zavrtela sta se okrog mene miza in strop in Kristus v kotu. MODERNA IN NJENI SODOBNIKI Dragotln Kette (1876-1899) SLOVO I Kak tiho vijei se, lalmá, krog mesta, zelena Krka, kot iiilaJà nevesta krog '2enina, ljubo g»l\es je,« pravi nalo l'eter žalosten, »bolezen vse po--žre; pa imaš morebiti vendar kaj dru;;et;a? Glej, kaj pa imaš v loj no(;aviri?« »Eh, to so sanje luskine.. »Same luskine? Ilo;; ti jih blagoslovi!« pravi nato Peter in gre s svojim tovarišem. Ko sta svetnika odšla, se je zvito zasmejala hudobna starka, čei pa sem vaju opeharila, [n hitro jc zopet razvezala tvojo ljubo no(;aviro, da bi tteln tvrtir cckinčkr. 'Juda joj) V no|;aviri ni bilo več cekinov, ampak »ame bele luskine. '1'ako je lažnica sama trbe ojieharilii. Prnvijo, da »e ji je od žalosti in (trahu kar zvrtelo. Joalp liurn-Alekaandrov (1879-1901) POMLADANSKA ROMANCA Odprite okna, odprite duri, mimo jezdi vitn iveti Jurij, iveti Jurij na konju, na lepem konju, »vrti Jurij nam milosti daj I Sveli Jurij je velik ivelnik, premagal je kaío ta boiji vojnik, bila ka£a ta: zi/na-zmaj; prekrvave liie, zmajeve liie, žrne ie cvetni gaj. Odprite okna, odprite duri, nanje trka vitez (veti Jurij, «veti Jurij v tak lepi opravi, da privel je v tej lepi opravi Iťpe dneve nazaj. Vti ti dnevi, Jurjrvú dnevi v deieli lo zdaj. Sveti Jurij ta ni pa le cvetni maj, »veti Jurij je božja svoboda in iivljenje in moi in priroda, in tema le zimski bil zmaj ... Sveti Jurij ko lonce v njo gleda, fvcti Jurij ikozi okna k nam gleda, odprite mu vsr na itrloji In svetnik sveti Jurij vesel skozi duri k nam pridi nazaj I NE VEM, KDO BOLJ JE TOŽEN Ne vem, kdo bolj je tožen, ikrjaniek ali jaz, ah, njemu kakor meni tesnó je isti čas. škrjauiku več leteti, več peti ni mu moč, ker zemljo mrak objema, ker nanjo pada noč. Veselo z vami peti i meni noč ne da, a noč to bolj je huda, to noč je v dnu srca. PA NE POJDEM PREK POLJAN Pa no pojdem prek poljaa, je v poljani črni vran, je v poljani no2 in dan. Jaz bojim se ga moínó, črno vranje je oko, čma> slutnja gre z menó. Ah, v tujini bodem pal, vran oči mi izkljuval, krakAl bo, ne ialoval. NAGELJNE POLJSKE Nageljne poljske sem nosil, rdeče ko kri, klila ljubezen si moja, cvela si letne dni. Zdaj te ni, sonce rumeno, tiho počiva poljé, golo je in pokoieno, daleč oblaki beie. Zdaj te ni, ljubica moja, in kje miru zdaj dobim? Ni te več; i od pokoja, i od miru zdaj beiim. Ven beiim v polje samotno, ie in ie daleč naprej, samega sebe tamt slušam, sebe in žalost brez mej. Ivan Cankar (1876-1918) KAKO SVA NEKDAJ SANJALA Rakó sva nékdaj sanjala o krasnih dneh bodoiih; kako prisegala zveslóst v poljubili si mi vročih! In ves ta čudolepi sen resnica bi ne bila, vse kar z besedo sladko si tedaj mi govorila? O reci, da je res tedaj ljubilo irce tvoje. O reci, da jaz sam sem kriv, ře plaka srce moje. V nesreči je takó bridko, bridkó doliili sebe, in vendar laije bi umrl kot da doliil bf tebe. ZEMLJA OD TOGE NESKONČNE Zemlja od toge neskončne v vetru jesenskem ječi; tam za oblaki pa mesec, v iúlostnih mislih bledi. V mrtvi jesenski se noči vseli brezupnost v srce; svoje ostavil iivljenje, prazne bi človek ielje. Svoje ostavljam življenje, — tebe, oj dekle krasnó noč je temná okrog mene, v srcu ie bolj je temnó. KO V TESNEM OBJEMU Ko v tesnem objemu, o draga, utihnejo moje leljé; naenkrat mi ialostna misel vznemiri presrečno srce. Saj biti ne more na večno iivljenje lepo ko* sedaj; saj bog ni odsodil človeku da vlival na zemlji bi raj. kaj pripoveduje vrba Ko je v mraku lapa zapihljala, je pri grobu vrba iepetala: »Jamo koplje itar grobar ob meni, koplje v zemlji jo nepoiveřeni. (^rno krito polotijo vanjo. Ne potoki nikdo solze nanjo. V črni krsti mlail mrlič počiva, v svetu lepšem duSa mu prebiva. V svojem srcu je prestrastno ljubil, si življenje mlado je pohubil. Drug je vzel mu diiie sladko nado, vzel je njemu z njo življenje mlado . Pri pogrebu niso mu zvonili, ni duhovnik molil ob gomili: saj je živel, saj umrl je bedno, beden torej bode naj za vedno.« Spet je v mraku sapa zapihljala, spet pri grobu vrba iepetala: »Daleč tam med krasnimi grobovi stal grobar je spet ob jami novi. . . Zazvonili so zvonovi krasno, zadonelo k nebu petje glasno. Za blestečo, pozlačeno krsto, glej pogrcbcev dolgo, črno vrsto; in ženica vsaka bridko jok«, in neznancev dobro srce poka ... V sladki sreči tekla so mu leta, in odiel je v lepih dneh od sveta . .. Spet zaplaka ljudstvo naokoli, ob gomili pa duhovnik moli: Bog ga sprejmi k sebi nad viiino, ki zapustil solzno je dolino ... Saj je živel, saj umrl je srečno, srečen torej bode naj na večno ...« Nad grobovi luna je sijala, v tihem kotu vrba je molčala ... IZ MOJE SAMOTNE, GRENKE MLADOSTI Iz luujc tainuLilc, greiiXe Jiiladuili, vse pulnc poniianja, polne bridkoiti, tc ivctiju liliu tvoje oči; v iiclc|iLMn iivlji-iiju ilctl Nvizrvkljivc|;a, iredi vcčiu* »iiini ilcd Vfinuiivi'ija, luč iicu(;atljiva trcdi večne nuči: Vci ic iiiuilirit in ilub ii-ni zuili'1 itu ruine lq)lji'niu krii, iiripravljcn zujno; niuje niluilo oil lu (;lťJulc v nu£ — to (,'Ktlulc, (,'lcj, in lam je vdajulu, da tam od i/liuJa jc lu£ priliujalu — ic »cni Ic tlulil Ircjiclojuč. 2e so te tlrciialc mojv duic pcroli, ie li je liilcla vcfcla napruli, priila li, liuK lant jc jiriii*! i li-l>o); in vtenaukuli tc lu£ zasvetila je, ĆCZ iivljcnjc te moje luč boija razlila je, čez to trnovo pol, ki jc delci moj. Ti ti ila — IJof I labol — a luč je ostala, tvcio hrci>cnenjc, ki ti mi ya dula, gori zdaj v meni vie dni in noči, {•ori zdaj v meni trcili vseh bridkosti in iz moje samotne, grenke niladucti se svetijo tiho tvoje oči. SOVA V soboto popoldne je bilo. Melnar in ministrant sta potrkavala; ko sta se vračala iz cerkve, sta gredoč stopila k nam. Melnar je stiskal s Sapastimi rokami veliko sovo, ki je včasih srdito zamahnila s telkimi perutmi, poskušala oprasniti z jeklenimi kremplji. Lepa iival je bila, pogled njenih udrtih, okroglih oči pa je bil strašen, prikritega, besnega sovraštva poln, sovraštva, zaničevanja in prezira do ljudi, do sveta in Boga, sovraštva in zaničevanja do iivljenja, dneva in sonca; v tistem zamolklo rumenem plamenu ozkih zenic je bilo kakor najgloblje, poslednje spoznanje, ob katerem bi človek okamenel; spoznanje daleč onkraj groba, do črne brezdanjosti, iz katere se krohoče za-smeh vsej trenutni klavrni vesoljnosti. Kupili smo to sovo od melnarja, da bi jo imeli pri hiši, kakor imajo drugod papige. Vtaknili smo jo v veliko, z mrvo nastlano kletko; med vratci je gredoč Se usekala meinarja v roko, da se je pocedila kri. Nato je stala tiho, nepremično sredi kletke, oči globoko skrite pod sive, namršene obrvi, rumeni kljun zasekan v prsi. Če se je kdo pribliial, zazibal kletko, se je komaj ganila, le oči so se za hip napol odprle in iz njih se je zabliskalo tisto besno, globoko, ne-tignano sovraštvo, ki tudi v ječi ni poznalo ne vdanosti, ne strahu. Domislil sem se tistega Vaneka, ki se je krohotal pod vislicami, da so ga slišali na cesto. Za prvo noč smo jo spravili v malo prazno kamrico poleg moje izbe. Kamrica je bila temna, imela je le ozko okroglo lino z zaprašenim okencem. Takrat so bile prelepe spomladanske noči. Pri nas na holmu, v samoti, sredi smrekovih gajev in sadnih vrtov, se oznanja pomlad vse prej, vse topleje in glasneje nego spodaj v dolini. V tihih nočeh se človeku zdi, da čuje livljenje, ki se drami; tajnostni glasovi, kakor globoko iz zemlje same, nemirno trepe-tanje v vejevju, nenaden, hrepeneč klic iz daljave — in vendar tišina, tako neskončna, da bi slišal zvezde na nebu. Legel sem in upihnil svečo. V dremavici se mi je zazdelo, da vidim tik pred seboj dvoje zamolklih rumenih senc; nato ni bilo ničesar več. Pripetilo se je nekaj čudovitega v mojom ateljeju in v meni samem... Moji modeli so oživeli. Iz teh motnih oči je zasijala duSa, — sončna luč izza megle... Znane osebe in vsakdanje zgodbe so se spajale v dovršeno harmonijo; sedanjost je stala pred mano v jasnem soglasju z davno minulimi časi In s krasno prihodnostjo, o kakršni je sanjalo moje srce v svojih najlepših urah; stal je pred mano ves kratki trenutek od. Adama do Antikrista ... Videl sem ta kratki trenutek v pogledu umirajočih oči — v smehljaju ljubečih usten, — čul sem ga iz vzdiha izmučenih prsi. To ni bil več snm6 kos blatnega življenja, to ni bila samó pest mastne ilovice, pobrane na najbližji njivi... Vdal sem se s tiho razkošnostjo samemu sebi. K vragu vse teorije! Moje oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren' organ moje duše, — moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva ... Zunaj je zima in noč, ali v moji .sobi plava mehki pomladni vonj. S smehljajočimi očmi .stopajo predme lepe mlade sanje... Moja ljubica je položila svoje mehke roke krog mojega vrata ... kakor tihe sence vstajajo krog mene moji žalostni dnevi... pred sabo vidim smehljaj na mrtvem obrazu svoje matere... Moji modeli so oživeli. Dahnil sem vanje svoje misli... svoje sanje... svoje življenje. HLAPEC JERNEJ Odlomek XII PriSli so do duri, ki so bile odprte na stežaj. V izbi je staťka Široko mizo mlad človek, ki je imel svetle brke in vesele oči. Ozrl se je in Je bil osupel, ko je ugledal dolgega Jerneja in njegovo procesijo. Bradač je pokazal preko rame s palcem na Jerneja, pomežiknil je prešerno in se je nasmehnil in je rekel: »Tebi, Košir, ki si človek humorja, priporočam in izročam popotnika, ki išče pravičnih sodnikov na tem svetu. Razloži mu, čigava je jablan: ali tistega, ki jo je zasadil, ali tistega, ki jo je otresel?« Tako je uganjal burke s pravico božjo. Mladi sodnik pa se ni smejal, temveč namršil je svetle obrvi. »Cemu komedije? Kdo ste vi, človek, in koga iščete?« Jernej je stopil blizu preden j. »Jernej sem z Betajnove in krivico so mi storili. Zato sem se napotil po svetu, da bi poiskal pravice, ki jo je Bog poslal in ki jo hranijo sodniki v svojih bukvah.« »Kakšno krivico so vam storili? Koga tožite in čemu?« »Nikogar ne tožim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi trpeli ljudje zaradi moje pravice. Ce nasitite mene, ni potreba, da bi bili drugi lačni. Tako se je zgodilo, kakor bom povedal; še otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste učeni in poznate postavo! — Delal sem štirideset let na Betajnovi; ni toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju ne na senožeti, kamor še ni bil kanil pot od mojega čela. Tako sem delal štirideset let in Bog je obilno blagoslovil to moje delo. Pa je umrl stari Sitar, pa je prišel sin njegov, negodnik, in je rekel, v prešerni pijanosti je rekel: Jernej, zdaj poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal, zdaj si star in nadložen, ne maram te več; ni več kota zate v domu, ki si ga sam postavil in ga varoval vsega hudega, ni več zate kruha, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno palico pa pojdi, kamor ti je pot! Tako je rekel; je razsodil sam zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne tistega, ki jo'^é zasadil. Jaz pa sem šel in sem se napotil iskat pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki ie človeška sila ne mori» rar.Hrpt.i. TíA7Sf>Hit/»i«r Tako Je govoril Jernej, poiasi In po vrsti, brez hinavSCine. Mladi sodnik pa je posluSal in je gledal žalostno. »I^ vrnite se,« je rekel, »vrnile se na Betajnovo k svojemu gospodarju, ki Je trd in krivlCen, In mu recite: spoznaj pravico, bodi usmiljen, daj ml kot v svoji hiši, kos kruha na stara leta! Recite mu tako, pa mu bo žal in bo spoznal svoj greh in bo storil, kakor boste prosili!« Osupel je posluSal Jernej take besede; dolgo je molčal. »Kaj ste sodnik?« »Sodnik sem.« »Pa ste razsodili po pisani in božji pravici?« »Tako sem razsodil.« Visoko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil višji od sodnika in od lenuhov, ki so stali pred durmi. »Jaz pa rečem, sodnik, da niste razsodili ne po človeški ne po božji pravici! Kaj je Bog ukazal, da se zavali negodnik na posteljo, ki sem jo jaz sam postiljal in ravnal trdih štirideset let? Kaj je Bog zapovedal, da naj pogine v jarku Jernej, ko si je postavil lepo hišo in topel hram? Odprite bukve: ne znam brati, pa bi rad videl od daleč tiste črne besede, ki so tako naredile in zapovedale. Pokažite: tudi vezavo bi rad videl tistih bukev in črno obrezo! Ali je tam zapisano, povejte: delal si, s krvjo si gnojil, da je visoko pognala pšenica, da se je cedila trava od soka zdaj pa, ko si star in nadložen, ko ni več krvi, da bi z njo gnojil, zdaj pojdi! Co je zapisano, povejte, da naj Jernej, kadar jo napolnil shrambo in kaSčo, hodi od vasi do vasi, od hiše do hiše, v nadlogo ljudem in psom, ter pro.^i vbogajme skorjo kruha? To ml povejte! In še mi razložite, kako da ravnam zdaj .s svojim delom, kam bi z njim: v zemljo je zakopano, pač za klaftro globoko — kako naj ga izkopljem? Kako naj ga povežem v culo, na ramo zadenem? Mojih .štirideset let — kako naj jih spravim, kako zauživam na započku? Tukaj je cula: perilo Je notri in prazniška obleka! Štirideset let — preštejte In premislite, koliko je to tednov in koliko ur! Moja pamet je počasna, stara; ne znam prešteti; ampak povejte mi, če je to samo toliko tednov in samo toliko dni, da je ta cula obilno plačilo? Prazniška obleka in platnena srajca pravično povračilo? Tako je, recite: obilno plačilo, pravično povračilo — pa bom verjel, da ste sodnik, kakor ga je Bog postavili« 2alosten je poslušal mladi sodnik, žalosten Je gledal na Jernejev zagoreli, razorani obraz, na prašne čevlje in obnošeno obleko. »Ne prerekajte se s pravico, kakor je; ljudje .so jo ustvarili, ljudje ji dali silo in oblast. Kadar vas biča, upognlte hrbet In zaupajte v Bog«; če spremeni obraz, da bi je človek ne razločil od krivice, obrnite .se stran in ne iščite opravka z njo! Tako premislite, pa pojdite zbogom In .storite, kakor sem rekel!« Ves osupel, ves prestrašen je pogledal Jernej. »Torej ni pravice? Torej ste jo zatajili?« Sodnik je molčal. »Zato ste jo pač zaprli v to veliko hišo, da bi ne mogla v svet? Zaklenili ste jo dvakrat, zapečatili ste jo devetkrat, da bi se ne izgubila na lesto, da bi je ne srečal Jernej? Zato ste jo ukradli, vtaknili v suknjo, da bi se ne razodela željnim očem? Ampak ukanill ste se, ko ste tako storili, niste poznali Jerneja! Iskal jo bom, pa če je zakopana v zemljo tako globoko kakor moje delo! Kopal bom, lopato bom vzel in bom kopal, dokler bodo zmogle te moje stare roke! — 2e v Dolini vam je rekel tisti kmet, razbojniki vam je rekel po pravici. Jaz pa sem si mislil v svoji nespameti: razbojniki je rekel, pa so pravični sodniki; slabo je gledal, krmežljave so njegove oči; slabo Je slišal, gluhasta so njegova ušesa! In se Se ozrl nisem za njim in sem šel. Zdaj pa v drugo, zdaj pa glasneje, tam na stopnicah, moški In ženska: razbojniki, razbojniki! In spet sem si mislil: kako bodo razbojniki v tej hiši, ki je hiša pravice In pisanih postav? Tako sem mislil, pa sem se ukanll v svoji stari pameti. Zakaj ne hiSe pravice, hiSo laži, hinavSdne In razbojniitva ste postavili. Niste služabniki božje besede In postave, paC služabniki satanovi in njegove krivice. Na krivo pot sem zabredel, na pravo krenem!« Zmerom glasneje je Rovoril Jernej, zmerom vei lenuhov je stalo med durmi. Pa je pri.Sel droben, starikav pleSec, in se Je ustavil in je grdo pogledal. »Kdo kriči, kakor črednik na pa5l?f In dalje je govoril Jernej. »NIC ne maram, da bi trpel kdo krivico zaradi Jerneja. Ampak razložil bom, bom tožil: niso pravični sodniki, razbojniki so; nI hl5a pravice, hl.ia hl-navSčine je, z lažjo in hudodelstvom so je oskrunili. Ne bodo vas obesili, na cesto vas bodo spodili, s culo in palico; poruSill bodo to oskrunjeno cerkev, da ne bo kamen ostal na kamnu!« Tako je govoril Jernej in je trepetal od globokega srda. KRALJ NA BETAJNOVI Prizor Iz drugega dejanja KANTOR (tz obednice): No, saj ste tukaj. Kako je? (Dene klobuk na zofo.) MAKS: Dobro. KANTOR (Francki): Idi k otrokom! (Francka v spalnico.) KANTOR (gre k durim v spalnico, ki so bile samo priprte in jih zapre): Sédite. fPride nazaj, sede k mizi v ospredju.) Saj ste si pač mislili, da sem vas bil povabil zato, ker bi jaz sam rad govoril z vami. MAKS: Zdelo se mi je. Toda jaz nisem priSel zategadelj, temveč, da bi se poslovil od hčere vaSega bratranca. KANTOR: Govorila bova čisto stvarno, kakor se spodobi ljudem, ki si nimajo ničesar prikrivati. Ali ste prinesli račun s sabo? Povejte ceno! MAKS: O čem barantava? KANTOR: Jaz nisem stiskavcc; toliko me poznate, dragi gospod. Zahtevajte svobodno. Nato boste pa dovolili, da vam dam svoj blagoslov na dolgo pot in da zaprem vse duri za vami. MAKS: O, gospod Kantor, jako se motite. Nisem priSel sem po kupčiji. KANTOR: No, dobro — le přivijte ceno, jaz se vdam. Rad bi se otresel te reči, kakor sitne muhe: ali se vam je pripetilo kdaj, da vam je bilo do smrti hudo, ker vam je brenčala muha pred nosom? Res mi je neprijetno, zato le přivijte navzgor. MAKS (vstane): Rekel sem, da nisem prinesel računa. KANTOR (ga prime za roko): Zdaj vas držim, zdaj vas ne izpustim. Sédite. MAKS: Kaj mi ponujate? KANTOR: Govorite od srca, nič se ne ženirajte! — Verjemite ml, da mi je težko in grenko, kakor mi ni bilo pač še nikoli v življenju. Ce bi se bila stvar sama naredila ob drugem času in ob drugih prilikah, bi ne bilo nič nelepega na nji. Tako pa mi je težko in zato bi rad, da bi govorili sami. Kaj bi imeli od mojega ponižanja? MAKS: Kar mi Imate povedati, mi povejte. KANTOR: Se enkrat: ne silite, da bi se omazal pred vami. Jaz vas ne sovražim, glejte, jae ne sovražim nikogar. Morda bi vas imel celo rad, ker ste poStenI in pametni in bi si lahko napravili lepo življenje. Zaradi tega mi ni hudo — zdaj govorim odkritosrčno z vami — In ko bi priSli k meni brez računV ne tak neusmiljen.terjavec, bi vam dal svojo hčer in ne bilo bi me skrb za njeno prihodnost. Tako pa me ponižujete za dovodnika, ki je vesel, da so mu okoliščine ugodne in se lahko iznebi blaga za dobro ceno. MAKS (vstane): Sami ste se ponižali. KANTOR (vstane, brutalno;: Dajte ml zdaj plačilo za ponižanje. Plačilo! MAKS: Sami ste si ga vzeli; ponižanje je plačilo za ponižanje. Zdaj vam ne morem dati ničesar več in ne morem vzeti ničesar. Zdaj sva opravila in se lahko posloviva. KANTOR: Varujte se, pomislite! Zdaj ste mi vzeli poslednje, zdaj sem nag pred vami. Vaša be.seda: aH sprejmete moje ponižanje? MAKS: Predno ste prišli v sobo, sva stala na temle prostoru jaz in vaSa hči. Ko bi bili priiSli za minuto pozneje, bi me ne videli nikoli več. Bil bi va5 zet brez vašega blagoslova in brez vaSega ponižanja. In hitel bi bil — jutri osorej bi že svatoval na veliki cesti —, ker sem se bal vaSega ponižanja; ko pa sem bil ugledal vaš obraz, sem se bal in — (se okrene) — sem se tresel. Tako je pri kraju in z Bogom!... KANTOR fmu zastavi pot): O, ne tako brž! Nisva se Se dogovorila. Držim vas in vas ne izpustim. Vi nosite s sabo predragocene reči, da bi vas pustil na cesto. Prišli ste in ste me okradli in zdaj se nič ne pritožujte, če vam pred nosom zaklenem duri. Le kar naravnost: kaj nameravate z mano? MAKS: Kar sem nameraval, sem dosegel. Zdaj imate plot, ki ne morete preko njega. Imate vest, ki vam trka na okno. Imate noge vkovane. To sem nameraval. KANTOR: All veste, da jaz tega nočem? (Brutalnoj Nočem, prijatelj. Ali veste, da se igrate zelo nevarno? Glejte, jaz nočem, nočem plota, nočem vesti, nočem nog vkovanlh! Jaz nočem! Ker jaz nisem tiholazec, sramežljiv, bojazljiv, omoraljen tiholazec Jaz moram naprej, zatorej s poti, prijatelj! MAKS: Ne pojdete naprej, ne za ped dalje. Ne preko trupel. Nina ne pojde v klošter, pojde v mesto. KANTOR: Nosi v svojih sanjah predragocene reči, pojde v kloSter. Rekel sem, da ne maram plota in ne vesti, če ml je kamen na poti, ga brcnem stran. No, ukazujte, poskusite! MAKS: Okradli ste jo, vrnite ji očetov denar. KANTOR (sede, prisiljeno miren, s čudnim nasmehom): No, dalje! MAKS: Okradli ste mojega očeta, okradli in osleparili ste vse, ki so vam prišli naproti. Vaše kraljefstvo je ukradeno, kolikor je v njem beračev, ste jih vi okradli, ste jih slekli, ste jih vrgli na cesto. — Krono z glave, žezlo z roke! KANTOR fkakor prej): Dalje! MAKS: In dali boste krono z glave, žezlo z roke! Niti koraka ne dalje, ne za palec ne boste razširili kraljestva. AH ste čutili, da se že giblje tam doli, da se že upirajo vaši sužnji? To je moje delo, kralj veličastni, to je plot, je vest! KANTOR (vstane): Kdo mi sname krono z glave? MAKS: Jaz. KANTOR se nalahko dotakne njegove rame, se zasmeje in stopi par korakov po sobi, veselo): Gospodek mladi, odkod ta pogum? Odkod ta moč v vaših majhnih rokcah? Kje pa me mislite prijeti, kam udariti? MAKS: Sami ste se slekli pred mano. KANTOR: Kaj Se, prijatelj, kaj še! AH se vam sanja? (Se nasloni na miro, govori veselo): Saj vas bodo zaprli, prijatelj, če boste govorili take neumnosti. V norišnico vas bodo vtaknili! — Ali veste, kdo sem Jaz? Kantor, kralj na Betajnovl! In kdo ste vi? Izugbljen študent! Bodite pametni in premislite: če bi bila zdajle moja suknja vsa krvava in bi vi prišli in bi pokazali: »Glejte, moril je, še ves je krvav!« — precej bi vas zgrabili za lase in bi vas gnali v norišnico. Kralj na Betajnovl morivecl Kaj še Za šalo, Iz dolgega časa se je malo poškropil s krvjo! — In če bi bilo tisti večer, prijatelj, sto in tisoč ljudi zraven In bi sto In tisoč ljudi videlo in •slišalo, bi se obrnili stran in bi rekli: Kralj na Betajnovl morlvec! Kaj Se! To se nam je le tako sanjalo — o, prijatelj. In vtaknili bi vas v norišnico! — MAKS: Zakaj ste se ponižali? KANTOR: Ker ne m.nrnm, da bi ljudje Rrdo sanjali o meni. Tislo neumno sanje, tiste govorice bi mi pač ne zastavile niti pedi mojega pota. — ali bile mi bi zoprno, kakor slabo vreme. Ce deř.uje, grem svojo pot dalje, ali jezi me, da dežuje. To je vso, to je ves moj strah in nić vef. Motili sle so nad mano. MAKS (vstane): Tako sem se torej motil in resnično mi je žal. Pravite, da vam ne morem zastaviti pola — no, poskusili jo vendarle Iroba, p« nnj že bo. kakor Je božja volja. Jaz som se že od nekdaj ukvarjal s stvarmi, ki .som vedel naprej, da se mi izjalovijo. To je moja usoda, Rlejte! (Se odpravlja, da bi odjel.) KANTOR: Potrpíte! Z mano je ba.Ç narobe, le premislilo si to! Kadar so s kakSno stvarjo ukvarjam, se mora posrečiti, pa če jih sto pogine zravon. Jaz nisem kriv, premislite, če mi je pot zastavljena, in verjemite mi, prosim vas, da bi hodil lažje po f^ladki poti. No, če polena ne prelomim, moram vzeti pač sekiro. Premislite, prosim vas! MAKS: Natanko vas razumem, ali nnj bo kakor je božja volja. KANTOR: Samó Se trenutek preudarite. Takrat, glejte, ste me zgrabili za vrat. tako nenadoma ste me zgrabili, sle planili name iz teme, da som se one-svetll in da ste me vodili za roko. Ker ste me videli slabega in ponižanega, me Se danes ne vidite s treznimi očmi, ne veste .5e, kdo sem jaz. MAKS: Preudaril sem do dobrega in mislim, da si nimava ničesar več povedali. KANTOR (gre proti obedntci, blizu vrat postane in se obrne k Maksu): Ničesar več? MAKS: Ničesar. KONEC Obtla me je itraina ulrujenott, ipuslila le je temna in teika na mojo duio, kakor pokrov na rakev. Sam iem »edci v ivoji mrzli, mmčni izbi. Moje telo je bilo mrtvo truplo; vse duri do življenja, veselja in žalosti so bile zaklenjene mojemu srcu, niti spomina ni bilo %eč. Vse je bilo clnlrč, daleč zadnj, utonilo je v praznoto in mmz. Potrkalo je zunnj, počasi in zamolklo. Tako polrka jciar, kadar pride po obsojcnca, da ga spremi na poslednjo pot. Vedel sem, kdo je zunnj, zdi se mi cclo, da sem pričakoval tega gosta, tega in nikogar dmgcga. »Ave!« Tiho, slovesno so se odprle duri in ogromna je stala na pragu sodnica Smrt. V črn plašč je bila zavila in iiroko perjanico je imela na plavi. Moje slnholno in vendar tako težko tr\iplo se je vzdignilo, da pozdravi gosta, kakor se spodobi. Ko je s(idrl za mizo, ni odložil perjanice, zavil se je Se tesneje v svoj plaSč in je gledal mirno in strmo name s svojimi globokimi, srrpimi očmi. Sri srm Inidoma v kot, da bi pristavil samovar, skuhal gostu čnja. In čutil sem, da so me oči njegove spremljale oh vsakem koraku, mirne in MAKS: Zakaj ste se ponižali? KANTOR: Ker ne maram, da bi ljudje Rrdo sanjali o moni. Tisto neumno sanje, tiste govorice bi mi paC ne zastavile niti pedi mojpRa potn. — ali bile mi bi zoprne, kakor slabo vreme. Ce dežuje, Rrem svojo pot dalje, ali jezi me, da dežuje. To je vse, to je ves moj strah in nič već. Motili ste se nad mano. MAKS (vstane): Tako sem se torej motil in rc.'snićno mi jc žnl. Pravite, dn vam ne morem zastaviti pola — no, poskusiti jo vendarle troba, p« nnj že b". kakor je božja volja. Jaz sem se že od nekdaj ukvarjal s stvarmi, ki som vedel naprej, da se mi izjalovijo. To je moja u.soda, Rlojte! (Se odpravlja, da bi odSel.) KANTOR: Potrpite! Z mano je ba.? narobe, le premislite si to! Kadar .«se s kakSno stvarjo ukvarjam, se mora posrečiti, pa če jih sto pogine zraven. Jaz nisem kriv, premislite, če mi je pot zastavljena, in verjemite mi, prosim vas, da bi hodil lažje po gladki poti. No, če polena ne prelomim, moram vzeti pač sekiro. Premislite, prosim vas! MAKS: Natanko vas razumem, ali naj bo kakor je božja volja. KANTOR: Samó 5e trenutek preudarite. Takrat, glejte, ste me zgrabili za vrat, tako nenadoma ste me zgrabili, ste planili name iz teme, da .som se one-svetil in da ste me vodili za roko. Ker ste me videli slabega in ponižanega, me ie danes ne vidite s treznimi očmi, ne veste .ie, kdo sem jaz. MAKS: Preudaril sem do dobrega in mislim, da si nimava ničesar več povedali. KANTOR (gre proti obcdntc«, bliru vrnt po.Knne in xe obrne k Maksu): Ničesar več? MAKS: Ničesar. KONEC Obšla me je itralna utrujenoit, spustila se je temna in teZka na mojo dulo, kakor pokrov na rakev. Sam sem sedel v svoji mnli, mračni izbi. Moje telo je bilo mrtvo truplo; vse duri do življenja, veselja in ialoiti so bile zaklenjene mojemu srcu, niti spomina ni bilo več. Vse je bilo daleč, daleč zadnj, utonilo je v praznoto in mraz. Potrkalo jc zunaj, počasi in zamolklo. Tako potrka ječar, kadar pride po obsojenca, da ga spremi na poslednjo pot. Vedel sem, kdo je ztmaj, zdi se mi celo, da sem pričakoval tega gosta, tega in nikogar dnigcga. »Avel« Tiho, slovesno so se odprle duri in ogromna je stala na pragu sodnica Smrt. V črn plalč je bila zavita in iiroko perjanico je imela na glavi. Moje slabotno in vendar tako težko truplo se je vzdignilo, da pozdravi gosta, kakor se spodobi. Ko jc sódel za mizo, ni odložil perjanice, zavil se je !e tesneje v svoj plašč in je gledal mirno in strmo name s svojimi globokimi, srrpimi očmi. šrl srm tnidoma v kot, da bi pristavil samovar, skuhal gojttu čaja. In čutil sem, da so me oči njegove spremljale ob vsakem koraku, mirne in irepe, v ano izprnsujocc. in ko jc du cnj sKiihnn, «cm pn-nciel inmovnr nn mizo, poitnvil rrnvpn dvoje ikodrlic tfr prisedel k ivojcmu pojlu. Točil icm i trepetajočo roko, goil pa ni pritnknil ikodclicc. KoSřcnc roke lo bile trdo in nepremično iklenjcnc nn lirokili prsih, plnmenii v jnmah pod čelom itn biin temnn in tihn. »I'ijI« «cm mu rekel ter porinil skodelico prídenj. Ni «e çnnil. Mrzla groza mi je leno in počasi lila iz «rca v lice in t »rce nazaj ter je nazadnje tesno objela ves ubogi život. Tiiina v izbi je bila tolika, da je vpila do nebes; in z vso du{o sem hrepenel in čakal, da bi črni gost izpregovoril, pa če bi izpregovoril najstraSnejšo, zadnjo besedo. In Smrt je izprcgovorila; resen in globok je bil njen glas, skoraj blag. »Človek, povej, kako si iivel, kómu iiviSI« Trepetal sem v svojem strahu in v svoji ničevosti; odgovoril nisem, ker odgovora nisem vedel. 1'edaj jc govorila Smrt samn namesto mene in je rekla ... s prav tistim zamolklim in zastrtim glasom, kakor poprej, ki jc bil podoben pesmi večernega zvona zn daljnimi meglami. »Žela sem veličastno žetev, na brezmejnih njivah »em jo žela, kjer je bil človek «am sejal. Toko dolga je bila ta žetev od jutra do večera in ïc od večera do jutni, da mi je bila roka že obnemogla, da sc je kosa že krhala. Po kolovozu kraj njive si priiel ti in si se ozrl postrani na črno deklo božjo. Zasmilil sc ti jc ta in oni zlali klas, ki je padel; nnpol iz strahu, napol iz nečimmc hinavSčine «i potočil papirno solzo za tem in za onim, za Milavcem, za Valenčičcm, za Dcrcclom in Se za nekaterimi; ni(«c, nitse edinega pa «i mislil ves čas. Na nič drugega nisi pomislili Nisi pomislil, da to zlato klasje, ki je bilo pokošeno in povezano v snope, ni umrlo, temveč da bo obrodilo tisočkratno življenje! Pomislil nisi, da nikoli še nobena solza ni bila potočena zastonj, da nikoli nobena kaplja krvi še ni bila prelita zastonj; pomislil nisi, da je smrt mati in da teše nebeški tesar mrtvaško posteljo in zibel obenem. Vsega tega ti ni bilo mdr, mislil si nAse, bnl si se zásc, zato ker «i gledal poilednjo «odbo in te je bilo te «odbe strah I Strah te je bilo vprašanja: čemú si živel, človek, kómu živiš? Povej mi zdaj, ob tej uri, ki je ura sodbe in ura posvečenja: ko pridem k tebi, da pojdeš z menoj na poslednjo pot, — krtga boš klicni na pomoč, da ti bo v trpljenju stal ob strani, da bo tvoj besednik pred pravičnim sodnikom?« Ukazujoč in trd je bil ob teh besedah glas matere Smrti in vsa moja duša, ves moj ubogi, ponižani jaz je bil ukle- njen jelnik njenih oči, teh temnih plamenov. Vzkliknil »em; iz globočine mojega timirajoiega irca je planilo: »Mali I« Tih In mrnfen, kakor poprej, je bil plamen njenih oči; na duSo mojo, ki se jc krčila v grozi, je lipal mrzli dih iz njenih tisi. In znklicni sem v tej bolečini, v tem preilsmrt-ncm spoznanju: »Domovina!« MilcjJi, jasnejši jc bil pinmcn njenih oči, že se je dra-milo v njrm usmiljenje in odreicnjr. Ali ganil se ni moj gost, moj sodnik, ni mi odgovoril, ni me izpustil. Takrat se je v grozi in bolesti razklalo moje irce, da je dnlo, kar je Se imelo; »JlogI« V tistem hipu, ob tisti besedi sem se slndko zbudil iz dolge, strošnc bolezni. Poleg meno, ob čaju, je sedela svetnica odrcienica; driala me je za roko in smehljala se je. kakor se mati smehljA otroku, ki jo ozdravel. Ime ji jc bilo: 7jvIjonje, Mladost, Ljubezen. — TUJA UČENOST Moja mali je bila kmeliiki otrok; ratla in dorasla je tako čisto ia ncdolino kakor cvet na polju. Ko te je moiila, ni znala ne brati ne pisati. Obojega te je učila iele tedaj, ko smo mi otroci doraičali; bdela je ponoči, da bi je nihče ne videl. Pitala je z neokretno roko, črke to bile zelo velike; ali ie zdaj te tpominjam, da je bila njena tloveničina lepa in čista in da nam je popravljala besede. Ko smo sc naučili brati in pisati, smo začeli t tlovensko in z neniiko slovnico in t težavnimi računi. Mati te je vsega učila z nami. Pretenke in preveč oglate to ji bile nemške črke, nazadnje pa te jih je privadila. Ćudno te mi je zdelo, ko tem tliial iz njenih ust prvo nemiko betedo, toda prc-udaril tem takoj: »Mati zna vte, čemu bi ncmiki nc znala?« Tako jc bilo, dokler tmo bili vti doma; nenadoma pa je teglo med nas kakor ti len veter in razkropili smo se na vte ttrani. Poleti je bilo, ko sem te vrnil domov; prinesel tem t teboj tkiadovnico nemških knjig. Trinajst let, mislim, da mi je bilo takrat. Prvo noč sem zaspal ves truden, pa tem se opolnoči vzdramil, ker mi je bila zasvetila luč na trepalnice. V polutpanju in preplašen tem te ozrl po izbi; mati je tedela za mizo, moje knjige je imela pred teboj. »Mali, taj te «Ivari nito...!« tem vzkliknil, pa mi je beteda zattala v grlu kakor od tramu. »Kaj da uito?« je vpraiaia mali; njen mladi obraz je bil ve* zardel. »Tuje flvari to, putle ... kaj bi i njimi?« tem rekel t tiijim glatom. Čulil tem, da tem jo bil užalil, in ludi tem iulil, da vidi ona mojo liinaviiino in moj tram. Uriala je knjigo v obeh rokali in jc tlrnicla vanjo; zdi te mi, da je bil Goethejev Werther. »Glej ... taj tem tc učila ncmiki ... taj razuntem, £e kdo na cetli govori ... ali teh besed ne razumem . . . nobene ne razumem I« »Saj ni treba, mali, taj ni Ireba, da bi to razumeli I« tem ji odgovoril vet preslraien. »Ni treba tega razumeti I« Zdaj vem, kar tem takrat le tlulil: da jc bila mali otrok, bel iu £itt, ko tmo bili mi ie oskrunjeni otroci. Počati jc zaprla knjigo, poloiila jo je k drugim, nato je tlopila k meni. »Kaj je v teh knjigah?« je vpralala. »Tuja učenosti« tem odgovoril. Samo jezik je lako odgovoril, v mojem trcu pa je bila velika ialott; le ob litli uri je bilo v njem titlo koprncnje, ki je zdaj zavedno, tilno in grenko: da bi bil ko ti, o mali, cvet na polju; da bi nikoli ne okusil tpoznanjal »1'ovej mi, kaj pravi ta luja učenost?« je rekla mali. »Sam ne vem I« tem odgovarjal vznemirjen in zlovoljen. »Vtakemu pravi drugače, kakor je že uho in pameti Meni pove kaj lepega, komu drugemu pa kvasi in kvanta!« Mati te je vta zgrozila. »Kje ti te naučil takih besed? Tu učenost te jih je naučila!« Sedla jc k vzglavju, da so bila njena lica čisto blizu mojih. »Ali vei, kaj si snoči zamudil?« »Ne vem I« »Gledala tem in tem čakala, nazadnje pa ti zaspal. Nič niti molil tnoči, ie pokriial tc nisi!« Molčal tem; v mojih mislih pa se je ljubeznivo in sočutno smejalo. »Mali, mati, otrok ti mladi, nedolžni!« da bi roka ne dotegla čela ... Glej, zdaj vem ... ko tem te doleknila title knjige, sem občutila . . . zdaj vem, odkod tvoje modre besede in tvoj tlarobni tmeh. Tuja učenott ti je tegla v tree, napravila tc je mlačnega in lenega ...« Zatpau tem bil, njene betede pa tem tliial vte in tem jih razumel. Ali toliko hudobne hinavičine je bilo v meni, da ic-nt ^caliiail o£i ter topel globoko kakor v trudni dre-iiiavici. Muli ju liho vilalo, iklonila le jo do moje glave in me pukrizaU na £clo, na uiln» in na prti. Skoz pretledck na-ralilu zalitnjenili Ircpaluic tem jialanLo videl njen obraz; in tudi tem vidvl, da to bile njene lolzno ih da to te ji utliia Iri-tla. »Na Uuga nc pozabil Na Uoga ne pozabi nikar I« l'okriiala me jc vdrugii; tako globoko te je naguiia k meni, da icm iutil na licilt toplo tapo iz njenilt utl. »l'ri Uogu oilanit« Nitem te gutil in nisem odprl oči, zatpal pa nisem dolgo. Lepe pa ialoslue to bile moje misli: >0 mati I Tvoja duia je brez madeia, kakor tonce na pulelneot polju I O mati, otrok fv(>jili otrok, da bi nikoli ne tjMznala te tovraine tuje učenosti) O mati, v učenosti ni ljubezni — ti pa ti ljubezen tama, ie tvoj tmehljaj je paradiž, vesel in tončen, brez črnega spoznanja. V toplem domačem hramu ti otlala, mi pa tmo prezgodaj odpalinili duri v tujino in u>razU Se ko tem zadremal in to moje tanje ie zgenile s pe-rotnii, tem videl napol v sanjali njena bela lica in njene otroike, plaiie oči. Ne vem, aJi je klcčaJa ob mojem vzglavju, ali kraj peči pod razpelom, ali te mi je vte le tanjaio ;.. Metec dni pred materino tmrtju tem bral Kreutzerjevo (onato. Svetilka je gorela zatpano, tedel tem poleg postelje in tem bral, kakor berem vtako lepo knjigo: prepiral tem sc t pisateljem kakor Jakob z angelom. Mislil sem, da mati spi; ne da bi jo pogledal, tem ji včasih z robcem otrl vroči pot t čela in lic. Nenadoma je mati izpregovorila: >l'ovej, kaj beresU »Nemiko je ... ne morem tako povedali!« »Beri mit« Nemiki prevod Kreutzerjeve tonale jc bil zelo tlab in neroden; bral tem ga v slovenskem jeziku, kakor se mi je zdelo. Mislil tem, da sem bral samo pol ure; ko tem nehal, je bilo preko polnoči. Vet tenioii in zamiiljen tem bil, moje tree je tlutilo daljne daljave, najgloblja brezna izkuienili tre. Nenadoma je vzlrepelal materin glas, da me je vtega izprelelelo. »Ni reti Ni res! Tako ni, tako ne more biti!« »To je le zgodba I« sem odgovoril začuden in plah. »Morda se ni v resnici zgodilo ... pa bi se morda lahko zgodilo.. »Ni retI Ni resi« je vzkliknila mati. »To je tista tuja učenost... segla ti je v tree, Doga ti je ukradla ... Zdaj jo polutm, ie .cJoviuj (cm ju puxnala. .. I)u(; tc le uimilil« . . . Tako je rvkla mali iiickcc dni pred »vuju tnirlju . . . Zdaj, o mali, tliiini Ivoje besede, xduj jih roxuiiicin. Jn zdaj je edino, pn-grenko lirepenenje v mojem srcu: da bi bil kaLor li, o mati, cvet lia poljul Zdaj razumem tvoj bledi iirali, o moli, tvuj bledi ilroli pred luvruiiio liijo uće-Doitjol — SLOVENCI TN JUGOSLOVANI Preden razložim svoje skromne misli o lakoimenovanem jugoslovanskem vprašanju, kolikor se nas Slovencev tiče, moram nekaj povedati, kar bi bilo drugače samo ob sebi razumljivo, kar pa je dandanašnji treba šele posebej poudariti. Izjavljam namreč, da ne govorim v imenu nobene stranke, še manj pa seveda v imenu celokupnega naroda, temveč čisto ponižno samo v svojem imenu. Za človeka z natumo kmečko pametjo, ki bi prav nič ne vedel, kaj je diplomacija, kaj politika in kaj državni prav-dnik, bi ne bil jugoslovanski problem kar nič kompliciran in bi sploh noben problem ne bil. Tak človek bi rekel: » Če mislijo ti štirje narodi, da so si sorodni in da bi najlažje in najboljše živeli, če bi bili združeni, naj se zgodi po njih želji, naj si v božjem imenu zgradé zvezno republiko jugoslovansko I Koristen za vesoljno človeštvo je samo narod, ki je zadovoljen in ki imá pogoje in prostora, da uveljavi vso svojo moči« — Saj sem rekel: tako bi govoril človek, ki se svoj živ dan ni pečal z evropsko politiko, z avstrijsko še posebno ne. — Tak človek z natumo kmečko pametjo pa bi moral obsoditi in zavreči ves sedanji ustroj človeške družbe, zato ker je bil že vnaprej obsodil in zavrgel njega žalostne posledice, takoimenovane mednarodne probleme. Vse to stremenje po sporazumu in zbližanju med posameznimi političnimi strankami četverih jugoslovanskih narodov se mi zdi naravno, potrebno in razveseljivo. Kmalu bi bil ponosen, da se v tej stvari največ in skoraj edino prizadevajo Slovenci, naj se že prištevajo tej ali oni stranki. Toda v tem hvalevrednem prizadevanju se je pojavilo šc nekaj drugega, kar ni prav nič naravno, prav nič potrebno, še najmanj pa razveseljivo. Kakor sle videli, sem smatral jugoslovanski problem za to, kar je: namreč za izključno političen problem. Za problem razkosanega plemena, ki se v življenju človeštva ne more uveljaviti, dokler se ne združi v celoto. To je vse! Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezi-ko\nem smislu zame sploh ne eksistirn. Morda je kdaj eksi-stiralo: loda rešeno je bilo lakral. ko se je jngoslov;msk(t |)lenie razcejiilo v četvero narodov s čel\ erim čislo snniosloj-iiiin kulturnim življenjem. Po kni smo si bratje, [»o jeziku \saj bratranci, — po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje. ])a smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj nas gorenjski kmet tirolskemu, ali p;i goriški viničar furlanskemu. l5odi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli — ja/. ki di'jst\o konstatiram, ga čisto gotovo nisem zakrivil. Nevarno je. dandanašnji lake banalne resnice očitno povedali. Ostane še stvar, ob kateri človek ne ve, če bi se raz-smejal, ali razjokal. To je jugoslovansko jezikovno vprašanje, ki ga niso bili postavili avstrijski diplomatje, mojstri v neumnosti, temveč navdušeni ljudjé, ki nobenega jezika ne znajo. Posledice tega vprašanja že trdo občutimo — naši listi pišejo tako zanikrno slovenščino, da se zgražajo ob nji že upokojeni poštni uradniki. Jaz spoštujem radikalnost, ki je bila od nekdaj lepa čednost mladine. Ali če ta radikalnost zahteva, da pade slovenščina, samo zató, ker sta padla Odrin in Bitolj, tedaj hvaležno odklanjam to radikalnost. — Zadnjič me je srečal na cesti znanec: »Odrin je pal I« — »Je že prav, že prav, ampak srečke umetniške loterije še vendarle niso razprodane!« — To je: premalo gledamo nase, premalo mislimo nase! Ljudjé so zdaj med nami — saj jih lahko vsaki dan slišite — ki bi nas najrajši kar prodali — kaj prodali — kar dáli vbógajme. Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov. Najbolj gnusni, res — gnusni! — pa se mi zdé tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače! (»Slovenec«, — »Matica« —) Tako smo siti svoje kulture, da jiam je že odveč in da bi jo najrajši kar vrgli čez plot. — (Kulturni škandal!) Oton ŽupanSlS (1878-1949) DIES IRAE Dom razmajál je svoj veliki zvon; kakor da loži nad mestom Bog. kroži glas vse naokrog, trka na okna, bije ob duri, preko streli stresa s pcroti črno grozo dušam nasproti, plaši in buri, bega otroka in sega z mračno roko starcu v prsi globoko. In pred vsakim obrazom stoji kruto zrcalo: nić ti ne bo pomagalo, daj račun za svoje dni! V gomazeči, vrteči se jati, zgrnjeni v črn hudouren oblak, angeli z meči, levi in voli krilati, orli in zmaji polnijo zrak. Sivi apokorniki, plešci preroki glave mrtvaške ko drage svetinje stiskajo k nedrom, njih stroge stopinje ženske poljubljajo v blaženem joki. S kori nebeškimi vse je obzorje zaslonjeno, vsak stoji, za večnost zabita postava: v gloriji, razprostrti kot pavji rep, svetci v nepremičnem krogu, svetci v bizantinskem slogu, vsak pogled okrogel, srep; kar živi, vse k tlom je sklonjeno. kakor pod sonci neusmiljeno žgočimi trava. Cujte jahače, čujte jih za goról Svet — kot boben napet, in kopita, trdi tolkači, ga bijó vse bolj in bolj: suhi jahači k nam gredo na pokol! Zemlja se grudi na kolene, zemlja pada na obraz: »Milost, pridi v žaru plamena, nam je v srca in v mozeg mraz. Milost, pridi vsa ognjena, spali telesa in duše in reSi nas!« Milost v orgel bučanju prihaja, trombe ima s seboj ia zvonove. Milost plove. Milost rjove: »Znamenje, sezi od srede do kraja, znamenje, hiti na štiri vetrove!< Angeli z meči pokažejo pot sem, tja, načez in navprek, in iz oblaka krilatih zverin usuje v hrumečih brzicah četvero se rek preko viSin: — znamenje križa zemljo in vesoljni rod. MANOM JOSIPA MURNA ALEKSANDROVA Grobovi tulijo ... šumé in tulijo razpokani kot nenasitna žrela, zevajoča v polnočni mrak... kaj hočete oč — obstoj, obstoj — grobovi tulijo! Kaj si? Fantom? Izro: >Ti temnousti, odkrij skrivnost mi smrti in /.ivijonja, kar porm jo — inu- ji jo: .'-^amitia. in šla sva. kjer je luč prc;:nala mrak, kjer bil je množic valujoči šum; in kot je samosvoj bil njen korak, spoznal sem jo — ime ji je: Pogum. Uporne prsi ve. ki dihale svobodni zrak,srce kipeče, ki biješ, da (e slusa milijon, trpeči milijon — čiij, sodba ti je pisana: grobovi tulijo! Dokler ne pade zadnje jasno čelo, ki lesketa na njem su vcčnonti poljub, grobovi tulijo... Obrni v tla oči, ne sanjaj zvezd, prijatelj moj. ti kondor, soncu brat! Kaj si KO ndel že: ujet, zaprt svobode kordiljcrske dincli sin: kaj si ga videl, kak je onemogel v ubupu ni-MU'm s krili v/trcpciuval. v rešetko zaletaval se z glavo in krvavel?... Dva črna curka, veš, prelila sta se čez oči njcgo\o. — o te oči. v vi.;inu1i carujočc! — baš čez oči — dva črna, črna curka. In takrat je povc:«il perutnice ia ve« kot veja v vetru drgetal: vei, ravno čez oči dva črn« curkal Jaz sem ga videl ia sem klel ljudi. Za vedno se mi v dušo je >-sesal oči ponosnih onemogli srd, in zašuměla je okoli mene pretemna, težka pesem iz grobov... Kaj je škrjančkov kmet po brazdah nasejal, da vsa prepeva mlada njiva? Cez goro — svetel konj — je planil zarje val, šume vilirá mu zlata griva. Kaj pojete pomlad? Kaj vriskate prostost? Polje, knj si tak polno sanj? O polnoči prišel je k meni mračen gost, in jaz vse mislim, mislim nauj ... ákrjančki, polja, cvet, to bil je vos poet... KOVAŠKA Mi. kor nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvené natu duše, bomo poslušali — zakaj? Morda pod kládivi se nam oglasi kedaj srcé, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo ko zvon, da bomo krog njega se zbrali... Vsi: — črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj, od Nabreiine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji, polnagi nosači iz luke tržaške — četa, kot da kiparju ušlá je izpod dleta — vi, sključeni tkalci od stativ, strojarji smrdljive!, zavili v čresla ostri duh, vi mlinarji, ki nam meljete kruh, zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci, drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci, ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš, ti štajerski viničar, ki nam vince mediš, ti, 9 svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec, v vrtince mirno zroči savinjski plavec, Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon. vsi, ki poznate otiske zapestnic - spon, tudi vi, pozorno sklonjeni naprej, brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ... Zato bomo ml kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane kládivar, kládivar silni iz nas ... DUMA Hodil po zemlji sem naSi in pil nje bolesti. Sveta si. zemlja, in blagor mu, komur plodit: -ali poljane poznam - ćigave so v soncu bIcSćcće? i\istíl si plug in motiku, v zemijó se zaiczel, starec, in kri2 ti na grobu rjavi in poveia se: sin (voj /.aril se je živ pod zemijó - v Ameriki kopije, v rovu Se zarja poljan mu mraOne misii obseva, sin njegov već ne ho jih poznal, ne sanjal o njiJi. Cul sem vdovice jok: ..Moj Mite. jđ. moj Mate!** Pel je veliki zvon -..Moj Mate. jo. moj Mate!" Hamburk. Hamburk! kliće ji zvon .. lam ji v smrt omahnil je sin. solze nobene bilo ni za njim. znamenja ni za grob njegov. Hamburk! - Misel ji blodi okrog, pa ne ve. kam naj poleti, kje se naj na grob spusti, da potoći nanj solzo. Da sem takrat bil bog. - ..Moj Mate. jo. moj Mate!" vzkliknil bil v grob bi njegov: ..Moj Mate. vstani. Mate!" Hamburk. Hamburk! - Veliki/von poje ji. bije. toJii. vpije. juda trdo na njeno glavo. Hamburk. Hamhurk! - pada Orno. iiKia se. lije. vse ovije v svojo motnjavo. /.emijó in nehó. Oa si takrat hi!. Rog. - ..Moj Male. jo, moj Mate!" vzkliknil bil v grob bi njegov: „Moj Mate. vstani. Mate!" Pa so ramena in pléCa kol skale, tilnik - naloži mu breme nasilnik -nosil ga bo in ne bo se krivil; pa so srca liha in moCna -njihov ponos je brez besed: pa so možji - kol da se niso rodili iz matere, kot da gorim se iz bokov izvili so; morajo v svet, in tujina se dići z deli njihovih rok; tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nan> izginili - veC ne doseže jih naSe oko ... Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Se pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko mórja? In ni ti meja? I lolel nekdaj sem, da bi se razširila, da bi razpela svoj krog ćez zemljo -glej, in zdaj vidim: silna, brezmejna ti, v daljo kot seme razsipai svoj plod. BoS jili kol lastovke k sebi priklicala? Kakor golobe prizvala pod krov? Ali jih tuja bo slava premamila in ji)i nikoli već k tebi ne bo? Kje. domovina si? Ali na poljih teh? Se pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikili? Tu? Preko môrja? In ni li meji? Slutim te, ćutim te. Sanja poetova letala dolgo je let nad teboj, gledala, sluSala, plakala, upala, izpraievala za tvojo skrivnost. Školjka na morskem se dnu razbolela je, v biser je stisnila svojo vso bol -srce poeta - kaj v tebi se zbralo je? Srce poeta - od nje si bolno. VEŠ, POET, SVOJ DOLG Veš, poet, svoj dolg? Niraas nič bcsccl? Kaj zogrinjaS sc v molk? Vrzi pesem v svet, pesem za duiiušnjo rabo: vsi jo bomo povzeli za tabo. Vem, o vem svoj dolg. v prsili tu me žge; naj se mi grlo odpre. bom zavijal ko volk. na vseh Štirih bom stal vrh planine. škripal in hlipal med pečine. Vrh Možaklje bom stal, pesem svojo rjul, Dlegas jo bo čul, Krim odmev bo dal; v vse vetrove jo bom tresel, eden jo bo na Pohorje nesel. Gozd in gora poj, silen ženimo hrup; boga gmujna, le vkup, le vkup. le vkup z menoj, staro pravdo v mrak tulimo, da se pretulimo skozi (o zimo. Se bo kdaj pomlad, še bo napočil zor; takrat volčji zbor pojde lovce klal: pluni čez Savo, plavaj čez Dravo — zob za zob in glavo za glavo! NEKOMU, KI Ml JE ODREKEL DOMOVINO Jaz sem globokih korenin, vem, da sem svoje zemlje sin. z a t o se ne bojim daljin. NAŠE PISMO K visoki molitvi je sklepala roke zamakojeaa pesem v rodii vnebovzetje za praznik častitljivi strnjenili Juš... Tačas pa strupárji zavdali so bratstvu, in genij ljubezni je v meni zblaznèl, in pesem - molitev prevrača se t kleter. O vi, vi z našim pismom, vi z naSo besedo možje — kam, kam ste pahnili sebe in nas? Narod vas bo preskušal kakor vrče lončar: Ne zvoniš mi, nc poješ, nisi mi ognja prestal, v péči, vrč, si počil — proč med črepinje, črepi Narod vas bo preskušal vse po vrsti kot strune: Na srd sem vas navil, na trdi dur ubral — kaj mi sviraš sladkó, kaj se loskoi ia ližcš? Proč, godalo priliuljcnol Kaj je z našim pismom? Kaj je z našo besedo? Kje ste nam, možje? BLAŽEN, KOMUR NI SE BATI Naša radost, bolečina, vera, strali, obup, odločnost, naša borba za bodočnost, nadc, v mraku nam prižgane, sanje, v prsih pokopane — vse nekoč bo zgodovina: blažen, komur ni se bati, da ga kdaj bo sram jo brati. NAPISI ZA MESECE JANUAR - rROSINCC Zametlo pot nam brez sledov, in vendar moramo naprej; veselo stopi, brate, glej: tvoj pot gre v celo, čist in nov. FEBRUAR - SVEČAN Snežink in burje zunaj ples, mL netimo si v peči kres; a na samotnih cestah tam, brezdomci vi, kako je vam? MAREC - SUSEC Sveti Gregor je ptičke poženil, Jurij bo kmalu rožam odklenil, kamor pogledaš, usta na smeh — kisel obraz je zdaj smrtni greh. APRIL - MALI TRAVEN Sveti Jurij meč opaše, konja bistrega zajaše; sveti Jurij, k nam prijahaj, po glavah pozimskih mahaj! MAJ - VELIKI TRAVEN V loki za reko je laka pomlad: deklica ila je cvetja brat, komaj do veje dviguc roko, že te ji prsti vsi razcvetu. JULIJ - MALI >RrAN A jutri pojdcm na goro, naj se oči ni i napij o vi.šin, daljin. — da z bleskom tem nasproti pojdcm hudim dnem. AVCU.ST - VELIKI SRPAN 1'rav zgoduj danes vstal gospod in slisal pc5eni je žunjic in splašil jalu prepelic, pa s čela si olrl je pot. SEPTEMBER - KIMOVEC Na tehtnici nebeški noč in dan se tehtala: in noč je težja že; a v gozdu ptiček, čriček sred poljan za pratikarsko nič modrost ne ve. OKTOBER - VINOTOK In človek vedel ni ne kod ne kam, pa ga pripelje Bog pred vinski hram; visokih ciljcv mu navdihne sod — in človek vedel ni ne kam ne kod. NOVEMBER ~ LISTOPAD Pojdi med grobove, tiho požaluj, a ne izprašuj, iivec; svoje dnove brez mrličev snuj. JUNIJ > R02NIK Visoko vzpet je sonca lok Čez svet. Vid gleda skozi noč, Krstnik zavzet z očmi prižiga v mraku bajni cvet. DECEMBER - GRUDEN Gruden je truden, se je že naveličal, časa voz nam bo v snegu obtičal — kar zazvene kraguljčki kot ameh: mladi Prosinec na novih saneh. BOŽIČ 1942 Božičujemo kot nikdar nikjer in za sveti večer premišljujemo: Svet — Bog — Človek — Zver. Fran Uí1S1d«1c1 (1867-1932) POLICAJ IN CEFIZELJ V Butalah so imeli občinskega hlapca, ob delavnikih je goved p&sel In lenobo, ob nedeljah In prazjukih pa si Je na glavo poveznil kapo, ta kapa Je bila rde^fe obSita, v roko Je vzel helebardo aH iullco In Je bil policaj, strah vseh tolovajev. O tem policaju Je sli&al tudi grozanslU razbojnik CefizclJ, ki so pravili, da Je 2« sedem ljudi zaduSil in tri ženske. Pa je zasrbclo Cefizlja, da si gre ogledat policaja, In je bilo tisto nedeljo, ko obhajajo v Butalah vsakoletno žegnanje In poboj, pa je 4el v Butale in se nastavil policaju tik pod nos. Policaj je rekel: »Hop, Ccfizclj, te ie Imam! Maří v luknjo! Imamo krojaia, se mu pravi rabeJJ, ti bo v-zcl mero okrog \Tatu.- Ceiiz«lJ nI rekel ne bev ne mev In Je Sel s policajcm. Pa prideta mimo peka. •^h,« Je vzdlhnil Ce(iz£lJ, »dokler Sc lahko poiiram, en sam edin koruzni hlebček bi rad snedel, tako dobrih, pravijo, ne peko nikjer nikoder kakor v Butalah.« »Nu!« Je pritrdil policaj. »Pri nas imamo masten gnoj, naia moka iz naie koruze je Icakor zabeljena.« In ker je bil pek za občinskega moža, mu policaj ni nvaraJ odjesti dobICka in Je pustil Ceiizlja v pekarljo in se jc s helebardo ali sulico postavil pred vrata, da ga počaka. Caka In čaka, pa ga ni bilo CefizJja — tent je bil odSel pri zadnjih vratih in se niti nI poslovil. Policaj hud — krščen MaUček! — tako je bU hud. da je kar pljunil. Ali Cefizlja ni bilo in ga ni bilo in vse nič nI pomagalo. Poteče teden, potečeta dva, pride tretja nedelja, pa je Cefizlja spe4 zasrbelo, da gre v Butale, in je ici In se nastavil policaju pod nos. »Hop,- Je rekel policaj, »ali te imam! Zdaj ml več ne uideS!«» in ga Je prijel za rokav. Cefizelj je prosil zamere: »Tujec seon,« Je rekel, »deželan, pa sem zadnjič pot zgrešil od peka, da Vas nisem našel. Ali mi je bilo malo hudo!'~ in Je iel s policajem kakor jagnje za n^terjo. Pa pndeU mimo peka in Cefizelj se je spomnil, da je lačen, in Je lepo proisU, in policaj ga Je spustil v pekarijo; mislil si Je: »Ti si zvit, jaz pa ie bolj, to pot ml ne uldei!« in se je postavil na zadnja vrata. In je Čakal in čakal, pa nI dočakal, ker je Cefizelj to pot &el zbogom pri sprednjih vratih; In Je bil policaj sila hud, malo je manjkalo, da ni zaklel. Potečejo trije tedni, pa Cefizelj spet v Butale In policaju pod nos. »Hop,- je rekel policaj, »ťOi te Imam! Jaz ti pokažem, kaj Je butalski policaj, da mu boî uhajali- in ga je prijel za rokav. Cefizelj Je prosil zamere: »NI Vas bilo pred vrati,- Je rekel, sem Vas iskal, )0e ste; do danainjega dne sem Vas iskal in do tele ure.- In Je tel t poIicaJ«sn in le nI nič branil. Prideta mimo peka in si Je Cefizelj spet zmislil, da bi tel noter in si kupil koruzni hlebček, in Je milo prosil, da nikoli tega. Pa Je rekel policaj: »Tiček ti, bi mi spet rad uSel — pri tistih durih, ne? kjer mene ne bo. Ne boS, Jaka! Daj semkaj groS, grem sam kupit koruzni hlebček, pa me ti čakaj tukajle!- In Je policaj tel in kupil in pritel nazaj In ko je hotel Cefizlju dati hlebček, nI bilo več Cefizlja. In je bil policaj tako jezen, da je jezik pokazal za Ceflzljem, in Je te dobro, da Cefizelj tega ni videl; zakaj Cefizelj Je bil grozanski ropar, ki so pravili, da je že sedem ljudi zaduiU in pa tri žen&ke. SMUČARSTVO Obljubil sem, da bom, pa tudi bom, in ne vem, zakaj da ne bi pisal o smučanju in smučeh in svečano izjavljam, da bo odnehalo moje pero le surovi sili. Pravične ovire zoper moje pisanje ni čisto nobene. Ampak Se narobe! Cim dalje premišljujem stvar, bolj sem uver-jen, da pravzaprav sam spadam med smučarje. To sta namreč dve dolgi dilci in jim pravimo smuči; nataknejo jih na noge in Švigajo z njimi po snegu — pa so smučarji. Smučanje je jako lepo in zdravo in sem ga bil že osebno deležen v kinu in ga poznam. Pa kakor rečeno, zdi se mi, da sem tudi sam smučar. Imam tri sinove in v vseh treh plamti sveti ogenj navdušenja za smučarsko stvar. Najstarejši je star petnajst let, ta je že izjavil: najnujnejše, kar sedaj potrebuje, so smuči! Najprej je bil fotografski aparat tisto, česar mu je bilo najbolj treba. Moj žep ne sliši dobro, toda sta imela ušesa sveti Miklavž in stric br. 1, in sta z združeno silo ustregla imenovani živi potrebi in je potem fant desetkrat zaporedom z našega okna posnel Ljubljanski grad. Ljubljsinskemu gradu ni to prav nič škodilo, kajti je aparat jako dober, in zdaj je mir. Potem ni bilo bolj žive potrebe na svetu, nego da dobi električno svetilko. Ako bi se na skavtskem izletu zanočili, je dejal, in bi temna noč pokrila hrib in plan, vsa četa bi obupala — pa bo on, je dejal, posvetil in bo rešil tolikanj nadobudnega življenja od grozečega pogina. Govoril je jako prepričljivo in v izbranih besedah in je škoda, da je moj žep gluh. Toda je dečko skavt in je previden in je govoril tako, da ga je čul stric br. 2 in se je le-ta zmenil z božičkom in je bilo ustreženo tudi tej želji; in je bila stvar resnično jako nujna, kajti čim jo je dobil, je svetilka gorela neprenehoma šest ur in je srečno dogorela. Sedaj je, hvala Bogu, mir in si bodo morali jadni skavti sami pomagati, ako jih zajame noč. Za električno svetilko so se vrstile še sledeče skrajne potrebnosti: piščalka, ročna tiskarna in pet metrov vrvi. Zdaj so na vrsti smuči, nujne so in neizogibne, brez smuči menda zima sploh ni veljavna, in skoro mislim, da jih bo dosegel — dečko ima jako koristne zveze s svetim Miklavžem in z božičkom — oh, da bi jaz imel take I Tako je z najstarejšim. Takisto že sanja o smučeh naš drugorojenec, star je trinajst let. Začasno, dokler nima smuči, se hodi sankat s sankami strica br. 1 in jemlje s seboj najmlajšega. Ta šteje dvanajst let in je vsak mesec enkrat bolan, mislim, da od glist, pa mu sankanje de jako dobro. Mislim, da bi mu tudi smučanje hasnilo — vprašal sem gospode in dame, ki goje smuk, in, so mi potrdili, da ne trpe za omenjeno boleznijo. To me veseli, zato nimam na- čeloma nikakih pomislekov zoper smuči, razen, kakor rečeno že zgoraj. O svojem najmlajšem moram povedati še to: ko je bil stiir trinajst mesecev, še ni znal hoditi, drsal se je pa že sede, in če ni bilo drugače, kar po nagi; z eno nogo si je pomagal naprej, kakor bi veslal, pa sem si takrat zapisal, da je v času 0:0:25 predrsal vso sobo — od ene stene do druge meri šest metrov — in strokovnjaki so rekli, da je to jako povoljen tempo, posebno po nagi! Vsi smo se mu smejali. Tačas smo se mu smejali: zdaj umevamo: to so bile kali razvijajočega se nagnjenja in sposobnosti, to je bila bodočnost v povoj cih. Skratka: neizmeren zaklad zanimanja živi v naši deci za zimski šport vobče in za smuči posebej. Se kanarčka smo opazovali — Tiča Civkovič mu je ime: ko je zimaj snežilo, s kakim zanimanjem ie eledal nadaioče snežinkel Zdi se mi, tudi naš kanarček je takšen, kakršni so oni trije! Ta pojav je jako čuden in ga premišljujem, pa se mi bolj in bolj sili prepričanje, da sem smučar tudi jaz. Kajti zakaj? Ako tiči v mojem potomstvu tolikšen neugnan nagon k smučanju, vprašam: Odkod? Naš srednji na primer je star trinajst let, pa že piše razne neumnosti — vsi pravijo: to ima po menil Ali pa vzemimo frizurel Vsem trem ne osteuie frizura, pa Če bi jim lase s čevljarsko smolo namazilil — moja frizura je prav takal In čevlje imajo vsi trije tudi vedno strgane — tako kakor jaz! Pa pravim: To ni slučaj, to je kril Take stvari se podedujejo! Za kanarčka ne rečem nič — ampak kar se tiče mojih fantov, ni drugače, nego so kali svojih nagnjenj prejeli od mene. In če so jih prejeli od mene, morajo tičati v meni, to je jasno — kdor sam nima, ne more dati, in koder ni, ni moči vzeti! Tudi prijatelj Pepe je rekel, da ni dvoma, da sem smučar. Pepe je včasih jako inteligenten in je dejal, da so moje smučarske sposobnosti latentne. Rekel je, da je to švabska beseda in pomeni, da so skrite in lahko nenadoma izbruhnejo na dan, in je dejal, da se mi je čudil že oni večer, ko sva šla zjutraj domov z neke narodne dolžnosti, kako sem spotoma telemarke sukal in kristjanije: in je dejal, da to niso kraji v geografiji nego jako imenitni zavoji na smučeh in da bi bil skoraj podrl cestno svetilko. Taka je ta stvar in zato mislim, da sem kolikor toliko poklican, da pišem o smučarstvu. Nič ne tajim, da je snov bolj težavna zame, toda imam trdno zaupanje v slavno uredništvo, da bo težavnost uvaževalo pri honorarjih. Edino ta imam pomislek: ali je sedajle sredi zime in debelega snega pravi čas za spis o smučarstvu. Spis so same besede, beseda je puh in zvok, včasih je sicer beseda tudi dobra, ali reči vendarle ne more nadomestiti. Na primer če je otrok žejen, mu ne dam besede, dam mu pijače — takšno imam že staro navado in lahko rečem, da se je obnesla. Le kadar pijače ni, se zgodi, da ga tolažim z mokro besedo — to je moja iznajdba! — In mu naStevam: »Požirek vode, še en požirek, sifon, slatina, malinovec, limonada.« 'Dečko posluša mokre besede, in če mu žeja ne odneha, pa dobi še en požirek prav hladne vode ali malo mrzlega čaja ali pa poka-lico ali lonček mleka — vse v besedah. Ali če potoži, da ga zebe, dobro, moj sinko, evo ti gorkih besedi: »Poletje, ogenj, postelja, sonce, jug, julij, avgust in sveti Jakob!« — In bi rekel, da tudi pomagajo, zlasti če so spregovorjene s prepričevalnim glasom. Temu se reče sugestija. Pa dam besede le tedaj, če ni stvari: če pa dam lahko resničen kožuh, ni treba gorke besede. Zdi se mi: nemara tudi smučarjem tale hip ni sile za gole besede o smučeh, ko jim je na bogato izber snega in resničnega smučanja. Pa jim utegne moj spis o smučarstvu bolj žaleči poleti, ko o snegu in smučanju ne bo sledu, pač pa bo hrepenenje — tačas bo užitek neizmerno višji. Smučarje jako ljubim, ker sem pravzaprav tudi sam smučar, pa bom res rajši poleti pisal o smučarstvu. Pran Ksaver MeSko (1874-1964) HRAST Eno bi vas vprašal,.ljudje božji: >Kaj je hrast?« >Drevo vendar!< Res, drevo. In drevo, ki ga nihče ne vsadi, mu nihče ne gnoji in ne zaliva, ga nihče ne cepi, mu nihče ne prirezuje in ne čisti vej, pa vendar rase, se bujno razvija, postane mogočno drevo, viharjem in drugim nezgodam kljubujoče, le nebeška strela udari kdaj ob hudi nevihti vanj, ga na dvoje razkolje ali ga po dolgem na tla trešči. Tak je hrasti Takšen je bil, takšen je, takšen bo, dokler bpdo rasla in zelenela drevesa po lepi božji zemlji... Stoje, tam v moji domovini — in drugod pač prav tako — kje ob robu smrekovega in hojkovega gozda stari hrasti, resni varuhi v ta svetišča narave. Pa léže človek ob lepem poletnem dnevu v njih senco, pod tiste široke veje, ki se razpenjajo nad človekom kakor mogočna pahljača in mu pahljajo prijeten hlad v obraz, sem iz iglastega gozda, te velike kadilnice v naravi božji, pa se preliva ščemeči, a vendar tako prijetni vonj smole — ej, kak blagoslov in "kaka dobrota velikega Stvarnika! Ugodneje kakor na mehki postelji v temni sobi počiva -človek iu na rjavozelenem, prijetno dišečem mahu, strmi na zeleni baldahin nad seboj, uživa, sanjari o preteklosti, išče poti in stez v temno prihodnost ali opazuje z napeto pozornostjo življenje okrog sebe. Čudeč se skoraj kakor otrok ob lepi pravljici — a saj je vsa narava v nji prelepa, omamna pravljica — gleda, pred njo! Joj, tako odhaja življenje, ka^cor hite vieoko nad sanjavo «e zibajočimi vrhovi oblaki, ki jih vidi bolj misel kakor oko — hile, hite, redčijo se, rçiablinjajo ae, brez sledu izginjajo v neskončnosti nebesnih planjav. In vse življenje tako, življenje dreves, življenje živali, življenje človeka: vse čez nekaj časa prgišče pepela in prahu. Nulahko se stre«e pod hrastom počivajoči, morda, iker sta mu vlaga in hlad mahovju in zemlje pregrizla skozi obleko do telesa, morda, ker mu je spomin na smrt tako hladno zavel v srce. Mogoče, namerava odvrniti dušne oči in misli od nje, pa se preobrne na stran, a bi se malone zavalil na velikega slinarja, mastnega polža. Hudo se prestraši lazeča zver, kar povzpne se s prednjim telesom, grozeče nastavi rogove proti človeku, kakor bi ga nameravala nabosti nanje. A ta se samo dobrovoljno nasmehne, češ: >Nikar «e me ne boj, ti norček I Da bi le vsi mene pustili tako pri miru kakor jaz tebe—dobro bi biloU Polž spoznava, da ne bo hudega, a se kljub temu s polževo naglico spusti v beg ter riše po zelenem mahu za seboj sivkasto sluzasto cesto. In spet samota, tišina in mir. Človek pa prisluhne, kako se budi v vrhovih dreves rahlo šepetanje: veter je zavel čez gozd, nalahko, nežno boža zelene vrhove. A kaj, pomišlja sanjajoči, ko pa ne bo vedno tako nežen, tako ljubeče obziren. Razbesnel se bo kdaj v silovit vihar, tepel in bičal bo vrhove in vejevje kakor neusmiljen gospodar uboge sužnje. Ah, povsod ista usoda, v življenju in v naravi: pokoj in vihar, sreča in trpljenje... Tak je hrast, tak je gozd! Prigodi se pa, da pobere kak otrok v gozdu želod, spotoma, pa ga kar kje vrže proč. Ali se ulije izpod neba ploha in toki privale iz gozda želod na polje, na rob travnika, na kako mejo med njivami. In želod vzkali. Majhna belkasta mladika požene iz tal; vsi slabotni ji dajejo moč tople pomladne sape, oživljajo jo deževne kapljice, krepi jo jutranja rosa. Tako postaja močnejša, rase in rase. Ako pa po naključj-u muli travo prav tam kaka suho-rebra kravica in pastirček, v igro zaverovan, ali sanjar, ki strmi le V belkaste ladje, ploveče po sinjem morju nebesnih višav, ob drugih dneh pa v divjo borbo viteza sv. Jurija z grdo se zvijajočimi, mračnimi zmaji, ne zakiiče o pravem času: >Hej, Maroga marogaista, ne muli tam trave, ondi bo zraslo drevo!« in je pravi čas ne zavrne, tedaj pomuli kravče brez vsakega pomisleka li^stke in debelce prihodnjega drevesa in—hrasta ni! Ce je pa usoda mladiki mila ter jo varuje takih in enakih nesreč, zrase drevo, mogočno in veličastno; da ga je krasota gledati. In prilete ptice izpod neba in gnezdijo v njegovih vejah. Odpočije si pod njim marsikak popotnik, kak utrujen delavec si nabira v njegovi senci novih moči, . , . pred njo! Joj, lako odhaja življenje, ka^cor hite visoko nad sanjavo «e zibajočimi vrhovi oblaki, ki jih vidi bolj miisel kakor oko — hile, hite, redčijo se, rçiiiblinjajo ae, brez sledu izginjajo v neskončnosti nebesnih planjav. In vse življenje tako, življenje dreves, življenje živali, življenje človeka: vse čez nekaj časa prgišče pepela in prahu. Nalahko se slrose pod hrastom počivajoči, morda, ik&r sta inu vlaga in hlad mahovju in zemlje pregrizla skozi obleko do telesa, morda, ker mu je spomin na smrt tako hladno zavel v srce. Mogoče, namerava odvrniti dušne oči in misli od nje, pa se preobrne na stran, a bi se malone zavulil na velikega slinarja, mastnega polža. Hudo se prestraši lazeča zver, kar povzpne se s prednjim teleisom, grozeče nastavi rogove proti človeku, kakor bi ga nameravala nabosti nanje. A ta se samo dobrovoljno nasmehne, češ: >Nikar «e me ne boj, ti norček! Da bi le vsi meno pustili tako pri miru kakor jaz tebe—dobro bi bilolc Polž spoznava, da ne bo hudega, a se kljub temu s polževo naglico spusti v beg ter riše po zelenem mahu za seboj sivkasto sluzasto cesto. In spet samota, tišina in m.ir. Človek pa prisluhne, kako se budi v vrhovih dreves rahlo šepetanje: veter je zavel čez gozd, nalahko, nežno boža zelene vrhove. A kaj, pomišlja sanjajoči, ko pa ne bo vedno tako nežen, tako ljubeče obziren. Razbesnel se bo kdaj v silovit vihar, tepel in bičal bo vrhove in vejevje kakor neusmiljen gospodar uboge sužnje. Ah, povsod ista usoda, v življenju in v naravi: pokoj in vihar, sreča in trpljenje... Tak je hrast, tak je gozd! Prigodi se pa, da pobere kak otrok v gozdu želod, spotoma, pa ga kar kje vrže proč. Ali se ulije izpod neba ploha in toki privale iz gozda želod na polje, na rob travnika, na kako mejo med njivami. In želod vzkali. Majhna belkasta mladika požene iz tal; vsi slabotni ji dajejo moč tople pomladne sape, oživljajo jo deževne kapljice, krepi jo jutranja rosa. Tako postaja močnejša, raae in rase. Ako pa po naključj-u muli travo prav tam kaka suho-rebra kravica in pastirček, v igro zaverovan, ali sanjar, ki strmi le V belkaste ladje, ploveče po sinjem morju nebesnih višav, ob drugih dneh pa v divjo borbo viteza 8v. Jurija z grdo se zvijajočimi, mračnimi zmaji, ne zakliče o pravem času: >Hej, Maroga marogaista, ne muli tam trave, ondi bo zraslo drevo!« in je pravi čas ne zavrne, tedaj pomuli kravče brez vsakega pomisleka li^stke in debelce prihodnjega drevesa in—hrasta ni! Ce je pa usoda mladiki mila ter jo varuje takih in enakih nesreč, zrase drevo, mogočno in veličastno; da ga je krasota gledati. In prilete ptice izpod neba in gnezdijo v njegovih vejah. Odpočije si pod njim marsikak popotnik, kak utrujen delavec si nabira v njegovi senci novih moči, . , . Fran SaleSkl FlnŽgar (1871-1962) RAZVALINA ŽIVLJENJA TRETJE DEJANJE Sesti prizor FERJAN: Ali res ni Martina doma? LENCKA: Zares ne. Pri Razpotniku sedi in baranta za hraste. Potem se odpelje s Cagliottom v mesto. FERJAN: Dolgčas ti bo, ali ne? LENCKA: Pri nas je vedno dolgčas. Zato ostani, saj se ti ne mudi. FEFUAN: Ni varno zame pri vas. Naj pride oče ali Martin. LENCKA: Nikogar ne bo. In če bi prav kdo prišel, naj pride. Saj je vseeno. Ná- pij! (Naliva.) FERJAN: Zame je vseeno, zate pa ni. LENCKA: Se prav nikogar več ne bojim. (Natoči Se sebi.J Na zdravje, Ferjan! (Trčita in se ujameta z dolgim pogledom. Izpijeta.) FERJAN (primakne stol bliže Lenčke): Sedaj mi pa kaj lepega povej, ti Lenkica moja. (Ji dene roko okrog pasu.) LENCKA (mu jo rahlo odvije): Iz tega pekla naj bi ti kaj lepega povedala! Saj si sedajle slišal. Se tega sta se lotila, da bi ljudi ociganila. Naj je Sirk še tak pijanček, tega ne verjamem, da bi lagal. FERJAN: Ne meni se za te stvari. Grabeža sta, naj imata veselje. Prodala sta me, da nimam več svoje strehe, pa z nobenim izmed njih ne menjam. LENCKA: Ali zares ne? (Ga predirno pogleda.) FERJAN (ji vrne pogled — no to naglo): Zate bi menjal z Martinom in mu dal deset zemljá povrhu, če bi jih imel. LENCKA: Nalašč praviš, ko sem te tako rekoč prisilila. FERJAN: Lenčka, kako si krivična. LENCKA: Saj pravijo, da se ženiš. Bog daj srečo! FERJAN: Vidiš, da si krivična. Le počakaj, za kazen — (jo hoče poljubiti). LENCKA (se odmakne): Ne smeš. FERJAN (pavza): Imaš prav. Saj sem neumen, da sem prišel. Lahko noč! (Vstane.) LENCKA: Ferjan, ostani še nekoliko. FERJAN (se plašno ozre): Nekaj je zaropotalo. LENCKA: Ah, nič. Dékle so v kuhinji. Večerjajo. FERJAN: Ali ti ne boS večerjala? LENCKA: Sem sita tega življenja. Veš, da mi je včasih tako, da bi kar nekam zginila. FERJAN: Zginiva, Lenčka. Meni je ostalo več, kot sem mislil. Ce greš, kupim takoj jutri karte in zbeživa Čez morje. LENCKA: Lepo te prosim, molči! FERJAN: Zakaj bi molčal. Ali ne bi bilo bolj modro, kot da tu trpiš in se mučiš. Ah, Lenčka, ne veš, kaj bi jaz bil, ko bi imel tebe. Zbeživa. fProti njej in jo objame.) LENCKA (hipoma omahne k njemu. Nato se mu iztrga — in vstane izza mize): Stran, stran, Ferjan. Vidiš, Ferjan, samo to imam, to svoje poštenje — in prav nič drugega. Ce še to poteptam — ne — ne —ne, Ferjan, če me imaš količkaj rad, molči o tem. (Dolga pavza) — Kaj boš počel sedaj, ko so te pregnali? FERJAN: Za lovca pojdem. Sem se že domenil. Cisto lepo plačo so ml obljubili. Potem bom pa lovil, pasel srne in lisice — in okrog teh dveh hiš bom žvižgal, da bom dražil Urha in Martina. LENCKA: Prav imaš. FERJAN: Poglej, prav gotovo bi se bil sam umaknil zavoljo miru in zavoljo tebe. Ko sta planila s silo in zvijačo nadme, sem pa sklenil: nalaiČ ne grem. (Se zopet hipoma ozre.) Ali ni spet zaropotalo? LENCKA: Iz kuhinje se sliši. Pomivajo. FERJAN: Bolje je, da grem. (Vstane.) Se nekaj, LenCka. (Se ozre po sobi, gre do nje in polglasno govori): Ali si prepričana, da ne bo Martina nocoj domov? LENCKA: Cisto gotovo ga ne bo. FERJAN: Ko vaši poležejo, pridem nazaj. Smem? LENCKA: Molči, lepo te prosim. Oče bo skoro gotovo krehal. Ce te vidi I Nikar ne hodi. FERJAN: Dobro, ne maraS me. LENCKA: Zakaj me žališ, ko veš (mu omahne na prsi). FERJAN (jo hipoma poljubi. Nato jo izpusti): Pridem. Tamle bom potrkal. (Pokaže na okno in hitro odide.) LENCKA (proti vratom): Ne — ne — ne — (Vrata se zapro, Lenčka ostane pred njimi. Nato vsa strta proti vratom v kamro. Stopi na prag in kliče): Magdalenal Magdalena! Deveti prizor LENCKA (zapre vrata. Nato skrbno potegne rdeče zavese čez okna. Gre k postelji in jo uredi. Ogrinjalko zravna ter jo nese v predalnik. Iz njega vzame zrcalce in se pogleda ter si popravi lase. Nato si natoči kozarček žganja in ga naglo izpije. Potem vzame nogavico in klobčič iz predalnika, da bi pletla. Gredoč k mizi obstane hipoma pred kotom, kjer je križ, in se zazre vanj. Globoko vzdihne): Kriste, pomagaj, jaz si ne morem. (Trudna in vznemirjena sede za mizo. Začne plesti nogavico. Ob tem nekdo potrka na vežna vrata. Lenčka vsa vztrepeta. Se enkrat trkanje. Lenčka odpre vrata in vpraša v vežo): Kdo je? MARTIN (od zunaj): Odpri no! LENCKA (plašno): Martin je. (Skoči odpret in se hitro vrne.) MARTIN (za njo vstopi vinjen): Kako je s Pisano? LENCKA: Nič ni. Leži in prežvekuje. • MARTIN: Zakaj me potem kličeš domov? LENCKA: Jaz? Jaz te vendar nisem klicala. Kar si odšel, se nisem ganila iz sobe. MARTIN: Tono si poslala pome k Razpotniku. LENCKA: Tono? Jaz — pa Tono? Če bi jaz koga poslala, bi poslala vendar našo deklo. Kaj pa se norčuješ z mano? MARTIN: Ali je res nisi? LENCKA: Ce ti rečem, da ne. MARTIN: Ali si je sama to izmislila? LENCKA: Kaj pa je rekla? MARTIN: Iz krčme me je poklicala in rekla: »Brž pojdi domov. Pisane ne morejo rešiti.« Pa je stekla. Cagliotto je imel že napreženo. Kaj sem hotel? Odpeljal se je sam, jaz pa v tek domov in naravnost do hleva, ki je pa zaklenjen. No, in sedaj tole. LENCKA: Tona je tica. Sama si je to izmislila, da te je spravila domov. Prej mi je namreč rekla, da bi šli pote, češ čemu bi hodil ponoči z doma. MARTIN: Ti seveda nisi hotela z njo. LENCKA: Vedno sem se jezila na ženske, ki so hodile preganjat dedce iz krčme, pa bi zdaj sama lovila moža po gostilnah. Kaj še! MARTIN: Ko si vesela, da me ni doma. LENCKA (sede k mizi in vzame nogavico): Le zbadaj. Saj me nič več ne boli. MARTIN (obesi klobuk, sleče suknjič in sede k peči): Bomo pa doma dolgčas pasli. LENCKA: Ali si kaj večerjal? MARTIN: Sem. Pil pa bi Se/ LENCKA: Vina nimam. Ali boS sUvovko? MARTIN: Daj, kar imaS. LENCKA (gre k predalniku in prinese slivovko ter jo postavi na mizo). MARTIN (sede malomarno k mizi): Vsaj natoči mi. V vsaki krčmi človeku bolj postrežejo kakor doma. LENCKA (natoči): Zakaj si siten? MARTIN: Ferjanu bi bila že desetkrat natočila. LENCKA: Tak nehaj no. Sicer bom jar tudi začela. MARTIN: Le začni, kar začni, če imaá kje začeti. LENCKA: Dobro: pa že jaz vprašam, kaj pa si imel s svojo nekdanjo nocoj v mraku, ko sta bila sama? Kaj? Kako pa sta hodila od Razpotnika? Kaj? MARTIN: Ha-ha-ha — le daj — le naprej. O, Tona je že izvrstno dekle — ha-ha-ha — ta je pa bila res moja. — Morda je Se sedaj — ha-ha-ha — (Naliva in pije. Nato si podpre glavo in zaspano prikimava.) LENCKA: Martin, pojdimo spat. MARTIN: Ne grem. (Podremava.) (Trkanje na okno) LENCKA (se vsa zgane). MARTIN (se leno okrene): Ali ni potrkalo? LENCKA (vstane in stopi k njemu): Zdelo se ti je. Pojdimo spat. MARTIN: Ne grem. (Se nasloni na mizo. Pavza.) LENCKA (gleda plaSno proti oknu). (Močno trkanje) MARTIN (dvigne glavo): Spet trkanje. — Čakaj me, vrag, nam boš nagajal. (Plane kviSku in zagrabi sekiro na peči.) Ce te koj prekoljem. LENCKA (k njemu in prime za sekiro): Pusti ga! MARTIN (jo gleda): Pusti ga---Ti véš, kdo trka — Saj, jaz tudi vem (se sesede k peči na klop). LENCKA: Martin, spat pojdi. MARTIN (počasi skozi zobe): Vlačugal LENCKA: Kdaj? MARTIN (hripavo): Ko si mi rekla pred oltarjem, da si moja, takrat si bila že prešuStnica — in skozi in skozi do danes. LENCKA: Sam si hotel. Srca si ne morem ubiti. MARTIN (Se vedno sedeč pri peči, komolec na kolenih, glavo v dlaneh, govori hrtpoij v tla): Jaz svojega tudi ne. Ampak eno drugo srce bi--- (Roke se mu zadero v lase kot kremplji.) LENCKA: Martin, pojdimo spat. MARTIN (počasi vstane): Grem — saj grem. (S klopi vzame plahto in si jo vrže čez pleča. Lenčke niti ne pogleda in gre strt proti vratom.) LENCKA (medtem le pripravlja posteljo in si odpne jopico. Hipoma obstoji): Kam greš? MARTIN: Spat v hlev. Tam je zanaprej moja postelja. To pa imejta vidva. (Pokaže na posteljo in roka se mu trese.) LENCKA: Martin, če si tak, da mi narediš še to sramoto in mi greš v hlev, dobro, jaz pa od hiše. MARTIN (se hitro obrne na pragu): Od hiše? (Postaja besen.) LENCKA: Da, od hiše. MARTIN: K njemu, kajne? LENCKA: Saj je boljši kot ti, da boš vedel. (Si zapenja jopico.) Pa kar précej grem. MARTIN (ves drgeta): Samo živa ne pojdeš! (To sikne skozi zobe, odvrže plahto in plane proti njej.) LENCKA (silno zakriči). MARTIN (jo v blaznem ljubosumnju podere na posteljo in jo zgrabi za vrat). LENCKA (zakriči huje): Oče — oče! Pomagajte! (Zadnja beseda ji že zamre na ustnicah.) Alojz Kraigher (187,-1962) I. akt, enajsti prizor Pepina, Olga prideta z vrta. PEPINA (nemirno Šepetajoč): Strašno sem nervozna. Kakor bi bila kam odpravljena, tako mi je. Vsaka žilica je nestrpna v meni. Le naprej! Le hitro stran — v obljubljeno deželo! ÔLGA: Jaz se ti čudim, Pepina. Kako se moreš tako blazno razpaliti? Kakor bi se vrgla za školjko, ki plava sredi vzburkanega morja... brez strahu, da te pogoltnejo valovi... PEPINA: Tega ne razumeš, Olga. Ti ne slutiš bisera v školjki. OLGA: Ali si úročena, Pepina? Ali si slepa? — Maks se vendar ni vrgel za školjko?! PEPINA: Saj to je!... Ali ne! Vrgel se je. Saj je plaval z menoj; samo... Ko bi ti to poznala, Olga! Ta sladek nemir v srcu! Ta nestrpna, svetla sreča, ki blešči in miglja pred menoj!... Kakor milijon biserov in zvezd na sinjem poldnevnemu nebu mi je pred očmi!... In zraven ta strah, da se vse zopet pogrezne... da pade zagrinjalo čez... OLGA: Kakor neumna goska govoriš. Ali ga ne znaš obrzdati? Naj postane ljubosumen! Koketiraj s Podbojem, z Lubinom! Meni se zdi, da ni treba posebnih naporov. In od kdaj se je odvadila tvoja roka vajetim? PEPINA: Odkar ljubim, Olga! Tega ne razumeš, tega ne razumeš... Ti misliš, da si že ljubila, da si že stokrat ljubila... in ravno zato nisi ljubila še nikoli. Ti ne poznaš ljubezni. Ti poznaš greh in priložnost in ljubimkanje; a ljubezni ne poznaš, kakor je nisem poznala jaz. Poznala sen^ strasti in grehoto ... in niti tega ne! Igrala sem se z ljubeznijo kakor s kvartami. Stala sem nad njo kakor nad čarovniškim ognjiščem, kjer varijo strup. In netila sem in mešala, kakor se je hotelo mojim brezbožnim, ciničnim željam... Ah, — in ljubezen! Ko ti je vsa duša tako prevzeta in prekipevajoča tega razkošnega čustva sreče in blaženstva in hrepenenja... predvsem hrepenenja, ki je kakor žeja, kakor brezkončna žeja, neutešna in večna, kakor breždanji sod, ki ne more biti nikdar poln... OLGA: In Tonin? PEPINA: Kaj me briga Tonin! Zame ga ni, zame živi samo še moja ljubezen; vse drugo je ničevo in prazno in me ne briga. OLGA: Ali vsaj malo previdnosti je treba.. Jaz bi se ne igrala s tvojim možem. Njegov pogled je brez milosti, grozeča maščevalnost je v njem... In ko bi hotel streljati, nastavi mu vsaj tarčo! Ljubin je najboljši strelovod. PEPINA: Jaz nisem več zato, Olga. Jaz ne vem, kako je z mano... tako slaba sem postala naenkrat in plašna! Poprej se nisem nikdar bala. Niti senca kakega strahu ali zavesti greha ni bilo v meni. Ce sem šla na sestanek, sem uravnavala okoliščine, kakor bi igrala partijo šaha; a sedaj... (se hitro obrne k Olgi.) Ali je mogoče, da bi kdo kaj slutil? OLGA: Ampak gotovo! Saj si vsa spremenjena! PEPINA: Strelovod torej? Mogoče! (Se ustavi sunkoma.) Jaz ne vzdržim več. Olga, počakaj tu in pokliči me, če treba! Govoriti moram z njim.. (Hoče oditi na levo.) OLGA (jo zadrži): Saj mora takoj priti, ljubica. Tvoja mačeha je zgoraj. (Trkanje) VAJENEC (vstopi na desni): Gospod je prosil, če bi hotela priti milostiva za trenutek v pisarno. PEPINA (resignirano): Takoj! (Vajenec odide.) Mene pa res zanima ta pravda... Olga, pridrži Maksa! Ne pusti, da odide! OLpA: Ce ne boš tudi ti ljubosumna? PEPINA (se bridko nasmehne in odide na desno.) SLOVSTVO MED VOJNAMA Alojs Gradnik (1882-1967) ^^^^^ Prestol je tukaj — star in kamenit, a kje je kmet svobodni, kje vojvoda, kje knez izbrani svóbodnega roda, kje meć in žczlo in ponosni SCit? Kje naroda je Sirnl, trdni zid in kje svetinj njegovih je posoda? Vse je razrušila zla usoda: svetišča prah so, zid leil razbit. Samo ta kamen grobni Se stoji. O, svobodnih zasužnjeni sinovi, že naSa duSa ste in naSa kri, Se so v tem kanonu naše iskre skrite: v plamene žive vere jih budite, č« z meiem ne, budite jih z okovll DEDIČ SEM Dedič sem: čutim očetov predrage darove, čutim njih breme in křvl nevidne ukaze, duSa zrcali ml njih mnogotere obraze, temni se ml v nerazreSne povračajo snove. Čutim, da ves sem povezan kot vozil so mreže, da sem v razrastih struj večnosti nova le žila: svoje tokove spet v druge bo žile prelila, soke spojila in sile in kraje in leta. Cutlm,da ves sem povezan kot vozil so mreže, da sem sredina in novih zamotkov začetek, da sem prejel In da moram oddati Imetek in da to breme vsak dan je vse težje in težje.. MORS VICTRIX Na spomlad sera že videl tvoj obraz, ko čeSnjam cvetje trgala si z glave. In spet sem videl te poletni čas, ko s točo rjula si čez žitne trave. Zdaj je jesen. Zdaj več ne greâ od naa. Ker boâ trgatev z nami praznovala, povsod si že postavila veSala Iz golih vej, štrlečlh v beli mraz. POSLEDNJE PISMO IVANA GRADNIKA V Gorici sem, na Gradu. V temni kleti ležim v okovili na kamnitih tleh. Kaznanili so danes mi, da v dveh, dveh kratkih dneh bom moral že umreti. Ne joči se za mano, saj živeti Se stokrat večja muka je v teh dneh, ko v tujcev zemljelačnih si oCeh le črv, ki ga je treba skoro streti. O lažje bi umrl, če bi ne bilo spomina nate, ki si luč edina sijala v mojega življenja noči. Da to ti piáem, sem si vrezal žilo. Zdaj vem: največja slast je bolečina, ko srčna kri za drugega se toči. II Ne, draga, ne umrem. Ce se ti zdi, da v boli čutiS že, da nisi sama in da je senca ploda že med nama, ki pada temna v lesk tvojih oči, ne bom le v hipu plameneči kres in ne izginem kakor v ognju slama: iz sémena, ki ga zakrije jama, priklilo sto zelenih bo dreves. Ta moja vroča kri — še, 5e bo vrela in ta moj duh — bo Se podil krdela trabantov, žblrov, davkarjev in slug. Na Trayniku, kjer stro samo posodo te moje duše, bo čez njih usodo pravično sodil Se moj pozni vnuk. GOLIČAVA Goličava ... Kakor sivi vali morja. Trop ovac se mirno pase, veter od nekod otožne glase nosi od pastlrjeve piSčali. Gledam, sluSam... Pesem ko iz groba: truda, glada, srda gluhi vzdihi, kot proseči in kot bolnotihi klici smrt želečega si roba. v TUJINI O kako daleč, daleč si, Medana, ti moja tiha, mila rojstna vas! Ko mislim nate, skrijem svoj obrax in vem takrat, kako je solza slana. Na holmu, v vinográde razsejana, pred tabo v soncu morje, sivi Kras, ravan furlanska, Soče zlati pas in daleč za teboj dva velikana, Triglav in Krn, Se dalje Dolomiti: tako te vidim in krog tebe Brda in US'em zate sladkih besedi. Najslajša mi beseda je pretrda, živ jezik je ne more raztopiti in kakor kamen v srcu mi ležL NEDELJA Nedelja. Krčma. Dim. Rebule duh. Cncto sc gostje, pije sc in pije, kar se pove, sc vpije, z roko bije, ko da je sleherni med nami gluh. »Poglej ta čisti, zlati, sladki sok, vso skrb nam zbriše, žalost in trpljenje! Saj Jj veselo naše bo življenje, zato nam ga na svet poslal je Bog.« Tako modruje kmet in s sivih brk z dlanjo si vina kapljice obriše. Ko bo prestopil prag domače hiîc, ga spet zajahala bo mrka skrb. OREL IN SiVIREKA Orel dvignil sc jc čez planine, v zlati zarji mu šume peroti, po oblakov in po bliskov poti veder spenja se v neba sinjine. Gozdi, gore in globeli, gnezda, v njih mladiči: vse mu je že tuje, ko v brezmejnosti zdaj sam kraljuje in za zvezdo ga poljublja zvezda. Spodaj pa, vrh zasnežene stene, vitka smreka, vsa od strel razklana, v vetru maje se in čaka vdana. Ve: uteha ni njegovi žeji, ali, ko napije zvezd se pene, bo počival Ic na njeni veji. It«» Pr»gôlJ (18«3-1960) TOLMINCI Odlomek Na Dobravah, nekaj sežnjev pod ljubinjskim poljem, je široka, za moža visoka duplina. Vanjo se zatekajo kmetiške plevice, kadar jih zaloti pri delu dež. Ob tisti nevihti je stopil vanjo vedrit Mohor Kacafura, birič tolminskih gospodov Coroninijev, ki je užival pri tlaCanih glas .domačega' biriCa, ,po-itenega' galjota. Mohor Kacafura je bil v svojem petdesetem letu rejen in zajeten dedec, nemaren po postavi in obleki, še nemarnejši v besedi in pogovorih z ženskami. Ta Mohorjeva robatost, ki mu je tlačani niso zamerili in jo celó cenili kot nekakáno priljudnost, je postala kar v pregovoru glasovita. Oblevno govoriš, kakor Kacafura, so rekli ljudje. Tlačani v Mohorju niso videli strogo uradnega človeka. Zdelo se jim je, da opravlja svoj galjotski posel mileje kot drugi. Vedeli so tudi, da je njihov rojak, iz Tolmina. Pričala ga je beseda in priroda. Ce so kdaj biriči v Tolminu kleli, je klel Mohor izdatneje in izvirneje. Tlačani so rekli, naj vzame hudič grofe in galjote. Mohor je menil, da se to lahko zgódi, da pa mora prav tisti hudič prej vzeti Tolmince z žloto in golaznijo; da se bo to tudi zgodilo in da bi se Že bilo zgodilo, če bi v peklu ne bili v zadregi, kam naj posebej spravijo tolminske jezike. Tolminci so odgovarjali, da vsi tolminski jeziki ne zaležejo za Mohorjevega, Mohor pa je rekel, da se s Tolminci ne bo pravdal. Tolminci so odgovorili, da se tudi ne bodo z Mohorjem, pač pa z grofom. Ali z jeziki? je dražil Mohor. Da bo že videl kako, so rekli in se spogledovali. »Tristo —,« je vzkliknil Mohor, vedreč v duplini in zavarovan pred dežjem in bliskom, ki se ga je bal, spomnivši se zdajci zadnjega dovtipa iz svoje besedne pravde s tolminskimi kmeti. »Mohor Kacafura! To ni samo jezik hudičev tolminski! To je že grožnja! To je že več kakor grožnja! To je že očiten upor, punt, križ božji, Mohor Kacafura!« Ko je Mohor Kacafura samega sebe tako nagovoril in doumel nekaj, kar mu je bilo do tistega trenutka nejasno, je iskal, kako bi vedril kolikor moči prijetno. Z roko si je pogladil nemarne brke, ki so mu nečedno sršeli nad ustnice, obrisal nato pot s tolstega lica, zasopihal trikrat in se spustil udobno na kup sena, ki ga je bil prinesel v duplino. Naslonil se je s hrbtom ob skalno steno in zamižal. Pa se je omislil, da so hoteli tlačani na raboti, naj vedri z njimi v bližnjem seniku. Nevolja se ga je lotila. »Ali je to potrebna spodobnost,« se je jadil sam pri sebi. »Seveda, z njimi na kupu naj vedrim, da strela udari! Kakor da se še ni slišalo, kako rado trešči v čredo ali ljudi, ki so stisnjeni, pa že sam znoj pa smrad puhti kakor dim pod oblake in vleče strelo nase! Prav privoščili bi mi, kajpada, hudičevci, ki so —« Oster tresk mu je vzel besedo. Udarilo je sredi Dobrav v samoten gaber. Kosci so bili obesili prej nekaj kôs v veje. Zvenčeč se je razletelo železje v bližnji kup sena, ki je pričel pri priči goreti z gostim dimom. »Kolneš, Mohor!« se je tedaj zdrznil birič, ki je videl strelo. In si potegnil križ čez čelo in ustnice, kakor je bil vajen že od mladih let. Stisnil se Je tesneje v duplino, potegnil noge k sebi in zamižal. Nekaj trenutkov je tako mižal in si z rokami mašil ušesa, da ne bi slišal strašečega grmenja. Zdajci pa ga je obšla nova bojazen. Segel je k sebi po ploščato medeno čutarico, jo nagnil in izpraznil. Nato jo je pognal od sebe pred duplino. Tako se je umiril, da zdaj nima ničesar več pri sebi, kar bi utegnilo vleči strelo nase. Poslušal je šumenje dežja. Prijetno toplo mu je bilo ležati na senu. Začelo se mu je zdehati. Hladno je kipelo ohlajeno ozračje v duplino, prvi jezni krik nevihte se je bil zavlekel proti Modreju. Tedaj so se Mohorju začele uravnovešati misli in je iskal od tam, kjer je bil prej prenehal raznůšljati, kako neki se mislijo pravdati Tolminci. »Da na Tolminskem nI punta?« je modroval. »Ali takisto misliš, Mohor? Zdajci pa mu je bilo, kakor da se je predramil. Gleda, vidi: pred duplino v medli luči ognjenih strel stoji človek v prtenicah in srajci iz domače preje. Srajca mu je v zapestju skrbno zapeta, odprta pa pod vratom, da je videti slabotne prsi, kako hlipajo za sapo. Mohor vidi moža, da govori, sliša ga ne, sluti, da mu grozi: »Mohor, lovač! Fej te bodi!« Mohor občuti, da se zbira nejevolja v njem. Planil bi nad njega, udaril bi za psovko. Oni se ne gane, stoji, kara, kratko, bridko, stari Kragulj niz Modrejce, ženin Testenove Anice: »Mohor, galjot! Fej te bodi!« Mohor išče mukoma, kaj neki mu veže roke in jezik, da se ne more braniti. »Mohor, práaasec!« zategne Modrejčan pred njim in pljune. »Ti, ti?« se sedaj razveže birič. »Čebelar hudičev, potrpljenje modrejčan-sko! Ti tudi že? Se puntaš, zlodej, psuješ?«-- Rezek smeh predrami Mohorja. Odpre oči in vidi, da je sanjal, in vidi, da le ni sanjal, zakaj v dežju pred duplino res stoji nekdo, se smeje in govori: »Glej no, Mohor, kako spiš nemirno! Grešna vest, Mohor, pa nečednost tvoja, kletvlna pa kvanta ...« Prebujeni birič se zaveda: »Duša prekleta, ali te še ni vzel zlodej?« zavpije na Petra. Peter Duša pa se zasmeje: »Ne vem, galjot, če ne bo hudič vzel prej koga drugega.« Pa mu je v smeh in besedo treščilo in ga pregluSilo. Mohor se je opotekel nazaj v duplino. Veter je vrgel mimo potok težkih in gostih kapelj. Mohor vidi skozi naliv kakor skozi meglo, da Peter odhaja. Mrzlo strese biriča: »Hudiču je zapisan, zato se ne boji ne strele ne ognja.« Ko se je umiril, je doumel svobodneje: »Najbolje je, Mohor, da živiš s takimi v miru. Birič sem, birič tja! Naj poja grof sam zlodja, če se mu bo ujeti dal. Mohor Kacaiura ga ne bo...« Nad Dobravami se je nosila druga nevihta. Grmelo je in treskalo blizu in daleč. Biriča ni plašila več nebeška sila. Ni je čul. Hujši strah se mu je bil zavalil v dušo. Vzhajal mu je iz grozotnega videnja v zadnjem spanju, rasel mu je v neznansko čudno spoznanje, da prihaja od nekod strašna nesreča, ki ni punt, marveč nekaj hujšega, nedopovedljivo, nedoumljivo, zadnje, pogubljenje od kraja do konca, žalost brez dna in vrha. »Bog pomagaj, Mohor!« je vzkliknil birič s posinjelimi ustnicami. »Ne! Obupal ne, obesil se ne boš. Obesil ne, Mohor Kacaiura, pa če bi te živega na ražnju kmetje peči imeli.« Začel je zmedeno moliti. Strah ga je bilo v samoti in žal mu je bilo, da ni Sel vedrit s tlačani v senik... Peter Duša se je bil medtem zatekel do kože premočen v senik, kjer so vedrili tlačani, kosci in grabiće. Dobrave so kosili grofu Vrsnjani, Poljubinjci, Modrejčani in Lomnjani. Grabile so jih Modrejčanke, Idrijčanke, Ciginjke in Volčanke, vsako drugo leto pa Doljanke. Zaradi slabega vremena je bil pritegnil to leto koscem grofov oskrbnik Grandente še Doljane, dasi so mrmrali, da imajo s planinsko košnjo posla dovolj. V Tolminu so jim rekli, da bodo planine kosili Zatolmincl. Ti so se zopet branili, češ da jim gre samo spravljanje planinskega sena in da jim grof že dve leti dolguje osem soldov od vlak, pa da imajo še težko raboto s kamenjem za grofovo apnenlco. Grofov oskrbnik je menil nato, da se Doljani hočejo upirati in Zatolmincl puntati. Naj sami gledajo, kaj bo. Ljudje so res pogledali sami. Doljani so prišli kosit Dobrave in se prerekat z Mohorjem Kaca-furo, kolikor se jim je pri težkem delu sploh še ljubilo. Peter Duša je odprl senik tako nenadno, da je nekaj grabic od strahu zavreščalo. Peter se je zasmejal pa vprašal, ali je prav, da vedre brez biriSkega nadzorstva. Kraljeva Tina Iz Modreja, o kateri so rekli, da ni le huda, temveč tudi bridka ko pelin in pa nagla, je odgovorila, da Mohor že sam ve, čemu ne vedri rad z njo pod eno streho. Peter se je veselo zasmejal in povedal, kje je videl Moftorja; nato je hotel od Kraljeve, naj Mohorju pove, da bo že še pomnil Duáo, ki je Se ni zlodej vzel. Bridka Tina ga je prezirljivo oSinila s pogledom in se obrnila vstran. DuSa pa je začel dražiti Doljane, da je red lepa reč, zlasti kadar je vsako leto drugače pisano v grofovskih bukvah, kdo in kdaj naj kosi Dobrave. Tako je zanihal pogovor na Dobrave in Dobrave so povzročile pol žaljiv pol resen prepir s Poljubinjci, ki da so vseh zmed krivi, ker so se dali upijaniti grofu pa mu opiti prodali travnike. Poljubinjci so ugovarjali, da vse to nič res ni, da so te in take čenče izmislili Modrejani, ki so zavistni in Škodoželjni, da Se svojih vislic ne posojajo. S to trditvijo so razjezili Kraljevo Tino, ki je bila bridka ko pelin pa tudi nagla v rokah. Peter Duša se je medtem smeje se preril v temen kot, izvlekel kos sira, potegnil dremajočega kosca za rokav in dejal: »Lovrenc, nož mi posodile Mrmraje mu je ustregel mladi Kragulj. Duša je ogledoval rezilo in pripomnil pikro: »Kaj si ga v vodi našel, da ga je razjedla rja?« Kragulj je molče zmignil z rameni Peter je mimo zalagal grižljaj za grižljajem v usta. Tudi Kragulju je ponudil, ki pa ni maraL Tedaj je dejal Peter tiho, rahlo posmehljivo: »Tvoj stari mi je nekaj pravil. Ta nož! Dejal bi, da je res tisti, ki je v Soči ležal.€ Nejevoljno se je ozrl Kragulj na Petra, rekel pa ni nič. »Ni ne tisti,« se je po svoje igral z Modrejčanom lovač, »ni ne tisti. Tisto rezilo je povodenj odnesla in prod zasul.« Ko Modrejčan še vedno ni niti trenil, se je glumač razgrel in vzkliknil: »Tak, povej no! Saj je tisti, ki ga je tvoj oče v Sočo pognal, ko je obljubil, da se ne puntal.« »Molči!« je zinil tedaj mrko Lovrenc in se obrnil vstran. Zunaj je bilo prenehalo deževati, vedrilo se je. Nebo se je ubrisalo, v senik je dahnilo prijetno hladno. Kosci In grabiće so se iztisnili iz zatohlosti na prosto. Peter je pridržal Lovrenca Kragulja in mu dejal tiho: »Saj menda veš, da Janez živi.« Modrejčan ni odgovoril. »Gradnikov, tvoje tete sin,« je tolmačil Duša. Kragulj je togo prikimal. Duša je znova spregovoril: »Dobro, da tega v Tolminu ne vejo. Vse vas druge jogre imajo zapisane, Goljev rod, Kobalov, Kraguljev, Pa sva rekla z Defacisom v Tolminu, da so tepci. Na Tolminskem nobenih jogrov nI več. Ali nI tako?« Kragulj je vstal, da bi Sel. »Lovrenc,« se mu je obesil za roko Peter, »tak zini, kaj núslitel Kakor potepen pes se poUkam po vseh grapah in črčah pa dopovedujem, da je mer« polna pa da je že vsa naša tlačanska pravica na papirju in taka, da moramo zmagati. Zlodjevo potrpljenje vaše! Bo spet vse v vodo padlo, samo zato, ker na Tolminskem nI nič več mož.« »So!« je odgovoril kratko Lovrenc. »So,« je ponovil nekam dvorljivo Peter in povedal skrivnostno: »Pri Tin-četu Munihu na Stopcu, Lovrenc, je zdaj naš regiment. Stopi v ponedeljek tja gor. Ce ne vseh, nekaj ljudi boš našel, pa izveš več. Se Sime Golja pride včasih čez mejo. Pa jaz pa Lužnik iz Bače, Laharnar šentviški, Kobal s Podseli pa Tinče, golobradec. Ne veš, kako je moder, dasi nI pismen. Nu, kaj misliš?« »Prvo se bomo še enkrat pritožili,« je rekel, mirno Lovrenc. »Le!« se je zasmejal Duša. Potem se je trenutno zresnil in dejal slovesno: »S tlako danes ne bo nič več. Vstani na pot, Lovrenc, pa hiti domov. Ne vem, če boš Se našel očeta živega.« »A zato?« se je oddahnil Modrejčan. Nekako breme se mu je odvalilo od srca ... Prance Bevk (1890-1970) ŽERJAVI Odlomek Mesec pomeje se je Francka vozila v Sudan. Ob novici, da ji je umrl otrok in se je Florijan vrgel pod vlak, ni imela več obstanlka. Po vseh razočaranjih, ki jih je doživela, »e ji je zdelo, da se ji posmehujejo Se rvezde na nebu. Sprejela je vabilo, ki ji je pbetalo ure odmaknjenega življenja in pozabe. Na obeh straneh pcroge se je vlekla puSčava. Nato se je prikazal relen, ozek pas zemlje. Rodovitna pokrajina ob Nilu je bila zmeraj SirSa. I*rej redke palme so se zgostile v majhne gozdove. Široke ikrone Bikomor eo senčile siro-maSne vasi, iz katerih se je razlegalo cvrkutanje zajemalk. Francka je vse to gledala rikoraj brez zanimanja. Ko so izginili zadnji minareti, zadnji gaji dateljnovih palm, ji je težko leglo na duSo. Čutila se je samotno, zapuSčeno. V rahlem mrču, ki je ležal nad obz»rjem, sta se ji v mi-elih prikazovala Maks in Florijan, otrok in mož... Trdo je zamižala in se prepustila predstavam ... Bilo je, kakor da grebe po svojem življenju ... Tedaj, ko je odhajala od doma in Je Florijan kot izgubljen stal na železniški postaji, se ji je milo storilo. Ni mu povzročala bridkosti iz slabega srca, temveč zaradi svojih ničemumih sanj. Ko je domača zemlja utonila v daljavi za njo, jo je obšla slutnja, da je nikoli ne bo več videla. Od joka, ki ga je krotila, ji je glasno zahlipalo v prsih. Pozneje ni trpela zaradi domotožja, preveč je bilo novih vtisov, ki so pojili njene sanje. Vendar ji v blodnjaku tujih navad tudi ni bilo povsem dobro. Misel na otroka ji je kdaj pa kdaj težko, z očitkom legla na srce. Saj je Florijan pisal o njem tako vroče, kot da ji hoče s silo obuditi hrepenenje po njem. Ko ji je ix>slal njuno fotografijo, se je tiho razjokala. A godilo se ji je kakor tistim redkim, ki jih ni gnala v svet le misel na zaslužek, marveč tudi slá po življenju. Vedno manj se je upirala prilizovanju okolice, ki jo je pijanilo. A bolj ko sđ mu je vdajala, bolj se je z mislijo in srcem trgala od doma in od preteklostL Ob novici, da je otrok bolan, je za hip omahovala v sebi. A takrat je že bilo prepozno. Kljub Filomeninim svarilom, naj ohrani trezno glavo, se je vrgla v naročje tujcu, ki jo je omrežil s svojo strastjo... In nato so si sledili udarci, ki so ji neusmiljeno padali na glavo. Njena ljubezen se je zrušila kot felahova koliba v viharju. Po nji ji je ostalo le bridko razočaranje in plod pod srcem, V obupu je mislila na smrt. Filoména jo je rešila plodu, a razočarainje je ostalo... Obšlo jo je divje hrepenenje po domu. Ko je teta znova odhajala na ladjo, se ji je vrgla okoM. vratu in se razjokala. Prosila jo je, naj ji piše, če se lahko vrne domov. Nestrpno je čakala pisma. V mislim je stokrat pripravila besede, ki jih bo govorila Florijanu. V njih bo le malo resnice, z lažjo se bo reševala. Le njen sklep, da bo možu vdana, zvesta žena, nJ bila laž. Res je tako mislila. Tega, kaur ji je prineslo Filomenino pismo, bi nití. v sanjah ne bila pričakovala. Čutila je, kot da stoji gola sredi življenja. Onesvestila se je. Ko se je zopet ovedela, je bUa kot otopela, brez volje. Naj se zgodi z njo, kar se hoče. Ne bi se upirala, četudi bd jo pot peljala v srce črne Afrike. Domov ni bilo več potL Vsaj tedaj ne. Hlepela je po bajnem življenju, a se je znašla v pusti praznoti... Vzxiihnila je. Naslonila je čelo na šipo in strmela, da bd. premagala solze. Ostri obrisi puščavskih gora, nad katerimi so krožili jastrebi. Kmetje so z upognjenimi hrbti rili v zemljo, črne žene so zajemale vodo. V soncu se je svetila jata snežno belih čapelj. Po tratah so se pasle ovce. Med ločjem so se skrivali ribiški čolni. Karavana kamel. Puščavski avto, ki je izginil v oblakih prahu... Zatrla je solze, da ne b4 vzbujala pozornosti sopotnikov, In se silila na smeh. Pod njo so bila kolesa ob trajnice. Planjava, na nji rdečkaste sence. Na Sipe Je iidarjal pesek. Sonce je plavalo v mrtvem, motnem, rdečkasto rumenem mrřu, kl Je zastiral obzorje... KAPLAN MARTIN ĆEDERMAC To nedeljo bi ne bil mogel prezreti, kako so se vse oči hkrati uprle v njegov obraz. Kukor da so se zavzeli nad njegovo bledoto, shtijšanostjo iu močno posivelimi lasmi. In vendar je bil veličasten v svoji drži, še nikoli tako. Oči so mu gorele kot v mrzlici. Ni bilo težko opaziti, kako se mu kljub navideznemu miru drobno tresejo roke. Kakor da hoče to prikriti, jih jc dvignil in vtaknil v široke rokave. Ni mogel začeti, kakor ni mogel začeti pred tedni, ko je stal na istem mestu. Spomnil se je, bridko se je spomnil, kako so takrat njegove besede brez učinka padale v praznino. Nikoli ne bi mogel najti navdiha in zaleta, da bi jim prodrl do src. Zanj, ki je bil vajen uspehov, so bili zadnji tedni ea sam velik poraz. Ccmu napor, če naj bi bilo vedno tako? Pa saj ni 3!o le za toi Saj ni Slo le za toi >Predragi kristjanilc mu je nenadoma zamolklo prišlo iz grla. Premolknil je. Cerkev se je vzvalovila kot žito v sapL Peli so, slovenski je molil in bral evangelij, a še niso do konca verjeli. Sele zdaj, ko je slednjič spregovoril, jih je minila napetost. Oči so jim zasijale. To ga je opogumilo, četudi se je zavedal, da postaja ta trenutek očiten upornik. Ni maral za posledice, še pomislil ni nanje. Obšel ga je navdih, v drobnem razburjenju so mu goreli živci in duša. Prejšnji večer se mu je rahlo dotaknilo misli, kaj naj jim pove. Bila je le želja. Zdelo se mu je, da bi nikoli ne imel ne moči ne poguma za to. Misel je ostala, snovala v spodnji zavesti, rasla, se širila, zdaj je kot drevo z mnogimi vejami stala pred njim. Bil je kot povodenj, ki je nič ne more zadržati. iDragi kristjanilc je ponovil in hitel s prvimi besedami, da bi ne omahnil. Spomnil jih je tiste nedelje, ko so ga poslušali, a ga vendar niso slišali. Ali vedo, o čem jim je govoril? O domovini jim je govoril. Ponovil jim je besede, kakor da so bile obvisele pod obokom, da jih je zdaj utrgal in jih spremenil v razumljiv govor. Gledal jim je v obraze. Kako vse drugače so jih zdaj sprejemali! Kakor da prej niso bile namenjene njim. Saj tudi niso bile. Zemlja, ki jim jo je Bog odmeril v svoji previdnosti. Jezik, s katerim se bratsko sporazumevajo. Kri, ki se jim pretaka po žilah, in ki je niso prejeli, da bi jo po nepotrebnem zapravljali... In vse. kar jc govoril že otrokom v svojem vrtu, le z drugačnimi besedami... Se vsuka ptica je dobila Zatrla je solze, da ne bd vzbujala pozornosti sopotnikov, In se silila na smeh. Pod njo so bila kolesa ob trařnlce. Planjava, na nji rdečkaste sence. Na Sip« je iidarjal pesek. Sonce je plavalo v mrtvem, motnem, rdečkasto rumenem mrřu, kl Je zastiral obzorje... KAPLAN MARTIN ĆEDERMAC To nedeljo bi ne bil mogel prezreti, kako so se vse oči hkrati uprle v njegov obraz. Kukor da so se zavzeli nad njegovo bledoto, shujšanostjo iu močno posivelimi lasmi. In vendar je bil veličustea v svoji drži, še nikoli tako. Oči so mu gorele kot v mrzlici. Ni bilo težko opaziti, kako se mu kljub navideznemu miru drobno tresejo roke. Kakor da hoče to prikriti, jih jc dvignil in vtaknil v široke rokave. Ni mogel začeti, kakor ni mogel začeti pred tedni, ko je stal na istem mestu. Spomnil se je, bridko se je spomnil, kako so takrat njegove besede brez učinka padale v praznino. Nikoli ne bi mogel najti navdiha in zaleta, da bi jim prodrl do src. Zanj, ki je bil vajen uspehov, so bili zadnji tedni ea sam velik poraz. Ccmu napor, če naj bi bilo vedno tako? Pa saj ni slo le za toi Saj ni šlo le za toi iPredragi kristjanilc mu je nenadoma zamolklo prišlo iz grla. Premolknil je. Cerkev se je vzvaiovila kot žito v sapL Peli so, slovenski je molil in bral evangelij, a še niso do konca verjeli. Sele zdaj, ko je slednjič spregovoril, jih jc minila napetost. Oči so jim zasijale. To ga je opogumilo, četudi se je zavedal, da postaja ta trenutek očiten upornik. Ni maral za posIcdice, še pomislil ni nanje. Obšel ga je navdih, v drobnem razburjenju so mu goreli živci in duša. Prejšnji večer se mu je rahlo dotaknilo misli, kaj naj jim pove. Bila je le želja. Zdelo se mu je, da bi nikoli ne imel ne moči ne poguma za to. Misel je ostala, snovala v spodnji zavesti, rasla, se širila, zdaj je kot drevo z mnogimi vejami stala pred njim. Bil je kot povodenj, ki je nič ne more zadržati. >Dragi kristjanilc je ponovil in hitel s prvimi besedami, da bi ne omahnil. Spomnil jih je tiste nedelje, ko so ga poslušali, a ga vendar niso slišali. Ali vedo, o čem jim je govoril? O domovini jim je govoril. Ponovil jim je besede, kakor da so bile obvisele pod obokom, da jih je zdaj utrgal in jih spremenil v razumljiv govor. Gledal jim je v obraze. Kako vse drugače so jih zdaj sprejemali! Kakor da prej niso bile namenjene njim. Saj tudi niso bile. Zemlja, ki jim jo je Bog odmeril v svoji previdnosti. Jezik, s katerim se bratsko sporazumevajo. Kri, ki se jim pretaka po žilah, in ki je niso prejeli, da bi jo po nepotrebnem zapravljali... la vse. kar jc govoril že otrokom v svojem vrtu, le z drugačnimi besedami... Se vsaka ptica je dobila svoj glas in nikomur ne pride na misel, da bi zahteval od slavca, naj žvižga po kosje. »Ccinu tedaj to zahtevajo od nas, ki sirto ljudje, ustvarjeni po božji podobi?« Beseda se niu je za trenutek zataknila. Ne iz strahu, zakaj v tem trenutku se ničesar ni bal, ampak od ganjenosti. Naglo se je zbral. >Kaj bi storili, če bi zahtevali od vas, da zapustite svojo rodno zemljo?« Vprašanje je bito vrženo kot kamen, da so se ljudje zdrznili. Nastal je trenutek učinkovitega premolka, med katerim se nihČe ni upal dihati. Kaj bi storili? Ali ne bi âli iskat pravice? Oči so živo pritrjevale. >In če bi pravico našli slepo, kaj potem?« Nov premolk, mod katerim je šla drhtavica po ljudeh. Poznal jih je, vedel je za njihovo povezanost s siromašno zemljo. S kakšno množino krvi so jo odkupilil *Kaj bi storili? Ali bi kot mevže klonili glave in z malho io palico kot berači odšli po svetu? Nel Sami bi si vzeli pravico.« Jezus, Jezus, kaj govori? Čutil je omotico v glavi, glas mu jo votlo bobnel v ušesih. Obrazi so se čudili, a niso ugovarjali. Besede niso kopnele kot južni sneg na mokrih tleh. >AU se ne bi s pestmi postavili v bran in ne bi dali zemlje, ki ste jo prejeli od svojih dedov in jo hočete ohraniti svojim sinovom in vnukom?« Odgovarjal mu je jek pod obokom... Njegov govor je bil rahlo pobarvan od narečja, da so tudi najpreprostejši lahko razumeli, vendar se je zmeraj trudil, da je govoril v lepem jeziku. Besede so bile izbrane, stavki krepki. To je delal iz prirojenega čuta za lepe oblike, iz spoštovanja do božje besede, a Se posebej iz tople ljubezni do materinščine. Vse te dni, ko je bil jezik preganjan, izrinjen iz cerkve in je smel ostati le še v družinah, niu je posebno prirasel k srcu. Trudil se je, da bi mu pel in bi dal Ijtulem živo občutiti njegovo lepoto. Kakor da bi jih s tem opozarjal: Glejte, kaj boste izgubili! Cujte, kako lepo zveni, kako poje od srca do srca, kako odmeva od duše do duše! Varujte to dediščino! Ne dajte si je vzeti! Zdaj mu jezik ni bil le sredstvo, da z njim oznanja Kristusov nauk, bil mu je pesem, katere melodijo uživa s polnim srcem ne glede na vsebino. Bilo mu je, kakor da plava na perutih svojih besed, zanašalo ga je kot list v vetru. Le kdaj pa kdaj sc je za hip zmedel, pogledal po obrazih, zopet mu je dalo moči, dvignil je glas. >Kaj boste storili zdaj, ko vam hočejo vzeti jezik? Ali boste znali braniti dediščino svojih očetov? Ali boste vdano klonili glave in zalajali, ko ne znate drugega jezika?« Boj, ki ga je bil doživel in iz katerega je potekal govor, je dal vsaki besedi posebno moč in strast, da so dobile sijaj vročega, plamtečega ognja. Z vsakim trenutkom bolj je čutil, kako mu srca pritrjujejo prav do cerkvenih vrat. V marsikaterem očesu so se zalesketale solze. A to niso bile solze kot ob zadnji pridigi, potekale so iz drugega vira. Ali so občutili, kako tesno je povezan jezik z njihovo usodo? Ce bi jim bil kdaj prej tako govoril, bi se bili čudili, ne bi bili razumeli. Danes ta dan jim je govoril iz srca. sre^o kosotoi (1004-1926) KRAŠKA VAS I Sam čez vas. V temah tulijo lastniki — burja prepleza zidovje, v okno udari: »Kdo?« Okno razcveti temô. In na koncu vasi bor zašumi — vztrepeta, ko me spozna ... II Strme strehe v temninl spe; slamnate, kamnate, mrke vse, z nizkimi čeli. Na prsi so ljudje roke razpeli. Kako? Zakaj? »Umri ali pojdi nazaj!« III Borovo morje Jumi tenmó — Jadran bije v obal, v temó; burja buta v okno mrtvó. Noč je nad kratko vasjo. Kdo obupuje? Kdo vzdihuje, da ga prekolnem v srcu tem bolnem? Kdo? BORI Bori, bori v tihi grozi, bori, bori v nemi grozi, bori, bori, bori, boril Bori, bori, teínni bori kakor stražniki pod goro preko kamenite gmajne težko, trudno žepetajo. Kadar bolna duSa skloni v jasni noći se čez gore, čujem pritajene zvoke in ne morem već zaspati. »Trudno sanjajoči bori, ali unúrajo mi bratje, ali umira moja mati, ali kliče me moj oče?« Brez odgovora vrSiJo kakor v trudnih, ubitih sanjah. ko da umira moja mati, ko da kliče me moj oče, ko da so ml bolni bratje. EKSTAZA SMRTI Vse jc ekstaza, ekstaza smni! Zlati stolpovi Zapadne Evrope, kupole bele — (vse je ekstaza!) — vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski človek. — Vse je ekstaza, ekstaza smni, — Lepa, o, lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletij, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči. — Vse je ekstaza, ekstaza smrti. — Ah, iz oblaka večernega (zadnjega sla, ki oznanja Evropi k- luč!) lije kri v moje trudno srce, joj, in vode ni več v Evropi in mi ljudje pijemo kri, kri iz večernih sladkih oblakov. — Vse je ekstaza, ekstaza smrti. — Komaj rojen, že goriš v ognju večera, vsa morja so rdeča, vsa morja polna krvi, vsa jezera, in vode ni; vode ni, da bi opral svojo krivdo, da bi opral svoje srce ta človek, vode ni, da pogasil bi z njo žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi. In vse je večer in jutra ne bo, dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler ne umremo poslednje... Joj, v to pokrajino, še v to zeleno, rosno zeleno pokrajino, še v to, sonce večerno, boš zasijalo s pekočimi žarki? Se v to? Morje preplavlja zelene poljane, morje večerne žgoče krvi, in rešitve ni in ni, dokler ne padeva jaz in ti, dokler ne pademo jaz in vsi, dokJer ne umremo pod težo krvi. Z zlatimi žarki sijalo bo sonce na nas, evropske mrliče. Staro mesto Med ostrim dišanjcm raznih omak, med kriCanjcm stopam čez sivi tlak, otroci so starci strašnih spoznanj, na licu ni zdravja, ne smeha, ne sanj. NcpoJesanc, lase čez obraz, v cunjc zavite, v poldanski čas v vrčkih kosilo žene nesó, njih oko jc mrtvo, njih srcc je mrtvo. In jaz grem med njimi v grozi spoznanj: za vsakim obrazom obraz maščevanj, ki dvigajo sc kot morje vsak hip v tej ozki strugi gnijočih rib. PREDMETI BREZ DUŠE Omara z rdečimi šipami. Dolgčas spi v kotu. Avtomobil je senzacija. Kozmični dih: potres. Na razžarjeni zarji rdeči ATOM Nenapisana moja beseda r ATOM Smeh kralja Dade na lesenem konjičku. Hi, hi. Pum. KONS (TRUKCIJA) 5 Gnoj je zlato in zlato je gnoj Oboje =• O O = CO oo =• o AB = < 1. 2, 3. Kdor nima duSe, ne potrebuje zlata, kdor ima duSo, ne potrebuje gnoja. lA KONS. Z Melanholična harmonika. Kopalna sezija. Modri bliski. Čevlji St. 40. Istra umira. Morje. Evropa umira. Sport, gospodarstvo, politika. Japonska proti Rusiji. NOVA KULTURA. Nova kultura: človečanstvo. Nova politika: človeianstvo. Nova umetnost: za človeka. Evropi prihaja ura smrti. Mazilite jo s HtSOi. Ura žalosU. Zagrinjalo je odstrlo nov svet. Staro mesto Med ostrim dišanjcm raznih omak, med kriCanjcm stopam čez sivi tlak, otroci so starci straiinih spoznanj, na licu ni zdravja, ne smeha, ne sanj. Nepočesané, lase čez obraz, v cunjc zavite, v poldanski čas v vrčkih kosilo žene nesó, njih oko jc mrtvo, njih srcc je mrtvo. In jaz grem med njimi v ijrozi spozn.mj: za vsakim obrazom obraz maščevanj, ki dvigajo sc kot morje vsak hip v tej ozki strugi gnijočih rib. PREDMETI BREZ DUŠE Omara z rdečimi šipami. Dolgčas spi v kotu. Avtomobil je senzacija. Kozmični dih: potres. Na razžarjeni zarji rdeči atom Nenapisana moja beseda r ATOM Smeh kralja Dade na lesenem konjičku. Hi, hi. Pum. KONS (TRUKCIJA) 5 Gnoj je zlato in zlato je gnoj Oboje =• O O = OO oo =» o AB =» < 1. 2, 3. Kdor nima duSe, ne potrebuje zlata, kdor ima duSo, ne potrebuje gnoja. lA KONS. Z Melanholična harmonika. Kopalna sezija. Modri bliski. Čevlji St. 40. Istra umira. Morje. Evropa umira. Sport, gospodarstvo, politika. Japonska proti Rusiji. NOVA KULTURA. Nova kultura: Cloveianstvo. Nova politika: človeianstvo. Nova umetnost: za človeka. Evropi prihaja ura smrti. Mazilite jo s HiSOi. Ura žalosU. Zagrinjalo je odstrlo nov svet. Miran Jare (1900-1942) Anton Vodnik (1901-1963) VRTILJAK V drznih linijah, lokih razvratnih pode sc v krogih divje rastočih, v krogih vedno se menjajoćih orrok, dekle, postopač, vojak ... Opojnost nebeška jim vriska na obrazih, brez besed ... le smeh, le kriki iz globin ... Vrtenje, vrtenje, vrtenje, vsi eno. Love se v krogih divje rastočih, v krogih vedno se menjajočih: vsepozabljenjc... vsepozabljenje... Zdaj si le človek, ki drevi... v divjem zanosu gore mu oči, zletel bi v dalje v premem pogonu, godba na poti k nebosklonu boža ga, objemlje ... ni več zemlje ... Ic naprej, le naprej... ni veČ meji ... le vrtenje, vsepozabljenje, vrtenje, vrtenje ... A vklenjeni, v kroge sc vedno povračajo nazaj in spet znova naprej mimo nas, o, bedni: v krogih divje rastočih, v krogih vedno se menjajočih, le v krogih vas žene melodija čudesna. A, moz skrivnostno smeje ročico glasbila vrti in premirno motri neobičajnih ujetnikov ples. Kje si, kje si, titan, ki bi se mu zagrohotal v obraz in planil v blaznem skoku iz kroga v prostranost. ZIMSKA TIŠINA Jaz ljubim zimske večere, ko bele in tihe besede bo kakor najtiSje vonjave — in se le ure zvoki mežajo med naSe vzdihe. Zgodi se, da pride tujec v našo sredo in se med nas usede, zamaknjen zastrmi v blestenje dalj in pozabi na pripravljeno besedo ... In je kakor v lilijah njegov obraz in sanja kakor mi v večerni čas in dá miru utrujetiim očem — ko se zbudi, je gluh in nem ... Tone GeliSkar (1000-1969) MOJ OČE Orjaška lokomotiva drvi kakor pobesnela po železniškem tiru in sc zaganja v klanec in bobni mimo pečin in rjove kakor zver na strmih bregovih rek. Moj oče stoji na nji in drži za vzvod in strmi v praznino, ki jo žre železo pod seboj in je strašno lep v tej svoji pozi, obžarjen od luči, ki mu plamti v obraz iz odprte peči in ognjen šlem isker mu vihra nad glavo ter sta lokomotiva in on kakor jezdec, ki vihra v žarečem oblaku. Ko sem bil otrok, sem stal ob progi in sem mu mahal v pozdrav, ko je švignil mimo mene. In mi je vrgel ognjen poljub in je prevozil milijon kilometrov in je mislil name. Zdaj sem jaz mož in moj oČe je starec. Osemdeset let. Pa je še vedno kovač in kuje železo! In ko sediva na vrtu — on ves sajast in jeklen in make upognjen, mi pripoveduje in je mehak kakor solza in ognjen še vedno kakor peč. To ni prav, moj sin! Jaz vem in sem vroč kakor upor njegovih besed in mi je vse jasno: Milijon kilometrov je šlo v njegovo mladost, milijon lopat premoga je žgalo njegovo kri in osem otrok je poljuboval. To ni prav, moj sin! Gledava se v oči kakor takrat, ko je drvel mimo mene, obžarjen kakor nebeški jezdec in neznansko grenka raza gre v naju, ko oba veva: Stal bom ób progi in ga ne bo več nazaj. SEDMOROJENČKI Razparale so se bajte in gledal sem lepe in grozovite ure: Ko je bil prvi sin spočet, je šla mati v prelepi svet, pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet. Ko je prvi sin bratca dobil, se je oče od veselja napil in je svojo ženo po licu hvaležno pobožal. Ko je zajokal tretji sin, se je priplazil iz neznanih globin majhen črviček v njeno srce. Ko se je rodil četrti krik, je bil oče kakor gobav bolnik s krvavimi žulji pokrit. Ko je bil sedmi sin spočet, je bil od očeta — pijanca preklet. Gledam in štejem, pa ne morem sedmorojenčkov prešteti: Nad bednimi in sklonjenimi visi glad, pod črnogledimi zija prepad, pred norci gre prazna cesta v prazno življenje. Žalostno sem pogledal Krista na Klečci: O, Kriste, kdaj pride tisti veliki čas, ko bo šla mati ob vsakem rojstvu v prebeli svet, pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet — ? Trbovlje, 1922 Slarko Orua (ieOl-1949) DOGODEK V MESTU GOGI Prizor Iz II. dejanja (Iz sobe starih sester — vrata na balkon so odprta — nespeči glasovi): AFJIA: AU spiá? TARBULA: Kdo bo spal v takem? AFRA: Jaz nisem Se niti minute zatisnila oči. TARBULA: Bog sam nas varuj zlega in dela hudobnega duha! AFRA: Oče naá, ki si v nebesih, posvečeno bodi Tvoje ime--(Molk) AFRA (nenadno): Dvaintrideset let bo žel TARBULA: Dvaintrideset? — Ti imaâ vsaj na oni strani koga, ki te čaka, mene ni nikdar nihie poželel. (Molk) AFRA f5« je nemirno premetavala po leiiiča, nenadoma ne more zdržati več): Saj ni res, saj ni rea — tudi mene nI nikdar nihče poželeli Lagala sem, povzdigovala sem se pred teboj. TARBULA (osupla, ne more doumetij: Ne razumem — AFRA: Ravno tako sama sem kakor ti. Prejšnji dan, preden se je končal — obupan je bil, ker mu nisem hotela vrniti prostosti — surovo ml je vse Ukričal v obraz. Vedno je ljubil le njo, samo njo, niCvrednicol TARBULA (se čudi). AFRA: Zahvaljen samo bog, da ona ne ve! Ničesar ne sluti. Za smrt je prepričana, da Je ljubil mene, svojo zaročenko, nje pa se zgolj polastil v pohoti. In tega veselja ji ne privoSčlm nikdar, da bi zvedela resnico. TARBULA (si ne more opomoči od osuplosti). (Molk) AFRA (obotavljaje se): Tarba, ali se ti zdi mogoče, da kdo — da kdo pobegne na ono stran, ne da bi kakorkoli položil nase roko? TARBULA: Pobegne na ono —? Kaj imai v misUh? AFRA: No — da bi napravil samomor, ne da bi si bil sam kaj storil. TARBULA: Ne da bi si bil sam kaj storil? Ravno da si kaj stori, to ravno je samomori AFRA: Jaz pa mislim, da je tudi drugače mogoče, o, povsem možno je. Saj ni ravno treba, da si jemlje življenje, treba mu Je le, da se ne briga zanj. Zanemarja ga samo In se tako počasi Izplazl. TARBULA: Cemu le govoriš to? Saj je že Uko dolgočasno! AFRA: Ali se ti ne zdi mogoče, da bi kdo uSel na ta način, ako povsem enostavno ne bi hotel uživati hrane? TARBULA: Zasplva, zaspiva! MoreblU pojde sedaj; proti jutru gre laže. AFRA: Pravijo, da ]e spočetka mučno, pozneje pa človek kar nekako otrpne. Celo občutek gladu izgubi človek menda. (Molk) AFRA: Ali spiš? TARBULA: Poskušam. AFRA (oklevajoče): Tarba, ali nisi opazila, da je že ves teden ni na spregled? TARBULA (se zravna kvišku; čez čas premišljevanja nenaden vzklik): To je, to je torej! Bojiš se, da bi ona ušla. AFRA Da, to je. TARBULA: Bojiš se, da bi iišla k njemu, k rajnemu! AFRA: Da, vidiš, Tarba, tega se bojim. Tako človek vsaj lahko misli na kaj, misli, tam in tam je nekdo, ki morebiti čaka name. Ljubavno razmerje imam tako rekoč. Ce pa bi bila tudi Elza na oni strani pri njem — ne, ne, to se ne sme zgoditi, takoj zjutraj pogledam k nji. Gorje, če me je prevarala! TARBULA: Toda, zakaj bi prav tako, zakaj ne bi jedla, saj — saj se Človek lahko tudi obesi! AFRA: Ne, ne, tega ne bo storila. Ce bi napravila samomor, ve, da bi se jaz maščevala, ve, da bi izdala Teobaldu, kako ga je v tisti noči, ko se ji je dopolnilo, nesla ven na njive ter ga pustila tam, da se je ves izmrazil in in mu je zaradi tega pozneje teklo iz hrbta; umrl bi bil tedaj, da nisem preprečila jaz, obudila ga z lastnim dihom. Takrat mi je morala obljubiti, da ne bo nikdar poskušala ubežati. Dvaintrideset let jo že sedaj stražim! TARBULA: Molčiva! Molčiva! AFRA: In za kazen mora živeti brez sina. Kakor hitro bi se mu razodela, bi mu povedala jaz o njegovi grbi. Sinove kletve se najbolj boji. TARBULA: Oče naš, ki si v nebesih-- AFRA: O, tudi mene ni nikdar nihče poželel! TARBULA: Zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji — ^Obmolk-neta.) AFRA (dvigne v postelji glavo): Nisi nekaj rekla? TARBULA: Ne, nlć nisem rekla. Toda. kaj Je? AFRA: Nekaj je. Naenkrat je nekaj nastalo. TARBULA: Nekdo se Je obesil. AFRA (iznenada křikne): TI, če Je uSla Elza? TARBULA: Zelo mogoče. V tej noči bi verjela vse. AFRA (se dvigne): Gledat grem! Moram videti! Ne vzdrilml TARBULA: Beži, kam boS hodila v nočll AFRA (meče v naglici obleko nase): Gorje, če me je ogoljuřalal Napravila je samomor. TARBULA: NikarI Bodi pametnal AFRA: Moram videti! Kakor na natezalnici sem. (Ven) (TiSina, trenutki napetega molka. Videti je Afro, hitečo iz svojega stanovanja prek ceste v hiSo poleg. Zdajci blisne luč v sobi mirne starke, ki je bila vse doslej zabasana s temo, tn žena v njej ves čaa povsem negibna — lutka, mrlič? Pri vratih sobe, ki je tako nepričakovano vzniknila iz teme, stoji Afra, z roko ie na električnem stikalu; sredi jarko razsvetljene sobe ogromen fotelj, v njem stara, prastara žena z zaklopljenimi očmi. Prah jo že pokriva, predmeti so jo že povsem sprejeli medse. Razen fotelja 3 starko skoro ni stvari v sobi: kaka polica s kuhinjsko posodo, groteskno velika stenska ura, ki stoji. Afra pritajeno krikne, vkopana obstoji: Mrtva — uSla! Plane k nji, jo strese. Zena ostane vsa trda in negibna. Trese jo Se — slednjič se žena rahlo zgane, utriplje z vekami — trudoma odpre oči. — Gleda doSlo pred seboj, je ne spozna.) MIRNA ŽENA: Zakaj me dramiá? Pustl —I (Glava ji zdrkne nizdol, že zopet spi.) AFRA (jo ljuto stresa): Ne bo5, ne boš, vzdrami se, poglej! Ne bo5 se Izmuznila! O, marsikateri bi hotel kar tako na lepem, marsikdo! fStarka se je zopet prebudila ter presenečeno gleda stoječo pred seboj.) Si me hotela prevarata? Si se hotela splaziti k njemu? Haha — ne boS? MIRNA 2ENA (spozna svojo sovražnico, rahlo krikne, se hoče dvigniti, pa se od nemoči zgrudi nazaj): Ti? Kaj — kaj me budiS? AFRA: Proč si hotela! MIRNA 2ENA: Saj nI res, saj ni res, kar tako sem pač zaspala, podremala sem. AFRA: Lažeá! Umreti si hotela! MIRNA 2ENA: Ne, ne — kako hočem — kako morem proti božji volji? Kakor je Njegova volja, kakor je Njegova —! AFRA: Saj komaj govoriš! Ti — ti, ne — jeS! Ne uživaš hrane, namenoma gladujeS, da bi umrla! MIRNA 2ENA (se kot otrok plaho opravičuje): Saj jem^ saj jem — o, veliko jem — le nekoliko onemogla sem zadnje čase, betežna — AFRA (stifco po kotih in odkriva posodo): LažeS, lažeá, nikjer sledu kake hrane, nikjer nikakega živeža. (Pokaže na uro.) T^di ura stoji! — Kdo ti nosi kruh, a, kdo, že osem dni nisi bila iz sobe? Ti, glej se, glej! Kakor hitro ne začneS jesti, mu izdam vse o grbi in kako si ga prehladila. Prekleta boS lazila okrog, prekleta boš legla v zemljo! Se dobro, če te orožniki ne dobijo v roke — v zaporu boš poginila. (Je iztaknila nekje skorjo kruha, skoči takoj k ženi ter ji ga baše v usta): 2ri, žrl! MIRNA 2ENA (pokorno golta; ko poje, jo milo prime za roko): Afra, Afra, ali res ne boš mogla nikdar pozabiti? AFRA: Pozabiti? Kako morem pozabiti, da si ml vzela edinega človeka, ki me je imel rad! Ali veš, kaj se pravi živeti, da te nima nihče rad, da nimaš prav ničesar, česar bi se veselila? Nekaj človek mora imeti, karkoli, kako malenkost, toda kar tako — ne, ne, nikdar ne pozabim. MIRNA 2ENA: Pri Bogu te rotim. pusU, da se razodenern Teobaldu, puati, da sem mu mati, ne povej mu, da sera kriva njegovega hrbta. V zameno ti dam njega, prepustim ti umrlega, za vedno se mu odrečem, toda pusti, da božam sinal AFRA (zaničljivo): S kakSno pravico ml poklanjaâ mrtveca, Erik je bil Uko vedno moj! TI si stregla le njegovi pohoU, da veâ, v strasU se je te polastil za nekaj dni, v srcu pa je vedno ljubil le mene. MIRNA 2ENA (nenadoma vsa razljučena brani svojo posest): LažeS, lažeS, prisegel ml je! Da, če hoCeá vedeti, preden je Sel, pred smrtjo mi je prisegel, da je vedno ljubil le mene, ti pa si ga le kupila, ko ni mogel izhajati v áolah. In tudi v smrt si ga pognala le ti, ker mu nisi hotela dati svobode zamel AFRA (přepadeno): Tako — tako — prisegel ti je? MIRNA 2ENA: Prav tukajle sredi sobe je držal roko kvišku. AFRA (skoči k uri in jo z velikim truščem navije): Potem stoprav moraS živeti, potem te stoprav ne izpustiml Haha! Jutri ti prinesem živeža sama, do zadnjega grižljaja bom stala pri tebi — haha — to bo pojedina! MIRNA ŽENA (stegne obe roki obupano za njo): Afral (TiJina, le ostro, enakomerno tiktakanje ure. Ko se Afra vrne v svojo sobo, ne napravi luči, temveč, ker Tarbula na vpraSnje »Spiš?« ne odgovori, molče leže. Mirna žena strmi nekaj časa s steklenimi očmi v vrata, njeno dihanje postane enakomerno, glava ji pade na naslonjalo, spi.J BoZo Vodttiek (X905-1978) NETOPIRJI Čudodelno pričakovanje je v nas. ko sinejo plahi večeri. Zamolklo se lijo od nekod izgubljene pesmi mehov in piščali, legajo modre sence v obraze. Rezki kriki bežečih živali preko kamnitih polj, frfotanje splaSenih ptic: vsak glas nas vznemin. Rosni vonj trave in divjih rož krvavi v tišino. Blazni pastirji plešejo daleč ob ugašajočih ognjih. Dušeče razbeljena zarja je vžgala skrivenčena, naga drevesa. Zdaj pa zdaj veter zlokobno udarja ob trhle duri. Tesnoba vzihteva. V grmovju tonejo netopirji. ZAČARANI KROG Kdor sovraži in kdor ljubi, ima svojega soigralca, osui udarci, sladki poljubi kri lijejo v dvobojevalca. A kdor sam sebe sovraži, živi od lastne krvi, bolečine ne utolaži, kdor sam udarja in sam trpi. A kdor sam sebe ljubi, živi od lastne krvi, v užitku se vdaja pogubi, kakor sveča, ki sebe gori. Kdor sam sebe sovraži in ljubi, ne ve nikoli, da živi: ostri udarci, sladki poljubi v svetu, kjer odmeva ni. POMLAD Od solznega veselja se topijo zamrznjeni žlebovi rdečih streh, mcglice vstajajo z zoranih leh in vrbe ob mejah sladko brstijo. Kot majhna, svetla jezera bleščijo se luže po izvoženih poteh, nevajenega me Sčemi v očeh, tako vsiljivo žarki me slepijo. Po njivi so posedli mladi škorci, pomlad, pomlad, pomlad, pomlad, kričijo in skušajo drug drugega prcvpiti: Hej, bolni, trudni, lačni in pobiti! Poglejte, sonce z zvrhanimi korci naliva luči vsem, ki je želijo! ZA PREUREDITEV NAZORA O JEZIKU Arhaizacijska slovanofilska težnja, proglašanje kmetskega primitivnega jezika za edino pravilno obliko knjižne slovenščine in splošno racionalistično IX)jniovanje jezika so tri glavne točke, ki določajo smer naše oficijelne jezikovne znanosti. Ta smer radi križajočih se treh nasprotnih načel ne more biti enotna in zato povzroča zmedo, ki danes vlada v našem knjižnem jeziku in grozi tudi v bodoče onemogočiti njegov harmoničen razvoj. Vsaka od teh treh smernic je napačna in je treba, da se nadomesti z drugo: slovanofilska arhaizacijska težnja s težnjo, približati se čimbolj danes govorjeni ljudski slovenščini, na mesto proglašanja kmetskega jezika za edino veljavnega mora stopiti spoznanje, da si mora izoblikovati vsaka socijalna plast našega naroda svoj i)Oseben jezik, ki bo ustrezal po svoji sestavljenosti in svojih izraznih sredstvih dotičnemu socijalnemu okolju, vse to pa bode mogoče, če se racijonalistično in mehanično pojmovanje jezika nadomesti s pravilnim spoznanjem o njegovi dinamični sili in njegovi vsestranski socijološki in psihološki diferenciranosti. Značilno za zmedenost in negotovost naže jezikovne znanosti je, da še danes nimamo svoje stilistike, ki bi vsa ta vprašanja primemo rešila. Ko pa se bo napisala, se bo morala naslanjati na našo najboljšo ne slovničarsko, temveč poetično tradicijo, zakaj že Prešeren je v svoji Novi pisanji napadel vse tri smernice, ki še danes vplivajo pogubonosno na naš jezik, slovanofilsko obsedenost, izključno zaljubljenost v kmetski jezik in racijonaJistično miselnost, ki smatra jezik za samovoljno tvorbo logikov in slovničarjev. Treba bo resno začeti boj za stilno enoten in izdelan slovenski književni jezik, ki bo pod svojim okriljem harmonično združeval vse posamezne izrazne načine, ki bodo ustrezali tako kmetu, delavcu kakor izobražencu. Značilno pa je, da škodljive zmote o jeziku ne vladajo samo v naJi jezikovni znanosti in pri množici našDi filoloških amaterjev, ampak tudi med našimi pisatelji in poeti, čeprav bi morali biti oni tisti, ki bi zaradi svoje ira-cijonalistične usmerjenosti nujno morali popravljati napake slovničarjev in gojiti čut za dinamično silo in mnogoliko diferenciranost jezika. Zgodilo pa 6e je, da je bU vpliv slovničarskih teorij tako močan, da se razen genijalnih duhov, kakor je bil Prešeren, ni nikdo dokopal do pravilnega vrednotenja jezika. Njihova iracijonalistična čustvena usmerjenost jih je gnala nasprotno čestokrat Se mnogo dalje, kakor slovničarje in so se pri njih napačna jezikovna vrednotenja po večini izprevrgla v baročno groteskno obliko. Tako se je na primer težnja, dajati izključno prednost kmetskemu jeziku, izprevrgla pri njih v uporabljanje primitivnega kmetskega jezika prav povsod in tudi tam, kjer je to najmanj imiestno. To je opažati posebno pri naših prevajalcih, ki so na ta način tekste, ki so vzrastli iz tipično meščanskega jezikoslovnega okolja, stilno .popolnoma pokvarili in s tem imičili jezikovno obliko, pa tudi vsebinđko občutno oškodovali dela tujih mojstrov. Prav tajko naši pisatelji, poeti in prevajalci niso prav nič občutljivi, kadar jim potreba ritma ali rime ali pa pri nas oboževana pestrost jezika narëkuje uporabljati tuje, zlasti srhskohrvatske besede. Služba pestrosti jezika pa je najneumnejša in naj-Skodljivejša manija naših jezikovnih delavcev, v kateri se najbolj kaže njihovo zgrešeno ix>jmovanje jezika. Tako se je pri nas in zadnje iase vse bolj in bolj razjpasla navada, znašati na kup najrazličnejše besede iz globin Ple-teršnikovega slovarja in iz najoddaljenejših slovenskih dialektov in srečni najditelji potem te besede razkazujejo v svojih spisih kot najnovejše pridobitve slovenskega jezika. Oficijelna kritika jih seveda na vso moč hvali in jih s slavospevi: »klasičen«, »sočen«, »barvit«, »originalen jezik« podpihuje k nadaljnjemu nesmiselnemu in škodljivemu delu. Ti jezikovni delavci pa se s kritiki vred ne zavedajo, kako na ta način kazijo svoja originalna dela in kvarijo prevode. Oni namreč v večini primerov nabirajo te barvite in izvirne besede tako kot nabirajo na primer ljudje znamke ali pa kakor se krasijo divjaki s pisanimi peresi in koščki stekla. Nagon za baročno barvitost in pre-obloženost jih zavaja, da ne opazijo čustvene vezanosti in socijološke diferenciranosti posameznega izraza. Zanje velja v bistvu zelo racijonalistično, čeprav od baročnega bleska prekrito načelo, da je vsaka beseda tem več vredna, čim bolj je stara, neuporabljena in doslej neznana. Ce pa pri originalnih delih poleg splošnega škodljivega vpliva na jezik škodujejo zlasti samim sebi, kvarijo pri prevodih dela tujih mojstrov, ki naj bi postala last našega naroda. Prav zaradi prevajalcev bi 'bilo potrebno, da dobimo čimprej svojo stilistiko, da se tako pačenje jezika v bodoče prepreči. Nemogoče bi odslej moralo biti, da bi prevajalec razkazoval v svojem prevodu svoje poznanje slovenske dia-lektologije in uporabljal za en in isti izraz tujega klasičnega avtorja, ki bi ga moral prevesti i>ovsod preprosto slovensko »čeber«, na nekaj straneh kar 11 različnih izrazov. Prav tako bi moralo biti nemogoče, da nekdo vriva v prevod poznoantičnega ikrščanskega filozofa, čigar delo je zraslo v tipično meščanskem, abstraktnem okolju, same izrazite dialektične in arhaične besede in obenem njegovo jasno, čisto razumsko izražanje razteza v baročne, včasih celo folklorne dolgoveznosti. Drug primer napačnega staližča naže oficijelne javnosti do jeaika leži v tem, da se presoja vrednost in slovenski značaj kakega jezikovnega dela po njegovi melodijasnosti; zahteva se, da jezik gladko teče. Ta zahteva tvori nedvomno vzporednico k težnji po pestrem in barvitem jeziku in izhaja prav tako kakor ona iz napačnih predpostavk. Kolikor toliko izšolan čut za jezikovno diferenciranost po snovi in okolju pove, da mora določenemu tipu jesd-kovnega dela ustrezati tudi večja ali manjša melodijoznost in da ima vsako jezikovno delo z ozirom na svoje snovne pogoje čisto določen izrazni ideal, ki nima z melodijoznostjo nič opraviti. Proglašanje melodijoznega jezika za edino pravilni slovenski literarni jezik predstavlja spet neupravičeno težnjo generaliziranja, ki se nič ne ozira na diferenciranost snovi in okolja, samo da je njen zgodovinski izvor nekoliko drugačen, kakor v prejšnjem primeru. To oboževanje melodijoznosti se zdi, da izvira iz Cankarjevih časov in odkriva neko artistično zaljubljenost v lepo, gladko linijo za vsako ceno in neko v krvi leže^ sentimentalno formalistično stremljenje za lepimi jezikovnimi krivuljami, ki je našlo samo v Cankarju klasičen izraz. Cankar je v resnici stremel v toliki meri za melodijoznost jezika, da je hote izločeval iz svojega jezikovnega zaklada čim večje število konzonantičnih besed, o čemer se lahko vsak prepriča, če odpre kakšno izmed njegovih zrelejših del, na primer Podobe iz sanj, in vidi, da se ogromna večina tam uporabljenih besedi končuje na vokal. S tem je sicer dosegel Cankar v svoji prozi neki čisto določen lirski učinek in je bilo zanj to stremljenje individualno-psihološko popolnoma upravičeno. Ne gre pa, da bi to njegovo čisto zavestno individualno jezikovno oblikovanje raztegnili epigonsko na ves slovenski jezik za bodoče čase, in to že iz tega razloga ne, ker Cankarjevi snovni in miselni predpogoji ne morejo biti za nas vse v celoti odločilni. Se posebej pa je taka težnja po generaliziranju melodijoznega jezika kot zahteva neupravičena zato, ker ne odgovarja splošnemu geniju slovenskega jezika, ki je po svojem značaju pretežno dinamičen, trd, oster in konzonantski. Mile Klopčič (1905-1984) DREJĆNIK ANDREJ GOVORI Zamahnil je s krampom Drejčnik Andrej, z rokó je prgišče premoga zajel, pokleknil na tla, se sklonil nad dlan in zaklel: Madona, kje vse sem te kopal! Začel sem v Trbovljah, smrkav otrok sredi otrok, potem sem v Zagorju izkopal nov šaht (v kisovškem rovu se tik pred menoj je porušil obok) in prvič sem slišal v nabiti dvorani besede, ki jih nikoli kasneje nisem pozabil — s temi besedami moral sem zbežati kmalu na Nemško, tam sem si v Forbachu nogo pohabil, v Sankt Avoldu sem enega sina pokopal, drugega rudni'W je v Spittlu zmečkal, po essenskih cehah sem se s stavkokazi pretepal, v Lensu mi plin je ves gobec ožgal, na Holandskem so me lastni rojaki izdali — prekleto, prekleto! Vstal je Drejčnik Andrej in je znova zamahnil, s krampom je skalo na dvoje preklal, se sklonil globoko nad njo in dejal: — Zdaj kopljem spet tebe, ti premog domače zemlje, ti črni kamen, povsod na vsem svetu enak! Z vsakim opornikom, ki ga postavim, se za spoznanje hrbèt ukrivi, z vsakim odkopom, ki ga izpraznim, stara se mržnja mi v prsih krepi, z vsakim dnem, ki ga v tmi pregaram, bliže je čas, ki bo dober in nov, da ne bom z mržnjo te kopal in klel, da bom z nasmehom šel skozi rov, da bom vesel svoje žulj ave, težke roke, da bo res premog naše, naše zemljé, da bo življenje res vredno življenja in zgrabimo staro življenje za vrat — saj vendar mora, mora priti — ni hudič! vsak prepriča, če odpre kakšno izmed njegovih zrelejših del, na primer Podobe iz sanj, in vidi, da se ogromna večina tam uporabljenih besedi končuje na vokal. S tem je sicer dosegel Cankar v svoji prozi neki čisto določen lirski učinek in je bilo zanj to stremljenje individualno-psihološko popolnoma upravičeno. Ne gre pa, da bi to njegovo čisto zavestno individualno jezikovno oblikovanje raztegnili epigonsko na ves slovenski jezik za bodoče čase, in to že iz tega razloga ne, ker Cankarjevi snovni in miselni predpogoji ne morejo biti za nas vse v celoti odločilni. Se posebej pa je taka težnja po generaliziranju melodijoznega jezika kot zahteva neupravičena zato, ker ne odgovarja splošnemu geniju slovenskega jezika, ki je po svojem značaju pretežno dinamičen, trd, oster in konzonantski. Mile Klopčič (1905-1984) DREJĆNIK ANDREJ GOVORI Zamahnil je s krampom Drejčnik Andrej, z rokó je prgišče premoga zajel, pokleknil na tla, se sklonil nad dlan in zaklel: Madona, kje vse sem te kopal! Začel sem v Trbovljah, smrkav otrok sredi otrok, potem sem v Zagorju izkopal nov šaht (v kisovškem rovu se tik pred menoj je porušil obok) in prvič sem slišal v nabiti dvorani besede, ki jih nikoli kasneje nisem pozabil — s temi besedami moral sem zbežati kmalu na Nemško, tam sem si v Forbachu nogo pohabil, v Sankt Avoldu sem enega sina pokopal, drugega rudni'W je v Spittlu zmečkal, po essenskih cehah sem se s stavkokazi pretepal, v Lensu mi plin je ves gobec ožgal, na Holandskem so me lastni rojaki izdali — prekleto, prekleto! Vstal je Drejčnik Andrej in je znova zamahnil, s krampom je skalo na dvoje preklal, se sklonil globoko nad njo in dejal: — Zdaj kopljem spet tebe, ti premog domače zemlje, ti črni kamen, povsod na vsem svetu enak! Z vsakim opornikom, ki ga postavim, se za spoznanje hrbèt ukrivi, z vsakim odkopom, ki ga izpraznim, stara se mržnja mi v prsih krepi, z vsakim dnem, ki ga v tmi pregaram, bliže je čas, ki bo dober in nov, da ne bom z mržnjo te kopal in klel, da bom z nasmehom šel skozi rov, da bom vesel svoje žulj ave, težke roke, da bo res premog naše, naše zemljé, da bo življenje res vredno življenja in zgrabimo staro življenje za vrat — saj vendar mora, mora priti — ni hudič! DEŽEVNA POMLAD 1933 Tcniiia je noč in v:>ako noč temnejša, in :>iv jc dan in z vsakim dnem bolj siv. Divja vilur in lije Jei na dež, ko da se kdo nocoj to noč je ubil. V teh sivih dneh in temnih teh nočeh gre v evetje /lo, v navado gre zločin, v obup gre hči, očetje v .smrt, od matere v verige in /aporc sin. Ljudje so psi, ljudje so plen, so rablji, žrtve in so še vlačuge. 1'oti poplavljene, livade so mlakuže, in zrak je poln moreče kuge. Zdaj marsikomu in pogosto se /godi, da išče, kje bi čelo si hladil, kam bi se dal, da bi ubežal in da bi svoj obup in žalost skril. Tu ne pomagajo ne kletve ne molitve. Postavljeni smo v take dni in čas, ko smeh je jok, in glasen jok /atrt, in ko spreminja /cmlja svoj obraz. Bratko Kreft (1006) VELIKA PUNTARIJA PRVO DEJANJE Osmi prizor 2UPN1K: Norci, za pet ran božjih, kaj vendar delate!? Zakaj ubijate ljudi? GUBEC {ie ves razburjen): Ali nas oni ne? 2UPNIK: Gubec, tudi ti? GUBEC: Ce ne bo kmalu konec, tudi jaz... 2UPNIK: Ali je taka naša pravica? GREGORIC: Ce je vi ne prinesete niti z Dunaja niti iz Zagreba, si jo moramo vzeti sami. Kmečki psi so se naveličali lizati pete svojim gospodarjem, GUBEC: Dolgo si se mudil v Zagrebu. ZUPNIK: Odnesite mrliča! (Dva kmeta odneseta oskrbnika.) MATKALIC (se vrne): Haha, ali srta kazala pete! (Mogajič se vrne.) PASANEC (ko ravno neso oskrbnika mimo njega): Pes! ZUPNIK: Ali si pobesnel? NOZINA: Saj je lahkol GUSETIC: Oskrbnik je pomagal ujeti Tahiju Pasančevo ženo. ZUPNIK: Vem. PASANEC: Vi ste vedeU? ZUPNIK: Zaupala mi je. Tebe se je bala, sirota, da je ne bi zaklal. Zdaj si zabodel zvodnika. To se ne bo dobro končalo... GREGORIC (ga prekine): Res, pravi pimtarji smo! Tri leta se shajamo, pošiljamo odposlance kraljem in cesarjem, banom in škofom, napadamo Tahijeve gradove za gospo Heningovico in Gregorijanca, tisoikrat in tisočkrat premlevamo krivice, ki nam jih delajo, do pravice in svobode pa no pridemo! — Klepetulje smo, pridigarji, čvekači! Kdaj bomo stopili k dejanju? 2UPNTK: Zdaj je prepozno! GUBEC: Zakaj? MATKALIC: Kaj se je zgodilo? ZUPNIK: Ves zmeden sem. V Zagrebu vse divja. Tu pretep, umor in ni čudo, če... Sinoči je sabor proglasil vse kmete, ki so stopili v puntarsko zvezo, za veleizdajalcel (župnikova izpoved napravi na vse velik vtis.) SAJNOVIC: Zdaj Imamo, kar simo Iskali! GUSETIC: Vsak banski hlapec nas sme zdaj pobijati. GREGORIC: Prav je, da je tako prišlo. MATKALIC: Nikar, Ilija. Biti veleizdajalec ... GUBEC: Zakaj smo veleizdajalci? ZUPNTIK: Pravijo, da se puntamo zdaj, ko je vsa dežela v hudi stiski, na mejah straii Turek, ponekod grozi lakota, mi pa, namesto da bi pomagali, zahtevamo nekaj, česar nam ni mogoče dati... GUBEC: In zato smo veleizdajalci?! ZUPNIK: Da. GUBEC: Veleizdajalci, ker le leta in leta čakamo na staro pravdo, ker hočemo živeti f>oáteno, kakor so živeli naài očetje in dedi, ker ne maramo več vleči grajskega pluga in brane, ker je glad prišel v deželo prav zato, ker smo hodiii vedno na UaKo, svoja polja pa prepuščali vetru. Veleizdajalci, ker krvavimo pred Turkom, gradimo utrdbe iz lastnih teles, ker gospoda noče več pomagati pri zidanju, pošiljamo deputacije, se ponižno klanjamo in prosimo za staxe pravice — mi, kmečka raja, kmečki psi, vprežrta živina, edini in poslednji soldati, ki čuvajo to zemljo pred Turki — mi smo veleizdajalci? ŽUPNIK: Zdaj smo dzven zakona. Kdor ne pade taJcoj na kolena pred svojim gospodarjem, bo visel. GUBEC: Ni dovolj, da so nas iztrpinčUi in izmozgali, zdaj so pljunili še na naáo čast! Ali mislijo, da kmet nima časti, da mu je čast deveta briga?! AU nam hočejo vzeti poslednje, kar nam je ostalo? GREGORIC: Tako dolgo smo čakali, da se je gospoda zbrala in zedinila zoper nas, mi pa 5e vedno ne vemo in nočemo vedeti, kaj moramo storiti, ker smo... GUBEC: Molči zdaj, tudi ti, Ilija. Zdaj ni več poti nazaj. Zdaj je konec. Pokazali jim bomo, kdo je veleizdajalec. Vprašam te, župnik, kdo orje, kdo seje, kdo okopava vinograde, kdo ''irani zemljo pred Turki, pred nevernimi in pred krščanskimi Turki, ki se jim pravi gospoda? ZUPNIK: Gubec, nikar... GUBEC: Zdaj naa ne zaustavi nihče več. GREGORIC: Matija, zdaj vidim ... GUBEC: In ja^ veleizdajalec, banski vojak, kmet, ki se bije s Turki, ki je bil turški jetnik, kakor Gregorič, kakor Matkalifi in Se kdo — pravim, da nam pod Turkom ni bilo slabše kot pod krščeno gospodo. MOGAJIC: Stric, plamen govori iz vas! GUBEC: Turki so rezali jermene iz naših kož, toda ali nam jih ne reže tudi naša gospoda? NOZINA: Se huje! GUBCEVKA: Matija, počakaj, pomiri se... MARA: Pustite očeta mati... GUBEC: Ali nam ne sekajo glav, ali nas ne bičajo In vesijo, če si upamo zahtevati nekaj, kar je naše in kar je bilo naJe v prejšnjih stoletjih? Okradli so nas, ogoljufali, odvzeli so nam staro pravdo, oropali so nas vsega, kar daje kmetu čast, veljavo in moč. MATKALIC (ves ginjen): Gubec, naâ župan, naš vodja... 2UPNIK: Pazite, ljudje božji! Gubec, nekaj strainega kličeé... pomisUt« na cesarja! MATKALIC: SaJ res, na tega snvo popolnoma pozabili! GUBEC: Ne puntam se zoper njega, samo zoper njegove krivične namestnike. 2UPNIK: Kdo ve, kam to privede. GREGORIC: Naj privede, kamor hoće! GUBEC: Dali bomo cesarju, kar je cesarjevega, in kmetu, kar je kmetovega. MATKAUC: O, tudi grofje bodo dobili svoje... (Smeh) 2UPN1K: Dobro premislite... GREGORIC: Zadosti dolgo ste mirili, zdaj je konec. SAJNOVIC: Hud konec! GUBEC fmimo, s tiijim glasom): Da, zdaj je konec, konec, ki naj bo začetek. Ilija, GuSetič, Pasanec, vsi, dajmo si roke... Nikar ne mislite, da Gubec ni mislil in čutál ves čas tako kakor vi. Zatiral sem glas vesti, zatiral sem glas krvi, ker je nisem hotel, ker mi je bilo pretežko za nas vse — tcda zdaj naj govx>ri kri za kri! Zdaj ne moremo več drugače! Ali se naj še naprej ponižujemo, ali naj gremo v tujino, med Turke? Na tej zemlji smo se rodili, tu smo zrasli, na tej zemlji se potimo in krvavimo, zanjo se bomo tepli, da ne bo naša samo v smrti, ko nas v grob polagajo, temveč tudi v življenju! GREGORIC (stopi h Gubcu): Včeraj so grofje razglasili naSo smrtno obsodbo, zdaj razglašamo mi njihovo! GUBEC: Franca, Mara, prinesita zimzelen, kolikor ga je! Vsak si naj pripne puntarski znaik, "kdor je sklenil boriti se 2x>per krivico in nasilje, boriti se za staro pravdo, ki je naša in božja. 2UPNIK: Poslednjič te svarim, iz tega se bo rodila kri, ki bo tekla v potokih .. GREGORIC: Ce bomo stali vsi kot en mož, se ne bo rodila samo sitara pravda, z njo bo prišla tudi svoboda. Seveda, če bo kxlo... 2UPNIK: Bil sem ves čas va5 in sem še vedno val, toda zdaj ne morem več z vamL Duhovnik sem in Kristus je dejal, da mora človek potrpeti, če se mu je zgodila krivica. Tudi on je umrl na križu... MATKAUC: Tako razlaga Kristusov nauk papistična gospoda v Zagrebu in Ri-mii. Kar vrnite se k njim! 2UPNTK: Lutrovci so ti zmešali glavo, Matkalič! Pazi, da ti v zadnji uri ne ibo žal te besede! 2elim vam dobro! Bog vam naj dodeli srečo in milost svojo! Ce bo kdo potreboval božjega hlapca v zadnji uri, ko ga bodo vešili ali ob glavo dajali, naj pokliče Babiča, župnika in kmeta iz Brdovca, ki ni prenehal biti puaitar, čeprav ne pojde zxiaj z vami, kakor bi rad... Njegova vest in dolžnost mu velevata drugo pot Hvaljen bodi Jezus Kristus! (Župnik odide, nekateri so polglasno odzdravili: »Na veke, amen*.) tliiko Kranjec (1906-1983) MLADOST V MOČVIRJU Oče in mati sta sprva živela pri Kelencu Jožefu, ki je bil za spoznanje manjši revež, ker sla z ženo imela poleg kopice otrok na močvirnem vrtu tudi Se podolgovato leiono bajto s hlevi, nekaj kokoši in svinjo, pri vsem pa že govorila določno o tem, kdaj bosta kupila šc kravico. Jožef pa je tudi bil spretnejši od našega očeta, in drznejši: kupil si je kupinarsko klunjo, nakupoval perutnino in jajca po vaseh in s lem prekupčeval. Ce pa ni mogel nakupovali bodi ker ni imel denarja, da bi kmeticam sproti plačeval, bodi ker ni imel komu preprodati, je zvečer — sove poleti in jeseni — gredoč cbredel zunaj vasi nekaj njiv in se vračal v mraku dobro založen z vsem, od česar so lahko marsikaj spravili za zimo, prav gotovo pa za pojutrišnji dan, ne le za jutrišnji. Naš oče in mati, podnajemnika v njegovi »mali sobi« sta bila iclc na tem, da sta sc s tean KeJencem dogovarjala za odkup polovice njegovega vrta z delom hlevov, ki so segali na tisU konec zemljiiia. »Hlev bi otilal,« sta se zatela opletati z drobnimi sojijami, »će bi kdaj, bog nama pomagaj, kako prišla do kravice; pa So klet bi že kar imela, ki je tudi potrebna pri àe takšni revščini. Zraven bi napravila le hiško s prikletom in kuhinjo...« Blažene, velike sanje malih ljudi v mo^irju. Mali je bila večjih načrtov in rekla, da bi kupila kar cel vrt s hišo vred, kar bi Kelenc prav rad bil prodal, ker jima je naravnost že vsiljeval. Tako bi ne bilo treba delali nove koče, čeprav bi za vse vkup morala nekoliko več odšteti. Oče se je mrgodU žalosten: »Bi io, ko bi kje dobila denar, da--« Denarja v tistih časih nI bilo ne malo ne veliko, še sam cesar Ln kralj ga ni imel preveč. Tako sta se nekaj let pogajala s Kelencem, dokler niso nazadnje vrta razpolovili tako, da si je Kelenc ohranil hišo z malo sobo, hlevom in skednjem, na naš del vrta pa je odpadel manjši hlev s kletjo. Oče je poklical na pomoč še nekaj poljanskih reveiev, Balažkovega Marka in še nekatere pa so k vsemu pricimprali —A'mes je ostala pojeta — vežo s kuhinjo in sobo. Da, sobo-- Ampak to je bilo že potem, kasneje-- Reváčtna je tiste čase še vedno bila prevelika. Ko sc je gospod bog oglasil kar po vrsti pri poljanskih revežih in se z njimi pogovoril, se je nazadnje zaustavil tudi pri nas, povprašal očeta, kako mu gre. Ta je zlahka povedal težko resnico: »Na svetu je lepo, le da nimamo od česa iiveti « Bog se je zannislil kar pri nas ali pri katerem drugem revežu. Ne, starih napak ni hotel ponavljati ko vsak dober vladar, ki mu je blagor njegovih ljudi pri srcu. Ne nebes ne paradiža — ne, lega nikdar več. Presodil je, da se mu ljudje v tem poljanskem močvirju doslej kljub težkemu življenju niso škvařili, Se malo pa ne tako ko angeli v nebesih ali pa prva človeka v paradižu. Razen da so mu premnogi po malem kradli, ni bilo o teh revežih nič hudega slišati v nebo. Ne jih torej vleči iz močvirja v paradiž, temveč jim kar tu kako pomagali. Pa je po globokem premisleku dejal našemu očetu ali pa kateremu drugemu poljanskemu revežu: — Ustvarili bomo grofa, ki bo imel mnogo polja. Njemu boste hodili delat, da si boste zaslužili kruha za zimo. Ustavil je grofe, jim razgrnil široka polja, da jih oko ni moglo zaobseči, dodal prostrane gozdove, velike vinograde, povsod razpostavil marofe s čredami govedi in konj, logarnice in zidanicc, po njih pa postavil oskrbnike in logarje. Tako je na marof pri nas prišel neki Volf, za logarja v gozd pa Zinruner. Oba sta znala dobro madžarski, da sta se lahko pogovarjala z grofom, prek-murščino pa le za silo, vsaj Zimmer se je ni nikdar naučil, poaabil pa svojo rodno slovaščino. — Zdaj pa boste imeli kje delati, je bog povedal poljanskim revežem. Našemu očetu pa še posebej: Manka bo lahko hodila prat gozdarjevi ženJ, ki je gospa in sama ne pere. Grof sam pa Se ni bil dovolj, da bi poljanski reveži lahko živeli. Zatorej je ustvaril še 2ida, ki je pozidal hišo poleg nas Ln odprl v njej trgovino. Ko nalašč v našem sosedstvu, da je mati lahko hodila tudi Židinji pomagat, oče ln Lojz pa 2idu, kadar je že imel kaj več dela. Tudi Solo je dal pozidati blizu naš, v šolo pa poslal starega učitelja Pailer-ja. Ta je imel mnogo zemlje, nekaj je je celo vzel v najem od grofice, in imel poleg gozda še velik vinograd. Imel je zavidljivo veselje do kmetovanja, kar pa je moral imeti, ker zgolj s s\'ojo borno učiteljsko plačo ne bi bil mogel vzdrževati svoje velike družine. Za vse to gospodarstvo je poleg učencev potreboval pri delu tudi naše tri, očeta, mater in Lojza pa Se mene bo počasi zaposlil. KATI KUSTECOVA Tibaut je ostal prl Kustecovlh, nikamor se mu nl mudilo. Kati ga je nekoć mimogrede vprašala, all zdaj nima službe. Ne, je rekel, zdaj nima službe. Na pomlad jo pa spet dobi. Tedaj pojde nazaj? Najbrž, natančno se še ni odločil. O tem se bosta posvetovala. Počasi sta se nekako sporazumela. Zbližala sta se. Zdelo se je, da se je Tibaut pomiril. Komaj rahlo je še včasih omenil, da ga je prevarala, Kati pa se je tedaj smejala. Naj bo vesel, da se je tako zgodilo. Zdaj ima vsaj dom, tako bi pa še danes blodil brez cilja po svetu. Medtem se je pa stara Kůstečka z Baro sprla, zaradi moža, ki je prihajal pijan domov; nekoč je prijel Kůstečko za krilo in jo vlačil po sobi kakor snop po njivi. Ku-stec se je samo smejal temu, toda zabraniti, da se ne bi Bara z možem in otroki odselila, tega ni mogel: ni bil on gospodar v hiši. Oni so si nekje najeli neko klet in v njej zmrzovali.--Videz je bil, da je Kůstečka iskala vzrok«, kako bi izrinila tega pijanca, ki se je tako norčeval iz nje. Na njuno mesto pa sta se vselila v malo sobo Kati in Tibaut. Tam sta napravila nekakšno posteljo iz desk in mizo, in stari je postavil peč iz zavrženih in razbitih glinastih plošč, ki so razpadale za hlevom. Kadilo se je, toda stanovanje je vendarle bilo. Kuhali so, kar so imeli. Nekaj denarja je Tibaut prinesel, le nihče ni vedel, koliko ga je. Sol so vedno imeli, tudi zabele ni manjkalo. In stari Ku-stec je vsak dan prišel v goste, zavoljo cigarete. Kati in Jožko sta se tokrat razumela. Mnogo otročarij sta zdaj gojila. Polegala sta ob dolgih zimskih večerih, ko je bilo škoda žgati petrolej, in se pomenkovala. Mnogo spominov sta obudila, celo o Vojvodini sta se dodobra pomenila, namreč o tem, kako sta se srečala in »vzljubila«. Nasmehovala sta se drug drugemu. O, tale majhna sreča, kako je bila prijetna. Kati si zdaj ni želela ničesar. Imela je celo novo obleko, ki ji jo je kupil mož. Šla je z njim k maši, šele v cerkvi se je ločila od njega, ko je on moral med moške, sama pa je zavila med ženske. Zdaj se je lahko maščevala za vse zlobne jezike, ki so se drgnili ob njeni usodi, ko jo je mož zapustil. V ljubezni pa sta postala celo otročja. Rekla sta si včasih ob večerih: Malo se ljubiva. — Kako naj se ljubiva? — Kakor hočeš. Posledica te ljubezni je bil otrok. To je Kati kmalu spoznala. Komaj si mu je upala razodeti, da se ne bi preveč razsrdil. Pa se ni. Nekaj je pomomljal. »Saj nisi hud, da bo spet otrok?« »Ne, nisem. Naj živi, če je že tako.« Toda v njem so se že porajale nove misli. Prihajali so tudi toplejši dnevi, ljudje so že govorili o svetu. Tudi njemu je čedalje močneje vstajalo v mislih, da bi šel. Toda začelo se je drugače: nekoč je prišel k njemu neki moški in mu nekaj namignil o njegovi ženi. Za prejšnja leta. Zdaj je hotel to razčistiti, predvsem bi bil to dovol jšen vzrok za njegov odhod. »Nisi mi še povedala, kako si prej živela.« »Kako naj bi bila živela?« »Z drugimi si hodila in drugi so hodili k tebi.« »Tako, a kdo ti je to rekel?« Povedal je. Kati je pomislila. Nato je izjavila: »No — ta je že hodil k meni, a glede drugega ti ne morem povedati več, kot da se je zlagal.« Tibaut je dihal težko in telo mu je drhtelo. »Kaj pa zadeva z Vrabličem?« je vprašal. »S katerim Vrabličem?« »S katerim! Saj je samo eden tak.« »Eh Jožko, kakšne stvari govoriš. — Ne vem, zakaj je potrebno vse to.« Ležala je in mislila. Čutila je, da je pot na to stran nevarna. On je nalašč tiščal sem. Ni se dal odvrniti. »No da,« je priznala, »hodil je k meni.« »Rekel je, da me ljubi.--A jaz mu nisem verjela.« »Zakaj pa si ga potlej spuščala k sebi.« Na to ni vedela kaj odgovoriti. On pa je dobil pogum po tem tihem priznanju. »Tudi druge stvari sem zvedel. Ne misli, da bo vse tako ostalo, kakor si hotela. Dobro, da sem vse to zvedel. Doslej si lahko delala z menoj. Vse to sem prej slutil, zdaj pa vem.« »Dobro, če veš,« je vzdihnila. »Saj si ne daš nič dopovedati.« »Kaj bi mi rada dopovedala?« »Da vse to, kar si slišal, ni tako, kot se tebi zdi.« »Kako pa?« »Malo drugače; in nisem tako živela, kot so ti pravili.--Pa naj bo. Ti le bodi o svojem prepričan.« Za zdaj ni hotel dalje v to smer. Kati je nekaj časa mislila, potlej se je pa privila k njemu. Zdaj, ko je bila njena skrivnost izdana, je bila brez orožja. Z drugim se ni mogla braniti, kakor da ga osvoji z ljubeznijo. Tega Kati ni natančno premislila, vendar ji je to narekovala njena ženska nrav. Ce se ni takoj zaljubila v tega Tibauta, temveč bolj samo poročila, je zdaj v njej zmerom močneje rasla ljubezen do njega. In v tej ljubezni je bila zmožna tudi — lagati! Da, saj drugače ni šlo! Zdaj, ko je poznala tega človeka, ki ga ljubi, zdaj naj bi mu priznala resnico? Vsak dan ga je gledala, kako hodi poparjen okoli. Posedal je s starim Kustecom in to Kati ni ugajalo. Že res, da je imela rada svojega očeta — bil je večen šaljivec, človek, ki zadnje čase ni delal drugega, kot da se je norčeval iz samega sebe, pri čemer so drugi čutili, da se norčuje iz njih. Po njenem prepričanju je bil njenemu možu škodljiv. Kus tec je bil odkrit, nič ni prikrival napak svojih ljudi. Povrhu se mu je ta človek že prvi dan prikupil. Bil je miren in skromen. Tudi on, Kustec, je nekoč počel kakor Tibaut: uhajal je v svet in popival. Ampak potlej se je vdal. Bili so otroci in pred njimi je klonil. Isto je zdaj delal Barin mož. Nič drugega mu ne kaže več kakor piti, a čez dve — tri leta ne bo več pil, temveč se bo vdal. In prav tako bo s tem Tibautom. S Kati pa je Tibaut nekako živel, poslej se nista nič več prepirala. Saj je za zdaj vedel dovolj. A pokoja ni imel več. Odpravljal se je. Ko so se snegovi stalili, ko je po jarkih tekla umazana voda, poganjala prva trava, tedaj se je Tibaut odpravil. »Naveličal si se,« je dejala Kati. »Da,« je rekel, »hudo sem se naveličal vaših laži.« »Ne branim ti.--Eh, Jožko, kako si mi ti včasih trdil, da me imaš rad. Kje je zdaj vse tisto?« »Radoveden sem, kdaj sem ti tako zelo zatrjeval, da te imam rad? In če sem ti kdaj to rekel, sem lagal; nikdar te nisem imel rad.« »Naj bo, jaz pa sem te imela rada in te še imam.« Ko je odhajal, ga je prosila, če ga sme pospremiti iz vasi. Privolil je. Bosa, z otrokom v naročju je drsala po vlažnih, hladnih tleh. »Pa kaj piši,« je rekla skoraj jokaje. »Da, pisal bom,« je lagal, dasi je vedel, da ne bo pisal. »Prosila bom očeta, da bodo pisali namesto mene, ko jaz ne znam.« In zopet sta hodila molče. Ona je skoraj tekla za njim, on pa je samo včasih zakrehal. Tedaj se je okrenil: »Ali misliš iti še dlje?« »Tja do tistega grma naj grem.« In bi šla še mimo grma, če se ne bi on tam ustavil. »No, pa zbogom,« ji je ponudil roko, ne da bi se ozrl po njej. »Vsaj poglej me,« je rekla jokaje, »pa poljubi mene in otroka. — No, Katica, poljubi svojega tato. No, pomahaj mu z roko v slovo. — A kako zastran otroka, ko se bo rodil in tebe ne bo doma, kako naj ga imenujem?« »Imenuj ga, kakor se ti zdi.« »Dobro, potlej mu bom izbrala ime, kakor bo čas, ko se bo rodil. Ali bi morda rad, da bi se imenoval po tebi, če bo fantek?« »Pa naj se imenuje po meni, če bo fantek.« »To sem si mislila. Rada bi imela takega majhnega Jožkeca. — Oh, Jožko, pa kaj piši. Vsaj naslov mi pošlji. In ne pozabi nas. Zastran mene — saj ni treba, da se me spominjaš, mnogo zlega sem ti storila. A zmisli se na otroka. Naš oče tudi niso mogli nikdar videti matere, a nas deco so radi imeli. Prežlhov Voranc (1893-1950) DOBERDOB Odlomek Pol ure pozneje je nad taboriščem ležal globok mir, ki ga je le eem In tja motilo razburljivo dihanje posameznih Šotorov. Rainer in Amun, ki sta bila v istem 6otoru, sta skuSala zaspati. Amun se Je zastonj mučil z odganjanjem raznih misli, ki so ga ta večer tako trdcxvratno oblegale. Ne — to se mora končati, tako ali takol Končati se mora Se pred napovedano ofenzivo. Saj nima nobenega smisla nositi glavo naprodaj. Saj je popolnoma vseeno, kako, ali ustreza čustvom ali ne. Delati je treba, dokler je Se čas... Zadnje dni je v njem naglo dozore\"al sklep, ki se mu je sicer le davno porodil in ki se je doslej kakor senca plazil za njim — da e pobegom k sovražniku napravi konec vsem negotovostim vojne. Bili eo Časi, ko je na to misel pozabljal, ko se je umikala raznim vplivom in raznim okolnostim. Toda misel se je zopet vračala... Res je, da se je najprej, in sicer iz neke prešerne zaupljivosti obrnil na Rainerja. Takrat ga je njegova ideja zagrela in to mu ga je približalo. Pozneje se je stvar nekoliko ohladila in nikdar več nista govorila o tem. Medtem se je tesneje navezal na druge. Poskiosil je z Demar-kom. Ta mu je stvar odbil iz mržnje do italijanske požrežnosti po naši zemlji. Demarkov odpor ga je tako udaril po glavi, da se je dolgo obotavljal. Seveda, saj je bil Demark poštenjak in mu ni mogoče zameriti... Nato sta se dogovorila s Stefaničem. Z njim bi gotovo gladko Slo, toda Stefanič je nehote našel drug, mogoče boljši izhod. Tako je ostal sam... Ne, sam ni ostal, tu je bil Se Palir. Palir je bil tíkrajno nezadovoljen. Ali bi mu rekel? Vrag vedi, neprijetno je iskati vedno novih dogovomikov. Isto je z Megličem, z Davto-vičem. Oba bi mogoče bila voljna, toda oba sta nekako premlada, preokoma ali kaj... Tudi Barfuss je bil Se tu — od stare garde. Ta se je neverjetno spremenil, toda mož je vendarle Nemec, in kdo ve, kakšen obraz bi napravil... Da, ostal 'bo pri Rainerju. On je zaveden socialist in bo ostal trden, ker ve, za kaj gre, kaj je vojna. Kljub temu, da se mu je njegov nauk zdel preveč praznoten in se zaradi nečesa ni mogel ogreti zanj z ognjem vsega svojega srca, je vendar slutil v njem neko brv, ki je navzlic vsemu le vodila k nekemu cUju. Obrnil se je k svojemu tovarišu, ki se je tiuii Se premetaval po ležišču, ter hlastno rekel: »Ti, ali se Se spominjaš, kaj sva govorila lani pri gamizijskih vajah? Takrat, ko so streljali na Roma in na Hergotta? — Jaz sem se odločil in naj bo, kw hoče. Ali si ostal trden ...?« Na tovariševem ležišču se je zganilo, kakor bi se bil Rainer z zgornjim delom života dvignil in se naslonil na komolec desne roke. Minilo je nekaj hipov pričakovanja polnega molka, nato se je začul Rainerjev odločni, hladni glas: »Dragi prijatelj, sicer te imam rad, vendar te prosim, da mi kaj takega nikdar več ne omeniš!« Amuna je mrzlo spreletelo po hrbtenicL Tovarišev glas je bH tuj, ix>pol-noma spremenjen. Dobro, da zaradi teme ni mogel videti njegovega obraza. Toda saj ga je videl — celo njegove trde poteze in njegove tope oči je natančno razločil... V srce mu je planila skrb... Potem se je skušal zasmejati, toda to, kar mu je privrelo iz prsi, je bilo prisiljeno, nenaravno. Nato je hotel stvar popraviti: »Ah kaj! Le tako za šalo sem rekel. Resno tudi jaz nisem mislil na to...« Rainer mu ni več odgovoril, temveč se je obrnil od njega, ne da bi zaspal. Amun je bil sam nase jezen, ker se je dal od tovariša tako dober kup speljati na led. Prav na dnu srca ga je zaskrbelo, da bi ga ne Izdal. Toda prav lanalu se je tega otresel: Ne, izdal ga ne bo, tega se mi ni treba batll Ali se je Rainer res tako spremenil? Res je, da nista od takrat pri kćuiru nikoli več govorila o tem. O takih stvareh se tako ne razprkvlja, na fronti sta se pa oba lahko prepričala, da za dogovorjeno namero nikoli ni bilo prave priložnosti... To je bilo resi In zdaj ga je Rainer tako razočaraj? Naj bo, on pojde svojo pot Ce Rainer misli, da prav dela, naj gre svojo... Štirinajst dni pozneje je bataljon bil spet v ognjeni črti na Doberdobu-Komandant prvega roja ni bil več Almer, ki je prevzel posle ranjenega Ko-pajnika, temveč ga je vodil — Rainer. To je prišlo iX)polnoma nepričakovano. Sicer pa — ali je bilo kaj čudnega? Nekdo od starih je moral prevzeti to mesto. In kdo? Almer se je moral odločiti za tistega, ki je bil najbolj trden. Ali naj bi postavil Sirokoustneža Barfussa na to mesto? Rainer je postal nekam okomejSi, govorili so tudi, da bo poviian za frajtarja. Zdaj Je Amun 5ele popolnoma razumel, zakaj se je Rainer skujal. To je torej bila tista cena, dragi tovariš... Amun je s prvim mrakom moral na stražo. Na drobno si je bil že prej ogledal teren pred linijo. 2e dva dneva je posvetil temu vso svx>jo pazljivost. Vedel je na pamet za vsak kamen pred jarkom, za vsako grobljo in za vsako rogovilo žičnih ovir, ki so bile razmetane po svetu med obema linijama. Kakor nalaSČ je prvi vod prišel na mesto, kjer je dan poprej divjala huda kanonada ter obe vrsti žičnih ovir poškodovala, stopila in razmetala, da zadelj njih ni bilo nemogoče brez posebnih težkoč priti od enega do drugega jarka. Sicer sta bila pa oba jarka zelo blizu skupaj. Kanonada je bila že priprava na bližajočo se ofenzivo. Petnajst korakov za ovinkom je stražil Meglič, vsi drugI so se pa trudili z motanjem žice v jami za jarkom. Z njimi je bil tudi Rainer. Nocoj ali nikdar! To je bilo geslo za Amuna, pa naj se zgodi, kar se ima zgoditi. Italijani so sicer nasprotniki tega, kar je drago njemu, toda ali naj brani enega nasprotnika pred drugim. Naj se sama pretepavata, naj se uničujeta. Nekaj mu je reklo, da je to, kar namerava. Izdaja ali strahopetnoat Tako bodo mogoče govorili za njim. Toda kaj ga to briga. On ne izdaja nikogar, ker svojega nasprotnika ne more izdati, pač pa lahko izda sebe, če temu nasprotniku služi. Tudi iz strahopetnosti ne bo storil tega; strahopetec bi bil le tedaj, če bi si ne upal končati tega, kar je prisiljen delati... V tem hipu ga je obšel bridek spomin na starše, na domače... Preganjali jih bodo zadelj njega. Očmjeni bodo, da so vzgojili izdajalca. — To je res... Toda, kaj vedo doma, kalco je tukaj? Odpustili mu bodo, večno pa to ne bo trajalo... Nocoj ali nikdar... Za njim sia se pojavili dve temni postavi; bil je Rainer in nova straža, Barfuss. Moral mu je odstopiti mesto. Skoraj vroče mu je postalo. Ali sta pretekli že dve uri? Dve uri je že premišljeval in odlagal, namesto da bi se odločil. Jezen sam nase je tiho stopal za RaLnerjem, ki ga je vodil na delo. Toda kmalu se je prepričal, da priložnosti še ni zamudil. Začeli so nositi žične ro-govile pred jarek. Nosili so trije pari, drug za drugim. On je nosil z Dervo-delom. 2a dvakrat so se vrnili brez škode, tretjič se mu je pa le posrečilo, da sta prišla zadnja na vrsto. Odsek je bil nenavadno rniren, niti ene puàke ni bilo slišati, niti ene rakete videti. Skoraj premirno je bilo... Prva dva para sta se že vračala v jarek, ko sta se z Dervodelom šele bližala mestu, kjer je bilo treba odložiti rogovilo. Naposled sta jo sunila k začetemu plotu. Dervodel je bU zadnji in je torej prvi začel lesti nazaj proti jarku. Amun je obtičal, kjer je bU. Treaiutno je začutil neko osamljenost in nekaj ga je priganjalo, da bi pridržal tovariša Ln mu razodel svoj namen. Imel bi tovariša, če bi oni šel z njim... Toda hitro se je predramil in rešil te abotnosti. Dervodel — ta? — Ta bo rajši pustil svoje kosti tukaj. Skoda ga je, saj je dober fant. Skoda je tudi drugih, ker so vsi ljudje. Toda kaj — ali naj še čaka na tovariše, da bodo zazoreli toliko kakor on? Saj čaka že skoraj leto dni, saj je sam na svojo lastno zazoritev moral čakati skoraj dve leti... Ne — dovolj je vsega, čakati ne more, on noće umreti za Avstrijo. Sklonjen, z glavo nlzJto pri zemlji, tipaje z nogami in z rokami, se je spustil proti italijaivskim jarkom. Varovala ga je tenuia noř. Eden izmed milijonov, ki so to noč stali v jarkih, se je predramil, prisluhnil svojemu srcu, prisluhnil svojim možganom, nato pa preskočil ograjo, ker nI hotel biti več suženj ... JAMNICA »Takrat je bil hudič. Vse, kar je kaj veljalo, je bilo nemáko, in vse, kar je hotelo nekaj postati, je lezlo Nemcem pod habe. Tudi tvoj oče in tvoj ded, Kovis, sta bila med njimi. Jaz ti povem, kakor je bilo. Dvajset let smo se borili, dokler nismo tem podprepnikom iztrgali občine iz rok. In iztrgali smo jo ... Hej, kako je bilo takrat veselo.. .€ In starcu so se zaiskrile oči v mladostnem ognju. Potem je spet nadaljeval: »Toda borbe s tem seveda še ni bilo konec. Celovška gosjxxia ni hotela nii-rovati. Mi smo uvedli na občino slovensko uradovanje, celovàka gospoda pa nam je pošiljala uradne spise nazaj. Ml pa se tudi nismo vdali in tako je šla borba dalje, vedno dalje... Potem so nam razpustili občinski odbor, misleč, da bodo pri novih volitvah oni zmagali. Ali mi smo zmagali še z večjo večino. Drugi in tretji razred sta bila vsa leta skoraj popolnoma naša, samo v prvem razredu, kjer so volili le največji davkoplačevalci, so se nasprotniki Se nekaj časa držali, dokler jih pred vojno tudi od tam nismo izrinili. To je bila huda borba... Trideset let smo se borili tudi za našo šolo. Celovec nam je hotel vsiliti nemško šolo, mi pa smo zahtevali slovensko. Tako ni bilo nikdar miru, a bilo je le lepo...« Stari Munk se je med pripovedovanjem vedno bolj razvnemal. Zdaj je gledal v tega, zjdaj v onega. Kadar je mogel koga pičiti, mu je vselej zaigral okrog oči čudno se smehljajoč obroč. To je bilo pa tudi vse, kar se mu je moglo brati z obraza, vse drugo so pokrivale ruse. Potem pa se je obregnil of fužlnarja. »Pijte, jaz ga tudi pijem. — Včasih še nI bilo socialistov, temveč sta bili le dve stranki, slovenska in nemška. Ali že dokaj pred vojno ste tudi vi začeli kazati rogovje. V Dobrijah ste začeli gnezditi Ln Jamnica vam je dišala. Ml pa smo se vas otepali ln dobro otepalL Vidva tega ne vesta, ker sta premlada, a 3 tvojim očetom, Tlnej, smo se dajali. Pri prvih volitvah v državni zbor 3 sploàno volilno pravico pred tridesetimi leti ste dobili v Jamnici le štiri glasove. Ha, ha, ha...! Dobro smo vas dali...« In spet se je stari Munk smejal, da se je vse treslo. Gostje so molčali aH-pa se skušali prisiljeno smehljati njegovemu pripovedovanju. Nikakor jim ni kazalo, da bi se s starcem spuščali v pogovor, čeprav je bJlo očitno, da si je to želel. In ko da bi ga obzirnost zabolela, se je naenkrat ves utrujen spustil na klop. »Da, tako vse mine in novi časi prihajajo.. .< je menil Dvornik nedoločno ter skušal spraviti pogovor na drug tir. Vendar se mu to ni posrečilo, zakaj rd trajalo dolgo, ko je stari Munk znova pričel: »Tako smo si priborili novo, našo državo. Ta stvar ni padla kar tako z neba, kakor bi si bil kdo mislil. Vraga... 2e ob začetku vojne sem se bal, da ma bodo zaprli, a kar se ni zgodilo takrat, se je zgodilo pet let pozaieje ob času koroških bojev. Ko so zasedli Jamnico Nemci, so prišli pome, me odgnali v Celovec, kjer sem sedel, dokler ni tja prišla naša vojska. To so bili časi... Malo je takih, ki bi se za svojo stvar dali zapreti...« Gostje so že hoteli omeniti Permanovega Ahaca in njegove tovariše, ki tudi sede za svojo stvar, toda preden sta utegnila odpreti usta, je stari Munk že nadaljeval: starec je osupnil, očivldno se mu je zdelo neverjetno, kar je slišal, in nekaj hipov ni umaknil srvojih oči od Tineja. Potem pa se je pomiril in dejal kratko: »A, takol — Permanov še zmerom sedi...« »Da, Se zmerom, njegova družina pa strada. Ne vem, zakaj ga neki drže, ker mu ne morejo ničesar dokazati. Zato smo začeli zbirati podpise, in ker je Ahac star Jamničan, smo priSli tudi v Jamnico. Storili smo to tudi zato, ker ga med drugim dolžijo, da so je takrat vtikal v zadevo z vaSo občino. Cim več podpisov bomo nabrali, tem večje je upanje na uspeh.« Starec je malo pomislil, potem pa zamomljal: »Koliko i)odplsov ste nabrali v Jamnlcl...?« »Imamo jih že okrog dve sto. To je zelo veliko... In tudi nekaj denarja smo nabrali« Tlnej se je pohvalil. »Kdo pa se je vse podpisal?« »Rudai se je, dalje Pemjak, Zabev, Mlatej, Stražnik... Lukač se ni...« »Lukač se ni, Mudaf najbrž tudi ne. Ali se je mladi Munk podpisal?« F^reužitkar je srepo strmel čez mizo, naravnost v Dvornika. »K mlademu Munku 2e nismo Sli.« Preužitkar se je trpko nasmehnil. »K njemu ni treba hoditi, ker se ne bo podpisal.« »Dobro, da ste mi povedalL Ljudi, ki se za tako stvar ne bi hoteli podpisati, res ni veliko, a so.« »Ali sta bili pri mojem sinu...?« Stari Munk je hotel reči: pri mladem Bunku, a se je hitro domislil, zatajil ime in hotel reči: pri Pemjakovem bajtarju. Vendar mu ja grlo prehitro zagrljalo, da bi ga mogel spraviti Iz sebe. ^ »Bili smo, oče, tudi on se je podpisal,« so hkrati odgovorili vsi trije. »Ali ste bili pri Ladeju...?« »Bili smo, toda gospod nadučltelj še ni premislil...« Starcu so se zabliskale oči, a se je takoj spet zresnil In zamahnil z roko. »Meni je vseeno, kdo se je podpisal, in če bi se nihče drug ne hotel, bi se podpisal jaz. Kje Imate tisti papir?« Zbiralce podpisov je zadel odločen, bojevit pogled. Takega ognja morda ie desetletja ni bilo v njih, kaJcrSen se je kresal zdaj. Staro telo za mizo je začelo na rahlo drgetati, da se je začela tresti miza, na katero je bilo naslonjeno. Ciril Kosaač (1910^1980) GOSENICA Izpulil sem iz slamnjače nekaj morskih trav ter spletel majhen bič. In s tistim bičem sem začel bezati gosenico. Premaknil je nisem, ker je bila predaleč In ker se je preveč krepko držala. Tesno se je oprijemala objedenega peclja. Ko sem bil pri tem poslu, so se odprla vrata. Toda zdaj ni bil Cesare. Bil je nadzornik našega oddelka, prava čokata pošast. »Aha!« je vzkliknil z nepopisnim zadovoljstvom in nasršil vame svoje košate črne brke. »S kom ste pa govorili?« »Govoril? Z nikomer nisem govoril,« sem odgovoril nenavadno trdo. »Gosenico sem odganjal. Listje žre. Drevo žre!« Razkoračil se je, da so podkovani čevlji zaškripali na cementnem tlaku, uprl lopaLaile roke v močne boke 1er se nagnil tako nizko nadme, da je puhnil vame svojo sapo, nasičeno z ostrim vonjem po česnu. »Drzni ste, detko,« je pribil in izpahnil brado po Mussolinijevem vzorcu. »Premlad pa tudi, da bi vlekli za nos stare ljudi. Gosenica! Hal Vi sami ste gosenica, ki grize in izpodjeda državno drevo!« se je zadri. Da se mu je posrečila tako globokoumna misel, ga je tako pretreslo, da jo je kar dvakrat ponovil in s svojim debelim kazalcem bodel vame, kakor bi mi jo hotel stlačiti v glavo. »Tako!« je zaključil, zaklenil vrata in šel. Vrnil sem se k oknu in se zastrmel v gosenico. Zdela se mi je kar podobna zavaljenemu načelniku oddelka, ki je pravkar zapustil celico. Tako sem jo zasovražil, da bi jo zmlinčil. Pognal sem se kvišku, se zgrabil za križe in začel pihati iz vseh svojih bornih pliuč. Takrat so se vrata spet odprla — in načelnik oddelka je sestavil poročilo o mojem prestopku. V poročilo seveda ni pozabil vtakniti svoje globokoumne misli o gosenici, ki izpodjeda državno drevo. 2e popoldne me je zaslišal ravnateljev namestnik, zavaljen možakar z gostimi in kakor saje črnimi zalisci, ki so kakor s katranom prepleskani okovi branili, da bi kri in mast ne razgnali njegove zabuhle glave. Ko sem tudi njemu omenil gosenico, se je neverjetno razvnel. Vsa kri mu je planila v glavo, zavijal je oči in fx>žiral sapo, zacepetal s kratkimi nogami in komaj pokazal vrata ter izdavii: »Ven, razbojnik!« Drugi dan so me peljali k ravnatelju jetniSnice. Ravnatelj je bil na videz zelo blag mož. Bil je podoben Pirandellu: kratka siva bradica, pleša, sivi mali brki, sklonjena, drobna postava. Sedel je za široko pisalno mizo, potopljen v naslanjaču in listal po dolgem poročilu mojega prestopka, ki je bilo opremljeno s podpisi in pečati. Po dolgem molku se je odhrknil in me vprašal, ne da bi me pogledal: »No, dečko, kaj pa z vami?« Zmignil sem z rameni in molčal. Sklenil sem, da gosenice ne bí)m več omenil. »Tu je pritožba. Pregrešili ste se.« »Da,« sem pritrdil. »Priznate? To je prav in koristno tudi. No, zdaj mi pa še povejte, zakaj ste se obešali na križe v oknu? To je vendar prepovedano. Saj niste novinec. Koliko časa sedite?« »Osem mesecev.« »Osem mesecev. No, v tem času bi se bili že morali seznaniti s hišnim redom. Ali imate na vratih svoje celice hišni red?« »Imam.« »In kaj pravi taaam?« je zategnil in samo za spoznanje dvignil obrvi, pogledal me še zmerom ni. »Pravi: § 7. Prepovedano je stati pri oknu kakor tudi spenjati se po okenskih križih. Kdor se pregreši, bo kaznovan po § 46...« »Psst,« je zašepetal ravnatelj in dvignil roko. »Koga ste klicali? S kom ste govorili?« je dejal nekoliko glasneje. »Saj vendar veste, da sedite zaradi političnih grozodejstev in da moramo zaradi tega z vami strože ravnati. Predvsem ne smete najti zveze z drugimi kaznjenci.« »To vem,« sem dejal. »Povejte vendar...« in ni končal vprašanja. Glava se je zganila na vratu, ozrl se je po pisarni, naglo je vstal, sklenil roke na prsih in žalostno zmajal 7. glavo. Prijel je zvonec in pozvonil. Vstopil je načelnik oddelka in obstal za vrati. Ravnatelj je zapičil vanje svoje oči, potem je z njimi obšel sobo in sfc spet vrnil k načelniku, zmajal z glavo, dvignil roke in tlesknil z ustnicami. Načelnik je prav tako gledal po sobi in čakal.' Cmi zalisci so kar štrlerli od samega strahu. Vse to je trajalo minuto. Potem pa se je ravnatelj prijel za rob pisalne mize, se globoko nagnil naprej in vzkliknil z obupanim, tresočim se glasom: »Človek božji, kje pa so nageJjnj? Ali vam mar nisem zapovedal, da mora biti v vsaki pisarni àopek rdećih nageljnov? Koliko časa ste tukaj? Ste dobili mojo okroinico? In kaj pravi taaam .. .« je spet zategnil. »Takoj, gospod ravnatelj, takoj,« se je zdanil načelnik in izginil. Njegovi podkovani čevlji so taJto neu:imUjL-no škripali po hodniku, da si je ravnatelj zamaiil uiesa Ln zacvilil: »Tolovaj!« V nekaj minutah se je načelnik vrnil in postavil na mizo àopck rdečih nageljnov. • Ali so ti najbolj živi in največji?« je obupano vpraial ravnatelj, ko je s svojimi vodenimi oćmi pogledal cvetje. »Največji in najbolj živi,, je negotovo pritrdil načelnik. »Lažeš,« je zacvilil ravnatelj. Načelnik si je potipal zabuhlo lice, kakor bi prejel klofuto. Ravnatelj je segel v žep svojega belega telovnika, izvlekel malo vijoličasto steklenico, jo počasi odmašil in poškropil po nageljnih. Po sobi je zaplaval omamen starikav vonj. Potem je ravnatelj glasno potegnil sapo v nos, sedel in se spet zatopil v poročilo. Po kratkem molku je z razvlečenim glasom dejal: Cutil sem, da so se mu oči zaostrile. V kotu ozkih starčevskih ustnic se je zarisal komaj opazen zbadljiv smehljaj. »Da, gosenico sem gledal. Listje žre. Življenje žre. In človek je----« »Pssit,« je dvignil roko. »Za filozofijo ste še premladi. In da bi drugim nauke delili tudi. In----« Takrat je dvignil glavo, in me pogledal. Izraz na njegovem obrazu se je spremenil. V neki zadregi je zajecljal z zoprnim, posladkanim glasom: »Eeee, stopite tja.« Stopil sem korak od mize. »Stopite do oknaj da, da, še,« je mencal. Povztrepetaval je v naslanjaču In me motril od peta do glave. »Koliko ste stari, dečko?« »Devetnajst.« »Devetnajst. Pridite sem,« je dodal in s pogledom pokazal poleg sebe. Stopil sem k njemu. Počasi je odtrgal roko od sebe in jo dvignil k meni. Slišal sem, da je kost škrtnila v njegovem laktu. Roka se ni zravnala in me ni dosegla. Pomaknil se je na rob naslanjača in sikajoče zašepelal: »Sklonite se.« Stopil sem še korak bliže. Vščipnll me je v levo lice. Njegova roka je bila gladka in hladnozoprno vlažna. Odskočil sem za dva koraka. Ravnateljeva roka je za hip obvisela v zraku, potem pa jo je potegnil vase kakor polž svoje roge. »Sami sebi dopovedujte filozofijo in nauk tudi. Potrebni ste,« je spregovoril s prejšnjim glasom in brskal po poročilu. »In da se ne boste več mučili z gosenico,« je dodal po kratkem molku, kvas premestim za tri dni v podzemlje.« »Razumem,« sem rekel in se okrenll k vratom. »Pssst, počakajte,« je dejal počasi. Prijel je s svojo suho roko, na kateri so se poznale žile odvodnice, za zavih pri svojem sivem fraku, stisnil se je vase, zavU glavo kakor ptič in zagrebel kljunast nos v rdeč nagelj v gumbnici. Razširil je nosnice ln glasno potegnil sapo vase — ln v takem položaju je med dvema globokima vzdlhljajima komaj slišno zašepetal: »Sest dni.« Ko sera se po šestih dneh, ki sem jih prebil v temi, ob kruhu in vodi, vrnil iz podzemlja v svojo celico — bilo je triindvajsetega maja — sem takoj planil k oknu. Mladika je bila še zmerom tam in na njej še dva lista. Gosenica je požrla vse druge, zdaj je obdelovala predzadnjega. Komaj bo vsega konec, sem pomislil. Se dva lista, še dva dni, in potem ne bom imel pred oknom nobenega življenja već. Anton Ingolič (1907) NA SPLAVEM Odiomok Knez je ostajal ure in ure spodaj na Dravi, nadziral gradnjo splavov in celo prijel za desko aJi cepin, česar ni stcwil že leta in leta. Sprva se je spla-varjem zdelo čudno, da se je vmeáaval v delo. Starejši, ki so se Se sponúnjali, kakšen je bil pred desetimi in več leti, pa so dejali: »Glejte, glejte, ni Se vsega pozabil! Svoj čas je bil najboljši kormoniS, tako znan je bil, kakor je zdaj Miha«. Ni se zmenil za njihove začudene poglede, bilo mu je prijetno, ko je prijel za delo ali vsaj gledal, kako je nastajal splav pod njegovim vodstvom. Cešče in čeSče so mu prihajali v spomin časi, ko je še vozil, zadnjič menda pred kakimi desetimi leti. Moral si je priznati, da je bilo življenje na splavih lipo, posebno prva leta, ko ni mislil izkJjučno na zasJužek. A to je bilo le nekaj let. Kmalu so mu začele rojiti po glavi same številke in škoda se mu je zdelo za čas, ko je na splavu poležaval in so dnevi minevali brez večjega haska. Spoznal je, da bi doma v tem času zaslužil več, zalo ni več sam vodil svojih splavov, marveć je rajši po planinah kupoval les, obiskoval mestne trgovce in T njimi sklepal dobre kupčije. Čedalje bolj ga je mikalo, da bi stopil k lemezu in vodil — kakor nekoč — dolgo vrsto splavov. Rad bi veslal po deroči reki, a tudi poležaval onkraj Dubrave na uti in gledal v nebo. Prvič se mu je pokazalo njegovo ravnanje z Markom in Drejčem napačno. Ko sta se o njiju pogovarjala z Anôko, ki je bila mnenja, naj ostane Drejč po maturi doma. Marku in Tinki pa naj da, kar jima je dculžan, j^i sicer ni pritrdil, a zavrnil je tudi ni. Ko je dobil pismo od odvetnika zaradi Tinkinega in Markovega denarja, še mu je lice sicer zmračilo, toda že drugi dan je odšel v Maribor in prodal banki, pri.kateri si je že pred meseci najel posojilo, Ozimovo posestvo. »Zdaj imamo manj,« je rekel zvečer Ančki, »a tudi skrbi bo manj.« Ančka mu je stisnila roko. »Prav si napravil, očka!« Zaradi lastne nesreče je bila zmožna videti tudi stisko obeh bratov; prej se zanju ni mnogo zanimiila. Od prvega razočaranja si je nekoliko opomogla, Iva že davno ni več ljubila, zadnje tedne se po več dni niti videla nista. Ve-likomestno življenje, ki si ga je prej tako vroče želela, se ji je pristudilo. V Zagrebu ni poznala drugega kakor skrbi, 2:adnji čas pa doživljala razočaranje za razočaranjem. Doma, kjer je bila spet v vsem svobodna, je bilo drugače. VedeJa je: ko ne bo čutila več trohice sramu in bolečine zaradi svoje nezgode, bo spet živela brezskrbno, kakor nekoč. 2e zdaj je nasmejana hodila po Jamah in si prepevala, od časa do časa se je tudi odpeljala v mesto ali se odpravila na planine. Meseci njenega kratkega zakonskega življenja so se ji začeli dozdevati kot sanje, ki so bile sprva lepe, a se je iz njih prebudila, brž ko so postale teike in mučne. 2e se je šalila in Knez ji je ob neki priliki dejal: »Zdaj ti bom jaz poiskal ženina. Pa ne takánega fičfiriča, kakor si si ga ti našla, ampak pametnega, poštenega, delavnega in bogatega fanta!« »Samo ne še takoj!« «e je nasmejala Ančka. »Naj bom še malo pri tebi.« Osem splavov je bilo že naloženih, štirim so manjkali le še lemezi. Knez je posebno v mraku, ko so delavci odàli, rad postajal spodaj ob Dravi. Bolj in bolj ga je mikalo, da bi sam vodil splave, ne samo iz bojazni, da ne bi Petek — kakor zadnjič — spet napravil zmedo, marveč predvsem zato, ker se mu je zdelo, da bodo Jame spet trdne, da bodo kmetje, ki se posebno po pravdi z Celo odvračajo od njega in vozijo rajši k Skrbinjeku, dobili spet zaupanje vanj, ko bo spet sam prijel za lemez. Čutil je tudi, da bi ga vožnja do Novega Sada, ko bo daleć od morečih skrbi, poživila in ga rešila potlačenosti, ki je niti Ančkin prihod ni mogel popolnoma pregnati. -1 62- Ko je nekega večera stal na najnižjem splavu, ie trdno odločen, da bo àel na vodo, se mu je iz mraka zarezala temna gmota Celjustnice. Nikoli mu ni bilo lahko pri srcu, kadar je vozil mimo nje, posebno ne ob veliki vodi. Drugim nevarnejšim skalam in tudi mostovom se je smejal, toda pred Celjustnico j*; imel že izmlada posebno spoštovanje, ki je mejilo na bojazen. Kot splavar se ie vselej, ko je plul mimo nje, spoimnii, kako je njegovemu dedu razbila splav in vzela življenje, pozneje se je spommjal, kako ji je kot kormoniS na prvi voinji komaj uiel. Sem za lemez še dovolj močan? se je vprašal vznemirjen. 2e dobrih deset let ga nisem imel v rokah. Zdaj vozijo na desni strani, ker je spodaj odtrgalo kos obrežja, prej smo vozili na levi. Bom prišel srečno minio? ' Pristopil je h kormonskemu lemezu, ga snel iz zanke, spus^til v vodo in potegnil. Voda je zapljuskala in vsa penasta odtekla v noč. Potegnil je še nekajkrat, da je zaškripalo in lemez se je uppgnil. Ho, ho, nisem tako slab! si jt rekel. Se paziti bom moral, da ne bom preveč potegnil, sicer ga zlomim. Smehljaje je zapustil splav. Celjustnice se ni več bal, le vreme ga je skrbelo, ker se je že nekaj dni pripravljalo k dežju in je tega večera nebo bilo spet čez in čez pnepreženo s svinčeno sivimi, težkimi oblaki. Vendar so splave še v lepem dokončali. Sele na večer pred nameravanim odhodom so legli oblaki prav na Jame in začelo je treskati in grmeti, da je votlo odmevalo. Vso noč je lilo in potem še tri dni nepretrgoma. Drava se je kalila in naraščala; gosta in rjava je drla z bliskovito naglico proti Celjust-nici, ki je kazala le Se zgornji zob. »Se kak dan bomo počakali, da malo upade,« je dejal Ančki na večer tretjega dne, »medtem mora priti Drejč. Pisal je, da pride sredi junija, danes je že sedemnajstega in ga Se ni. Kod le hodi?« Drejč je prišel šele drugi večer. Z mračnim obrazom je obstal na vežmih vratih in komajda je pozdravil Kneza, ki je prav tedaj stopil izs trgovine. »Drejč, zakaj te ni bilo tako dolgo?« Drejč ni odgovoril. Knez pa je čez čas velel stari Meni, naj mu prinese večerjo. Sele sredi večerje se je spomnil na Drejčevo šolanje in vprašal, kako je bilo z maturo. Drejč se je oprijel mize in v strahu pogledal očeta. Tedaj je opazil, da je izza velike noči ostarel ja več let. To ga je popolnoma zmedlo. Sele po daljšem, mučnem molku je odgovoril: »Padel sem, pri maturi. Za eno leto. Prosil sem vas, naj bi ostal doma, a niste me poslušali...« Knez ni spremenil dobrovoljnega izraza, ki mu je legel na obraz ob Drej-čevem prihodu. »Vseeno, kako je s šolo,« je dejal,»tvoja šola ni prva stvar, prvo je...« »Oče?« Drejč ni mogel verjeti očetovim besedam. Knez je dejal, da bo ostal doma, za zmerom. Naj se mimo naje, potem bc šel obvestit splavarje in kormoniše, da bodo naslednjega dne odbili. Preden je odšel, je še vprašal, po katere kormoniše naj gre. Knez je imenoval tri iz Smolnika in sedem od Miklavža. »Samo deset? Rekli ste, da bomo šli z vsemi dvanajstimi.« »Seveda bomo Sli!« je odvrnil Knez samozavestno. »Prvega bom krmaril jaz, drugega ti. Si upaš?« »Kaj si ne bi upal!« »No, potem pa stopi po ljudi!« Drejča je kar zaneslo na cesto. Zunaj je bilo Se toliko svetlo, da je razločil spodaj na Dravi splave. Ni se mogel premagati. Spustil se je k njim in stopil na prvega. Ko je stal nekaj časa na njem, se mu je zazdelo, kakor da že plove po deroči reki. 2e je pri Ptuju in vidi od daleč tisto rumeno stavbo, v kateri je uZil toliko stranu m bridkosti. Smeje se ji, saj ji je dal za vselej slovo; ne bodo ga več oklepali nieni debeli zidov, ne bo ea več dušil zatohli zrak v mračnih razredih, odslej bo svoboden, stal bo ob kormonskcm lemezu, živel pravo, resniřno življenje. Drugo jutro je bilo nebo sicer še nekoliko oblačno, toda splavarji so bili prepričam, da se je izlilo in se jim ni treba bati dežja. Le narasla Drava jiii je nekoliko skrbela. Celjustnica je še vedno kazala samo zadnji zob. VedeJi so, da bo mimo nje nevarno, a nihče ni maral pokazati strahu pred Knezom, ki se je oiitno pripravljal, da odide z njimi. Gregi pa je le spregovoril. »Trda nam bo predla,« je rekel. »Ne bi rajši počakali do jutri?« Nekateri so prikimali, drugi so menili, da ne bo hudega. »V02ÍI sem že v taki vodi,« je Knez zviška za\-mil Gregla in tiste, ki sc mislili kakor on, »ko te stare škrbine,« pokazal je omalovažujoče na Ccljust-nico, »sploh videti ni bilo.« Ni maral čuti o tem, da bi ostali doma. Odločil se je, da pojde. Njegove mehke roke, 3 katerimi zadnjih deset let ni delal drugega kakor prešteval denar, so si želele trdega dela. Tudi Drejč je s posmehom zavračal tiste, ki so s\'etovali, naj bi počakali vsaj še en dan. Dolga leta si je želel tega trenutka, pričakoval ga je kakor odrešitev, pa bi ga zdaj odložU, čeprav samo za en dan? Ne, ne! Prav ob taki vodi bo pokazal, kako vse drugače zna sukati lemez kot pero. Nikomur ne bo prišlo na misel, da bi se mu posmehoval, ker je padel pri maturi, Splavarji vedo, da nobena šola ne more biti tako težka, kakor je v narasli vodi pot mimo Celjustnáce in drugih kleči vzdolž Drave. Ko bo prispel v Dubravo brez nezgode, v kar trdno veruje, bo lahko z veseljem vzkliknil: »Poglejte, to je moja matura! A ne mala, velika, največja, ki jo lahko opravi splavar!-V Dubravi ga bodo krstili za kormoniša in vpisali njegovo ime v knjigo, ki je več vredna kakor tista črna knjiga v šoli, kamor zapisujejo tiste, ki .w napravili malo in veliko maturo. »Dajmo, dajmo!« je klical ljudi, ki so bili določeni za njegov .splav. Lahko bi bili že šli, a Knez si je dajal opravka še s to in ono rcčjo, ki bi jo bili lahko opravili tudi med potjo. Sele ko se je pokazala zgoraj pred hišo Ančka, je zaklical ljudem: »Pripravite so!« Splavarji so se odpravili vsak k svojemu lemezu, na suhem so ostali le tisti, ki bodo odvezali splave. Vtem je pritekla k bregu Ančka, da bi so poslovila od očeta. »Srečno vozite!« Ko je bila še otrok, ga je najrajši gledala na splavu pri odhodu. A'selej je stala na tem mestu kakor zdaj in klicala za njim. dokler ni izginil za Ce-Ijustnico, potem je stekla na cesto pred hišo in mu mahala, dokler se niso skrili za ovinkom. »Odvežlte!« je Knez velel s\'ojim. Splav se je trgal od obrežja. Knez je še enkrat pogledal po Ančki, ki se Je veselo smejala z obrežja in mu mahala, potem pa pogreznil lemez v vodo in uprl oči v strugo predse. Splavarja, ki sta splav odvezala, sta že skočila vsak k svojemu lemezu. Splav so je naglo obračal. Ko je prišel z zadnjim delom v glavni tok, ga je bliiJcoviio obrnilo in že je zaplul po Dravi navzdol. »Na levi bomo šli!« je zaklical Knez in mignil ravnaču, naj zastavi lemez tako, da bodo ostali na levi strani Celjustnice. Splavarji so se spogledali; a ni bilo časa, da bi oix>rekali. Potegnili so krepkeje, a splav je vrglo že predaleč v tok. »Stisnite! Stisnite!« je kričal Knez, ko so bili blizu Celjustnice, splav pa je še vedno plul po sredini. Lemezi so zaškripali. »Stisni, Pep! Daj, Matija!« Knezu je stopal pot na čelo. Z vsem telesiom se je naslanjal na lemez in ga sunkovito poganjaj. Se nekaj zamahov in izven toka bodo, potem áe malo na levo in bodu mimo! Tedaj je rezko prasknilo. V Kpoćitih Knezovih rokah se je lomoz prelomil kakor vžigalica. Knez se je opotekel, se nekaj trenutkov lovil s prelomljenim koncem lemeza v rokah in padel z njim vred tik pred CeJjustnico v reko. Gregi, ki je veslal spredaj poleg njega, je takoj skočil na rob, da bi ga potegnil iz vode. Toda Celjustnica je Kneza, ki se je skušal prijeti za bruno ob splavu in se obdriati na njem, odtrgala od splava, ki je srečno zdrknil mimo nje. Knez, ki ga je za trenutek potegnilo v vodo, se je takoj spet prikazal in se oprijel Celjustnice. Voda se je z vso silo zaganjala vanj in ga trgala od nje, toda obdržal se je na njenem zadnjem zobu. »iDržiie se! Se malo! Takoj bomo pri vas!« je kričal Drejč. ki je vozil takoj za Knezovim splavom in ga je ločilo od Celjustnice le še nekaj vesljajev. Izpustil je kormonski lemez in pograbil desko. »Se malo! Rešili ga bomo!« je vzkliknil Irga, ki se je pripravil, da bi Kneza prijel kar z rokami, ko bodo prišli do njega. Toda preden so prišli do njega, je voda odtrgala Kneza od skale in ga potegnila vase. Cez nekaj trenutkov se je pokazal onstran Celjustnice. Se je imel toliko moči, da se je z mahanjem obdržal nad valovi. Iz ust so se mu trgali kriki, a šumenje razjarjenih valov okoli Celjustnice jih je zadušilo. Knezovi zamahi so bili čedalje slabotnejši. Drcjčov splav se je jadrno bližal potapljajočemu sc Knezu. Irga ga je v zadnjem trenutku ujel za suknjo. Priskočil je še Drejč in potegnila sta ga na splav. Ančka, ki je medtem stekla pred lůšni prag, da bi zadnjič pomahala očetu in bratu v pozdrav, se je zdrznila, ko je opazila, da se prvi splav bliža obrežju in da na njem ni očeta. Takoj potem se je prikazal drugi splav; z grozo je opazila, kako je nekaj splavarjev planilo na rob. V hudi slutnji se je odtrgala s praga in stekla po ceeJti navzdol. Videla je še, kako so očeta potegnili iz vode, potem so goste smreke zakrile splav. Cesta se je šele čez čas približala Dravi, a splava sta bila že tako daleč, da je videla na njiju samo begajoče postave. Potem je videla, kako so skušiili pristali, a voda jih je znova potegnila v sredo toka. Zdaj je za trdno vedela, da se je zgodilo nekaj hudega. V grlu jo je stiskalo, noge so ji hromele, da jih je komaj dvigovala. Splava sta ji izginila izpred oči in se spel prikazala. Znova so poskušali pristati, a zaradi deroče vode in strmega o'jrež-ja niso mogli. Sele pod nekdanjo Tinkino, zdaj Mihovo hiSo, jim je »ispelo. Tu je Ančka našla svojega očeta. Ležal je na splavu, vznak, negiben, z rokami ob telesu in z veliko temno podplutbo na levi .strani čela. Brez besede, široko odprtih oči se je za.strmela v DrejČa in ostale spla-varje, ki so stali okoli njega. »Celjustnica jih je ubila!« je kriknil Drejč skozi zadržan jok in onemogel bes. »Očka, očka!« je zajecljala Ančka in sc spustila na kolena ob mrtvem očetu. Od splavarjev ni nihče .«spregovoril; nekateri so viseli z očmi na pokojnem Knezu, Pep se je željno oziral v gozdnate planine, ki jih je oblivalo junijsko .«»nce, ostali so pretreseni strmeli v kalno reko, ki je divja in neugnana hrumela mimo njih. France Balantič (1921-1943) GONARSKI SONET Zavkkcl scin sc za b.irnko v lil.iJ, oči mi širi luć ko rJc-O.i r.iii.i, <>J /.c|c (ilu Uit.1 so sc/n.in.i, kJaj pljimck ho kr\ jv postal /.ipaJ? Brfzmc-jna jc sinjiiia kot moj fjlaJ. Nckjc so moja polja, moja hrana, nckjo mlaJošt mlaJosii jc pijana — pa kaj bi s rtiu, /c Jamo iiistin inlaJ! Umazan črv sem, ki zJaj /Jaj i/ninc, ni v meni več domačega neba, Ic lačen pes vem, ki /daj zdaj pogine. O kaj ostalo je ic od vsega, od hrepenenja duše v visočine: /a hlebček kriilhi dal hi kos srea ... NEČISTI ČAS Gospod, udari, nastavi svoj nož na grlo, ki stiska ga trpkost pelina, pretežak si oprtal mi koš, Gospod, trpim kakor črna živina. To bremei Ti hočeš, da nosim ga v hrib, kjer gnezdiš kot soncc med bori, kjer čakaš, da obogatiš za burnega srca utrip. Zakaj me z bridkostjo kakor z mlekom natakaš? Vse dneve si zvrstil v žalostne rajde, tam daleč, tam v zgodnjem jutru pa sanja mladost, ki zdaj za srce besed več ne najde, joj, kakšen, kakšen je čas to, ki sem mu gost! Z iskrečimi očmi se kot s kamni igra, na rokah kri razkazuje bahato. Jaz moram požreti vse, kar mi da. saj gost sem, čeprav raje goltal bi blato. Gospod, končaj, o končaj mi z življenjem! O, moral bi biti sam z grmado ljubezni, a čas me je obdal s krvavim žarenjem, bolj gnusnim kot dah jc nečiste bolezni! Usmili se prošenj, kri drago ihtijo, že padam, sla v meni se temno krohoče, že skoraj ljubim pijano gostijo. Gospod, raztrgaj te gadje obroče! Karel Destovnlk-Kajuh (1922-1944) SLOVENSKA PESEM Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči, en sam milijon, ki ga trpljenje krotoviči in vendar ga nikoli ne uniči! Nikoli in nikdar! Zato ker nismo trhle bilke, ki po toči ovené, ker ml nismo le Številke, smo ljudje! Edino hlaipcl cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo, da bi v uporu vse pobralo... O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj cdnesel plaz. Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnill bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo! KRALJ MATJAŽ Bradati kralj Matjaž Ic spi, spi in bo ic dalje spal, njega sploh ni, samo naS strah ga za rešnika je izbral. Matjaž ne bo nikoli vstal, ne more, ker ga ni! Matjaž sem jaz, Matjaž si ti, smo mi in ste vi vsi, kar nas malih je, zatiranih ljudi. Matjaž je zagorski rudar, Matjaž je dolenjski drvar in ljubljanski cestar, iz Krope žebljar je Matjaž. Vsak delavec, ki na njegov se rovai pitajo troti, vsak tak je Matjaž. Matjaži so tisti, ki mro kakor ribe v izsušeni strugi, to so vsi naSi sodrugi od Jesenic do Trbovelj in od Slovenskih goric do Borovelj. Naš kralj, naš bradati Matjaž pa le spi in bo spal. Toda naš človek, naš človek bo kmalu svoj tilnik vzravnal! POETOM Ne peti, rjoveti bi morali v teh dneh, poeti. Kajti pesmi tihe več ne ranijo srci; ni ljudem za vzdihe ni jim do solzá. In zato, zato, poeti naših groznih dni, pojte, kakor v boju bajoneti. Skušajte v ljudeh razvneti ogenj, ki jim v srcih tli... Matej Bor (1913) SODOBNO SLOVSTVO KRI V PLAMENIH Ropajt«, pustoSite, gospodarji, čez vso zemljo ra2T)nite veáalal V nas je po tisoč letih zaplala kri, dvignil glavo upori Kadar čez gozdove rjovejo viharji, drevesa se svojih korenin zavedo — zato, ker nas danes iz zemlje rujete, barbari, naše korenine do pekla poieno. Tisti, ki ste jih včeraj Se mogli slepiti, danes vam streljajo v hrbet In obraz. Hvala, naučili ste nas sovražiti, po6luSatl krvi In duha ukaz! Majhni smo, toda majhnih je mno({o! Vsa Evropa Je v drobovju zatrepetala, od Sicilije do Urala, od Islanda do kavkaskih skali Iz sebe vaa bo izpljuvala, vas, barbarsko drhal! Divjajte po kontinentu, motorizirane horde, ropaj, koljl, motorizirani Dilnglskan, kri ni bencin, krvi ne zmanjka nikoli, pesti so močnejše od jekla In tankov in bomb, duh je ekrazit, svoboda pridušeni orkani BELA TIŠINA Našo barako ;;amelo je, Ljuba, ljuba, kdaj zvedel bom, lu jaz sem, kje si, kako je s teboj? tam ti... Da mrlva v dolini ob cesti ležiš, vmes bela tišina. řx'm sanjal nocoj... Nobene gazi, nobene vezi Nobeno gazi, med nama več ni, nobene vezi... le gluha, le bela tišina. le beli prt in čezenj hiti in se mi reži edini kurir — smrt. MATI SANJA — Mati, mati, odprite hram! »Kaj, križ božji, je zunaj?€ — Mi smo, mi, primojdunaj. Z Molcrca smo priSU k vam. Plaho je odsunila zapah, na vratih v plet strgan zavita obstala je suha, vsa zvita z ovsenim hlebom v rekah. »Lahi £o križali nú moža, skedenj v ogenj, kravo odgnali, fantje so mi v goro zbežali. Kaj jih noben ne pozna?« — Mali, dajte nol Nisem jaz Rok? In jaz Ahac? In jaz Jaka? ... »Smenta, hudimana, spaka... saj ste res vi! Moj bog!...« In zagnali so takšen hrup, da so se majale strehe, smeh je otresal orehe, soseska privrela je vkup. — Babnlce, mulci, moiaJcarji, hejl — Kaj pa Jim je za vraga? — Saj se jim me&a, sveti Jerneji Oni pa: Zmagal Zmagal Lej ga Ahaca, kako govori, maha z bandero rdeio, zrasel je velik nad gneio: — Zdaj gospodarji smo mi! Mi, nećista golazen, svojati Kajžarjl, hlapci In kmetje! Govnjači, garaći in smetje! Mi, prekleti stokrati In za njim je renčala vsa vas: Satan je vojsko Izgubil! Rok pa jo je v lice poljubil: Zdaj ostanem pri vaa... Zjutraj je vstala, gledala z okna v jesenske kotanje: Kdaj, le kdaj jim povedala, bom te sanje... te sanje... Cene Vlpotnik (1914-1972) POGREB Pastel iz taborišča Baraka 6. Široko zeva dvcr. Nebo čepi prihuljcno na strehi. Dei šiva venomer. Gosti sc tiha truma za slovo: nekdo jc zdrknil v blažene temine, spoštljivo kot doma ga Ie4 neso. V tišini mrzli lica kamenijo. Pretesno Takev so mu roke zbile, še v zemlji se bo drenjal veCne ćjse, icz rob nogč prstene v dež molijo, kriče: še bi lahko hodile. Ko dcvljejo na irni voz mrtvaka, (zamolklo pater miserere bere) skljuvan obraz koščeno kokodaka: Prijatelj, glej, jaz nisem več! Temni se. Sami smo na svetu. Kje si, /ivljenje, da v slovesnem letu preglušiš plahutanje smrtnih ptic ...? Spokojno mimo ostrih žic sc samcat brat v mcgl6 pomika. Togo stoje mozjc, bcj v duii sika. Ncsliino noč ojpcije mrtvi voz. Joio Udovlč (1912) OGLEDALO SANJ Ogledalo sanj meie v noč svojo svetlobo. Začudena je omočila v potok mesečine dolge lase, 2xiaj jih suši v tujem vrtu. Vrtnice jo ne poznajo, noč je ne pozna, duh vratar je ne pozna in ne spusti je, dokler ne bo izdala, kdo je in cd kod. Molči in ne pove, da je stopila Iz mojih prsi. Noče se vrniti. Bela piica ji pobira iz drobnih prstov ostre trne. ReSeria je tesnobe. Nikoli več se ne bo spomnila na šipek v mojem srcu. BESEDA Iščem ilv blesk senca preži za obrazom. nad globino. odgrinjam molk zeleni tančico z oči, ob poteh. spomin zamrači Steblo ne ve. besedo da nosi in že odsev mrežo smrti. potemni. ki v nji Pelin cvete trepeče življenje — ob jasminu, na nitih, pajek prede sončni prah v očeh, se blešči. V duio je vžgana beseda: Tiiplji iz dneva v noč, išči, predrl pajčevino, reši iz dna se pojoč. Mira MihellS (1912) MALA ČAROVNICA Odlomek BERTL: Vzdignil sem Tinčka z vozička, ki mu pravi Mina »àportivic. Zmeraj s« hvali, da mu bo kupila pravi invalidski voziček z visokimi kolesi, jeklenimi Vzmetmi In z usnjeno prevleko, čeprav bi ga morala naročiti v Ameriki. To bo tedaj, ko ji bodo priznali premoženje gospoda generalnega ravnatelja, v čigar garaii zdaj prebivamo. Za zdaj pa vise Tinčkove noiice z navadnega otrpèkega vozička, ki je ie veliko premajhen zanj, in se dotikajo tal kakor dvoje uvelih stebelc. Vzdignil sem ga torej — fantiček je za svojih Sest let nenavadno majhen in lahak — in ga odnesel pod veliki kostanj, kjer smo veverico pokopali. Posadil sem ga na travo poleg grobka, ki smo ga prejšnji dan napravili in ga je Tinček po otroéki navadi okinčal s cvetlicami. Pokleknil sem in nekaj (asa 5opel in krehal, stari naduiljivec, kakor bi se bil ne vem kako utrudil. Pritisk v prsih, hujii od naduhe, pa ni hotel odnehati; Se zdaj noče. Tinček me Je dolgo gledal s svojimi prevelikimi pametnimi očmi. Objel me je okrog vratu in si potegnil mojo staro ploSasto glavo k ustnicam. Skrivnostno mi je zaSepetal v uho: »Jutri bo spet vstala. Veverica ne more umreti.« Amipak začeti moram od prvega, ne od zadnjega konca. PovedaU hočem, kako sem nekega jutra sedel prod naSo hlâo, čeprav to nI hL5a, temvcć garala, pa tudi garaža ne, ker ne spravljajo tja več avtomobilov. Ime mi je Bertl in sem po poklicu čevljar, zxlaj spet v zasebnem sektorju, kakor se mi večkrat posmehuje moj nečak Lenko. Star sem... kajne, to je treba povedati, zakaj tudi na sodniji so me ondán vpraSall, koliko let ml je. In sem jim rekel, da jih bom to zimo dopolnil triiniestdeset. Potem t» me vpraiall: «In kje ste bili prej?« »Kdaj prej?« sem hotel vedeti. »I^o, preden ste se naselili v tisti garaži.« »Tukaj, tovariá sodnik,« sem dejal. »Kje, tukaj?« so se uJezilL »Tukaj,« sem ponižno ponovil. »Kje vendar?« toliko da se niso zadrlL »No, tukaj pri vas, v arestu,« sem dejal. Toda že spet se prehitevam. Hotel sem povedaitl, da sem sedd. tistega jutra, bilo je v powiem poletju, pred na5o hiSo, se pravi pred biváo garaža Jutro je bilo dobro in tiho, kakor da na svetu sploh ni Iju^. Na rami mi je čepela veverica in hlasrtno glodala leSnikjovo jedrce, da so nú drobci lupinice leteli za vrat in me tam Sčegetali. Veverico ml je prinesel neki železničar, ki sem mu popravil škornje sJcoraj zastonj. Prav kmalu se je mlada živalca udomačila, lazila po mena in ml skakala z ramen na glavo, mi jedla iz roke in se igrala z menoj kot mačica. Prenočevala pa je v moji stari kučmi, ki sem jo hranil na polici nad zglavjem med drugo Saro. Ce sem potem kdaj zvečer nepričakovano zaropotal, je pokukala ven, skočila na polico zraven kučme Ln počakala ko priden otrok, da sem stegnil roko k nji in jo pobožal po glavici. Trenutek je stala tam čisto mimo in se pustila gladiti — še s kosmatimi ušesci ni zastrigla ndti mignila s košatim repom. Gledala me je z okroglimi črnimi očmi, pametno ko Tinček, in potem spet mimo legla. Jaz pa sem stal v svoji tesni kamrici, zmajeval z glavo ln srce se mi je topilo od čudne miline. Tudi oči so mi bile nekam rosne, pa ne samo od žganja kakor po navadi, če bi hotel kdo kaj takega na-mignitL Da, sedel sem torej z veverico na rami pred garažo ln jxxpravljal star škrpet, ki mi ga je prinesla naSa starka, čeprav sem vedel že vnaprej, da mi ne bo plačala z denarjem, ampak samo z ujedljiviml besedami S svojega trliu>žnika sem Imel lep razgled po nekdanjem parku gospoda generalnega ravnatelja, ki obkroža nekdanjo hl5o in sega prav do reke. Naša hiša, se pravi garaža, pa stoji skoraj ob cesti, in Jo veie s hl5o gospoda generalnega ravnatelja lep širok privoz, ki ga zdaj preraščata trava in plevel. Tam dalje med brezami in srebrnimi smrekami je trava zelo visoka — kdo bi jo kosil? Veliko sence je, preveč drevja, ki ne rodi, pravi Mina. Ona bo pozneje dala vse posekati, pravi, in bo zasadila samo sadno drevje, jablane in hruške. Najprej pa bo dala posekati veliki stari kostanj, ki je večji od vseh drugih dreves in jemlje hiši sonce, se pravi, nekoč ji ga je jemal, zdaj pa ne več, ker tam sploh nI več hiše, ampak samo še razvalina. Hiša je bila proti koncu vojne bombardirana ln porušena do pritličja, da Je zasulo gospoda generalnega ravna- tdja, njegovo ženo In hčerko. Ruševine so toliko poiistUl, da so príáli do mr-lićev in jih pokopali, potem pa ni podrtija zanimala nikogar več, dokler ni» veliko pozneje nakazali meni Šoferjeve sobice v garaži, ki je ostala cela in tudi prazna, zakaj šofer jo je bil že zdavnaj popihal z avtomobilom kdo ve kam. Jaz sem bil namreč brez stanovanja, potem ko sem se vrnil iz... pa to ne sodi sem. Da, hotel sem reči, da sem tistega jutra sedel na prostem in gledal pred seboj park in podrtijo nekdanje hiSe z raadrapaniml stenami in s črnimi ožganimi dimniJd, ki so štrleli v nebo sredi zidov s praznimi votlinami oken, v katerih so se, čeprav se je tako bleščeče smehljalo jutro, še zmerom lovile globoke temne sence kot v okostnjaku. Narava se je bila spet polastila zgradbe človeških rok s travo, grmovjem in koprivami, kakor se polasti groba, v katerem leže pozabljeni mrliči Za trenutek mi je nekaj grozljivega stisnilo srce, kakor da bi ga bdla oklenila koščena roka. Toda sijalo je sonce In pričel sem potihoma žvižgati, ko sem sedel pred odprtimi vrati, svoje sobdce, se pravi svoje nekdanje sobice, zakaj zdaj je bolj Piskerjeva kakor moja. Ta, namreč Pisker, se je pred ndkaj meseci priselil z ženo k meni, ker je bil kot jaz brez stanovanja, potem 'ko so ga... No, priselil se je, kakor je rtkel, za štirinajst diti, dokler bi ne dobil stanovanja, pa ga Se do daneđ ni dobil. Toda rad daje za pijačo... Z enim koncem očesa sem lahko videl tudi nekdanji cvetličnjak, v katerem so nekoč pozimi — človek bi komaj verjel — cvetele cvetlice, zdaj pa tam sicer ne cvete, ampak stanuje naia starka. Lopega dne se je namreč prikazala tukaj, ker so jo po ne vem koliko letih odpustili iz bolnišnice kot zdravo. Vzdi^la je vik in krik, da nima na vsem svetu kana, pa je služila dvajset let za kuharico pri gospodu generalnem ravnatelju in una zdaj vso pravico prebivati tukaj, tembolj ker so ji gospod generalni ravnatelj ostali zadnjo plačo še dolini. Reva se mi je smilila, ampak Piskerca je seveda ni pustila v hišo, se pravi v garažo, dokler se ni starka, ki je ni bilo z ničimer mogoče pregnati, kratiko malo vgnezdila v cvetUčnjaku, katerega s pločevino pokrita streha je bila še precej cela. Sevçda je steklo v veliki sprednji steni večidel popokalo in se razbilo, toda ženska je převlekla prazna okenca 3 časopisnim papirjem in se zdaj kar dobro počutL Pozimi bo tako in tako zmrznila, pravi Piskerca, in če ne prej, se je bomo vsaj takrat znebili. Sedel sem torej na trinoiniku v prvem blagem soncu na betonski ploščadi pred garažo, kjer so nekoč prali avto in ki se je tudi tistega jutra mokro lesketala, toda samo od rose. Tu pa tam so biU po gladkem betonu posuti kamenčki kot po jasnem nebu dro^i okrogli oblački, sijoč v prozorni belinL Kamenčke je hil Tinček včeraj nametal tja z lopatico. Tudi ti so se vsak zase bleáčali kot žlahtni kamni v cesarjevi kroni V razpoko v betonu se je bilo usedlo nekaj zemlje in tam je zdaj rastel regrat, ki je ponosno in veselo obračal k meni zlatemu žezlu podobno glavico. Čutil sem na ustnicah smehljaj, ko sem sedel tam zadovoljen in bogat in sem imel rad vse stvari: oOtrogle oblačke, bleščeče se kamenčke, zlatoglavi regrat, delavno mravljo, ki je s težkim tovorom smrekove iglice hitela mimo moje noge. Se najbolj pa veverico, ki mi je sedela, na rami in me kdaj pa kdaj pocirkala za čop las na tilniku. Z veverico sva si bila samo enkrat v jezi, ko se je hudoba spravila nad knjige na polički nad mojim pogradom In najprej razgrizla »Mrtvega gostača«, potlej uničila »Grofico Genovefo«, potlej zmrcvarila »Pegama in Lambergarja« in se slednjič spravila še nad »Miklovo Zalo«, ki je bila najljubše berilo moje drage rajne sestre, Lenkove mamice. Precèj dolgo sem posluJal sumljivo škrta-nje in mlaskanje, preden sem ee domislil, kaj grdoba uganja. Koáčki papirja in sivkast prah so leteU. na moje ležišče, dokler se nisem, vea posut s papirnatim pršičem, vzdignil in jo med hudim krcgom pregnal, pa mi je tako zamerila, da me ni pogledala do naslednjega dne, temveč je samo grčala in pihala vame, kadarkoli sem se ji poskušal približati, in sem moral delati veliko pokoro z orehovimi jedrci in lepimi besedami, da mi je milostno odpustila. Knjige, ki sem jih zmeraj rad bral, so Sle tako pozlu, toda ostala mi je velika knjiga sveta, vsaik dan odprta s soncem in. dežjem, s travami, z vetrom, z drobnimi in velikimi stvarmi, a srečnimi in nesrečnimi spomini, ki so človeku, kadar je dovolj v letih, vsi enako ljubi. Tako sem torej sedel tam pred garažo s krono, z žlahtnbni kamni in žezlom pa z ljubo živalco na rami In jutro je bilo taiko tiho, kaikor potopljeno v brezxianje sinje jezero velikanskega neba nad menoj, da me je pri vsej radosti nad to živožamo tiSlno spei nekaj stisnilo pri srcu Ln sem začel peti, dá bi ne bilo več tako tiho. Pel sem staro pesem, ki sem se je bil naučil Se od očeta, ki je bil prav tako čevljar. Na moji rami je rahlo mu'kljala veverica in nve vlekla za lase, jaz pa sam pel: »Bog oča je ustvaril vse bose ljudi, da čevlji so dragi, smo krivi sami...« JMajci sem zapazil neko gibanje v bližnjem malinovju. Trije kosi so jezno zapískali in odleteli, iz grmovja pa je lahno akoiila veverica, ki je bila prej izginila, kakor da se je raztopila v zrak. Obstala je na planem z zvedavo vzdignjeno glavico. Bistvo in ljubeznivo je gledala proti nam z očkami, ki so se ble-Sčale kot dva črna draga kamna. Tinček je Iztegnil ročico in razburjeno, vendar Se do\-olj tiho zaklical: »Očka, poglej jo, kako je |epai« 2ivalca je trznila z glavico — meni se je zdelo, da mu je prikimala. »Kakor vse veverice, sin,« je z nasmeSkom rekel Martin, vendar se jc precej nato popravil: »Ne, prav Imai — veliko bolj.« Zakaj veverica je stala tam napeta in ljubka, kakor da bo zdaj zdaj vzletela in zaplavala v zrak. In res se je trenutek nato čisto brez teže in prosta kakor veter, ko da se sploh ne dotika tal, pognala proti meni, ka sem bil z eno nogo pokleknil, ln mi obsedela na kolenu. Tiho eem položil Tinčku v ročico jedrce, da jo je začel krmiti. Veverica je mično približala tačke z leSnikom pobčku in vsi, tudi Martin, smo jo gledali s prisrčnim veseljem. Tinček je iztegnil roko in začel božati živalco nežno ln previdno, kakor bi bila mehurček iz miilnice, ki se lahko zdaj zdaj raajpoči. Zdajci mu je zaupljivo položila smrček, svoj vlažni svilnati smrček, na voářeno ročico. Kdaj pa kdaj ji je vztrepetal koiati rep, drugače je bila čisto mirna. Tinčku se je razlivala po obrazu sijoča svetloba. Svojo drugo, koSčeno in vendar mehko ročico je iz- tegnàl veverici nad glavico, kakor bi jo hotel varovati — mar sonca, ki je poševno prediralo zelene listnate stene? Nenadoma mu je ročica trziùla, zakaj veverica je zastrigla z u5esi ln se kakor blisk pognala stran. Prej kakor vsi drugi je slišala, da nekdo prihaja. Toda bil je samo Lenko in dala se nam je spet priklicati. Pognala se je z visoke, okrog in okrog z bràljanom poraščene veje, kakor bi priletela med nas neka nenavadna ptica in nato obstala — vsako drugo bitje brez peruti bi se bilo s take viiine ubilo — prožno in ljubko na mičnih nožicah, podrhtevajoč samo z repom nad. seboj kxxt 3 koôatim krmilom. Martin jo je občudujoče gledal s svojim malo žalostnim in malo raztresenim nasmeškom, skoraj nejeverno zmajal z glavo in zamrmral: »Mala čarovnica ...« Ivan Mlnattl (1924) PESNIK Nagnit, razmajan kažipot na križpotju cest, ki nikamor ne peljejo. Pod njim si mravlje utirajo svojo pot, nebrižno poáumevajo čmrlji, čebele, ptice sedajo nanj, gostole jutru, večeru In vabijo druilce. Pod noč se v jasninah zvezde prehude In siipljejo Se svo]o samoto vanj. Samo veter in oblaki, Id — večnost že — romajo nad njim, iz usmiljenja ubogajo njegove zverižene roke... (Saj ne ve, da kaio v napačno smer na kriipotju cest, ki nikamor ne peljejo.) Skoro bo čas spral z njega obledele napise. Vedno globlje se sklanja nemočno telo, onemogle roke krčevito grabijo navzgor. (Ljudje so usmiljeni: Naj stoji! Ne koristi. Pa tudi ne Skodl.) NEKOGA MORAŠ IMETI RAD Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot íwžirek vode, moraš dati svoje bele oblake, svoje drzne ptice sanj, svoje plašne ptice nemoči — nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti —, nekoga moraš imeti rad. pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen —, ker drevesa in trave vedo za samoto — kajti koraki vselej odidejo dalje, pa čeprav se za hip ustavijo —, ker reka ve za žalost — če se le nagne nad svojo globino —, ker kamen pozna bolečino — koliko težkih nog je že šlo čez njegovo nemo srce —, nekoga moraš imeti rad, nekoga moraš imeti rad, u nekom moraš v korak, v isto sled — o trave, reka, kamen, drevo, molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov, dobra, velika bitja, ki spregovore samo, kadar umolknejo ljudje. PA BO POMLAD PRIŠLA Pa bo pomlad prižla z oblaki Šumečimi, pa bo pomlad prišla z rožami rdečimi, s tistimi roeniiml, mladimi rožami... O, kak se po rožah toži mi! Pa bodo deklicam v mraku oči zažarele, pa se čez-nedrja majice bele napele, oj, tiste majice, z rokavci kratkimi... Kdor jih kdaj božal je, temu pomoči ni! Pa bo srebrni Sčlp sameval nad ribniki, vali drhteči se lilijam plaho dobrikali, jug serenado žumel, v send brez sanjala dva, zvezde visoke bleščale... Oj, ne hodite tja! Jaz pa le pojdem takrat za oblaki Šumečimi, jaz pa le pojdem takrat za rožami rdečimi: morda kdaj najdem cvet, morda kdaj srečam oči, tihe dobre oči, tihe, dobre oči. MOČVIRJE Gnile vode prožrešni ribji gobci vodene oči ki od povsod preže labirint ščavja in ločja vodene oči od povsod preže Cuječi somrak sluzasta gomazeča bitja v blatu z muljem v očeh z usti zalitimi z vodo da se še vpiti ne da kdaj pa kdaj senca velike ribje plavuti ill v škrgah pretrgano zagrgra labirint labirint umazane pene v spletu gnijočih lišajastih brad striženje strganje ikrtaiijc požirajočih čeljusti sleherni gib umik ali napad Negiben svet molk zelene teme vodene oči od povsod preže Beno Zupančič (1928-1980) SEDMINA *Sl sploh kdaj kaj delal?« »Ne,« sem odgovoril, »nisem. Zato pa tudi nisem prenalal morilcev, ka-hrSen si tL Pojdi k hudi&u, (e namerava)...« NI se ootI k meni. Pogledal Je v okno In odsotno rekel: »Na VLÍU sem doma.« Mimo je kakor spomin Švignila motna rdeia luč. »Potegni jo ven,« je rekel, še vedno zroč v ^aikajeno akno. »Kaj naj potegnem ven?« »Roko.« Poloiil je uklenjeno desnico na klop naslonjala, taJco da je karabinjer, kl je sedel pri vratih, ni mogel videti. »Poskiisl. Mogoče bo Slo.« Čutil sem, da čvrsto drži tistih dvajset centimetrov verige, kolikor je je bilo med nama. Zato da ne bi rožljala. »Ne gre,« sem rekel. »Tesno so me uklcnill.« »Reva si,« je zagodmjaJ. »K hudifiu pojdi,« sem mu rekel. »Zakaj je ne izvlečeS ti?« Z levico si je privzdignil levo hlačnico. Videl sem, da ima nogo v sadre-nem Škornju. Potem sem mu p>ogledaI na prsi In sem razumel, zakaj si ni zapel ne srajce ne suknjiča. Prsi je Imel podobne zrezku — bile so ena sama rana. Ponekod so se mu ie delale grbaste kraste, drugod pa se mu je Iz drobno nasekanih ran cedila sokrvlca. Nisem vedel, kaj naj rečem. Zavírač je rekel karablnjerju za cigareto. Karabinjer se je zganil, kakor da sç je prestraSil. Vzel je iz torbe Škatlico Mititare In mu jo vrgel na kolena. Ko si je vtaknil cigareto v usta, mu jo je prižgal z vžigalnikom, narejenim Iz tulca za puS-kln naboj. »Hvala,« je zanrrmral. Vlekel je nemirno, hlastno, tako da je slamnata cigareta kar SuStela, in čez čas spet «pregovoril: »»Ce je ne spraviS ven, si res prekleta reva. Niso te dobro uklentll. Roke imaâ ko kak&ia punčka. BI rad zginil tam doli? MlsliS, da ImaS pravico počivati? A? In doma? Jim nisi nič dolžan? In tisti profesor in tista dekle, o kateri si mi pravil? Kaj? 2e zdavnaj bi te bil hudič pobral, da niso skrbeli zate. TI pa: zdaj bom sedel, dokler ne mine. O, ti reva usrana...« Kri mi je silila v lica, on pa je kar naprej govoril, pritajeno, z resnično jezo, ne da bi se obrnil k meni. Ustnice so mu drgetale In roka na kolenu se mu je nemirno premikala. Bila je kakor bitje zase, kakor da ni del tega težkega, izmučenega telesa zraven mene. Ko je umolknil, nisem odgovoril. Pogledal sem karablnjerja. Odpiral in zapiral je oči, kakor bi ga mučila zaspanost Zlati prstan se je medlo lesketal pod brlečo lučjo. Naslonil sem .se na hrbet In zatisnil oči. Mrtvi Popaj je prišel po hodniku in nesliSno odrinil vrata. Jutranja megla se mu je v drobnih, iskrečih se kapljicah nabirala na kodrastih laseh. Gledal me je z rahlim, spodbujajočim nasmehom, ki sem ga tako dobro poznal. Ti si? Cemu ne zbežiS? Rad bi videl morje? Videl ga bođ, ne da bi ti bilo treba zaradi tega zardevatL Smehljal se je in jaz sem se nasmehnil, bridko in zgubljeno. NesliSno je zaprl vrata in odSel skozi okno, ne da bi se obrnil. Odpri sem oči In ustnice so mi zadrgetale. Marija, sem si rekel, kaj naj storim? MLmo okna je v divjem neredu bežalo drevje. Med telegrafske žice se je zamotal mladi mesec. Nekaj časa je trajalo, preden se je rešil, švignil nadnje in se prekobalil na drugo stran vlaka. »Ubijem se,« sem rekel. »Ubij se,« je zagodmjal. »To bo še zmeraj boljše.« Spet je položil desnico med naju in prijel za verigo. Prekleta luč. Dvignil sem desnico do ust in si oslinil dlan, da sem si z njo zano&il hrbet dlani na ievicL Zavírač si Je z levico odrgnil srajco in si začel pihati po razmesarjenih prsih. Karabinjer je zijal vanj kakor v prikazen. Zavírač se nI zmenil zanj. Stokal je in si pihal po ranah. Potem je pokimal karabinjerju, ko da mu namerava reči: vidiš, bratec, takáni stel Poskusil se je celo nasmehniti. Karabinjer je umaknil oči in se oprijel puSke. »Bo 51o7« >Bo,< sem odgovoril. Nisem si upal reči kaj drugega. Stiskal sem roko in vlekel. Ko bi si mogel pomagati z desnico, bi gotovo Slo. Povedal sem mu to. 061 so se mu zalesketale. »Počakaj,« je rekel, »spraviva ga ven.« Obrisal si je ustnice z desnico, tako da je veriga zoprno zarožljala. Vlak ce je tisti hip ustavil. Na peronu je stal uniformiran človek s priigano svetilko v rokah. Strojevodji je nekaj vpil. Karablnjerja ni mikalo na zrak. Sedel je kakor prikovan in pěstoval puiko. »Preden pridemo do Logatca,« je rekel zavirač. »Poznam progo. Tod sem vozil. Ce ne bo hotel ven, ga mahnem s čevljem po bctici.« Začel si je sezuvatl čevelj — bil je visok, težak, podkovan čevelj, podoben vojaákemu. Nogo je imel zavito v umazane, prepotene obujke. Karabinjer ga je opazoval In zavihal nos. »Žeblji se mu bodo poznali na pleSl,« je rekel zavirač In se nakremžil. To bo nasmeh, sem si rekel, tako se smeje. Vlak se je sunkoma premaknil in zažvižgal. Vrata so se odloputnila — med njimi je stal drug karabinjer 3 svetilko, pripeto na prsih. OSirol nas je z bleščečimi se rjavimi očmd in vrata zaprl. »Takoj ko pridemo do Stampetovega mostu,« je rekel zavírač. »Tam ImaS na vse strani hosto. Prvi dan se skrij v hosti, dru^ dan, ko te bodo nehali iskati, pojdi v mraku na Vrhniko. Povem ti h komu, da te spravi na pravo sled.« »Ampak ...,« sem rekel. »Nič ampak. Glej da se poženeá hipoma In daleč od vlaka. Da te ne potegne pod kolesje. Grmovja se nikar ne boj. Ne bo ti škodovalo, če se malo opraskai.« Obšla me je čudna potrtost. Dolžan sem jim, sem si rekel, vsakomur sem kaj dolžan. Morebiti tudi očetu In materi. Vozili smo se po nekakšnem obronku. Ce sem sklonil glavo, sem videl na hribu drevje In nad drevjem zvezde — koščke bleščečega se stekla, nadrobljenega nad nazobčanimi obrisi hrib«. Nikoli jim ne bom mogel vrnitd, sem si rekel, nikoli. 2^rdel sem od sramu. Domišljal sem si,.. navsezadnje pa... Zatlsnil sem oči, da bi se pomiril. Čudno breme ml je znova leglo na ramena. Ta, ki ml ga je adaj naložil, si je spet pihal za srajco. Karabinjer je umaknil oči, kakor da gleda nekam v daljavo. »Vode,« je nenadoma za/txilil zavirač. Karabinjer se je začudil, kakor da nI bilo namenjeno njemu. »Akva,« je naglas ponovil zavirač. Bil je bled v kosmati obraz in oči so .se mu čisto suhe vrtele v črnih obročih utrujenosti. Karabinjer se je zganil in skomignil z ramenL »Vode,« je ukazovalno ponovil zavirač. Stegnil je roke in pokazal, da bi rad vsaj prgišče vode. Karabmjer je zasukal oči, kakor da ne more pomagati. Cez čas pa je le vstal, postal, kakor da premišljuje, in odprl vrata. »Alfonzol« je poklical. Nihče se nI oglasil. »Alfonzo!« Stopil je na hodnik in priprl vrata za seboj. »Hitro,« je zašepetal moj sosed. Z levico ml je pritisnil roko na klop. Naslonil se je nanjo z vso težo, tako da so ml zahreščall sklepi. Zastokal sem od tope bolečine, on pa ml Jo je potegnil iz zanke, ne da bi se mu smilila koža, ki ml jo je posnel. Zaklel Je od veselja In se hipoma obesil na okno — ampak okno se ni niti premaknilo. »Hudlfi, razbiti ga. bo trebat« >Alfonzot< Je na hodniku klical karabinjer in se vračal. Urno sva sedla in se zagledala v temno okno. Karabinjer je pogledal v oddelek, zaprl vrata in se vnovifi napotil po hodniku. »Alfonzol« Zavírač je vstal, prijel čevelj in s peto z enim samLm udarcem razbil steklo. Sesulo so je s suhim zvokom skoraj do roba. >Skočil« Za hip sem se obotavljaj. Potem sem se obesil za obe prtljaini polici in porinil skozi odprtino najprej noge. Na stegnu sem začutil ostre konice razbitega stekla. Levico sem komaj kaj čutil. Prijel sem se za okenski okvir In pomolil ven še glavo. V oči mi Je zaneslo Iskre in dim. Tako sem za hip obsedel. Ni se mi dalo skočiti v brezno, ki mu nisem mogel razločiti dna. Tedaj me Je zavírač — pozabil sem ga vpraiati, kako mu je ime in kako se piSe — odločno sunil v hrbet Z nogami sem se 5e utegnil odriniti od stene voza, da bi ne padel pod kolesa. TreSčil sem skozi oblak dima in isker v grmovje, ki ga nisem vldeL Pozibalo me je, kakor da sem skočil v napeto gugalno mrežo, in me nejevoljno odložilo v Jarek ob nasipu. Za hip sem obležal in prisluhnil. Stegnil sem noge, skrčil prste na rokah in se potlpal bo obrazu. V drobovju me je ostro zaskelelo. To je Se od takrat, sem si rekel, to bo že minilo. Spravil sem se na noge In pogledal za vlakom. Med temnima stenama gozda na obeh straneh proge se Je lesketal prvi svit Nekje se je zablisniia rosna pajčevina. Pod nebo je vihral oblak dima, iz katerega so prSele iskre. Potem se je skril za hribom na ovinku in edino, kar sem §e videl, je bila motna rdeča luč — poplesavala Je sem ter tja, kakor je pač odnaialo zadnji vagon. Z Vrhnike lahko že jutri pišem Mariji, sem pomislil. In očetu. Vedel sem, da so ga medtem že Izpustili. Iznenada se mi je zdelo, da nisem sam. »PopaJ I« sem poklical. SliSal sem se in si v zadregi sllnll okrvavljeno roko. Pogledal sem za rdečo lučjo, ki Je bila medtem že izginila, In poklical še enkrat, na ves glas: >PopaJ!< Andrej Hleng <1®2S) VEČERJA ZA MILICO Odpre sc prostrana jasa. Na sredini je za.sidrano ladjevje hrastov. Luna je narisala scncc po trati. Schubert gre naprej, mi pa smo sc ustavih*. Daleč, zelo daleč, kakor privid: $tiri belo oblečene /cnskc. Stojijo vsaksebi in so podobne poapnanim kamnom. Potlej, v hitrem zasuku: ženska beži skoz gozd. Svetlo krilo sc utrinja med debli. Sipine ob reki. Lesketanje na pesku. Reka. voda. do koder nam nese pogled. Na bregu reke, prccèj nad nami, sc je ustavila ženska v belem. Sije. Drevesa na drugem bregu in nad njimi oblaki, ki so v mesečini podobni zidinam in stolpom steklenega mesta. Naš pogled potuje čez krošnje, čez nebo, toda slika začne kar naenkrat ugašati. Ugaša. Ugasne. Ti/(/i Scliiihcrlov spev sc zlogoma izgublja i' ogromnem in zelo odmevnem prostoru. Cista tišina. Zdaj je dan. Stopnišče — recimo — trinadstropne hiše, o kateri smemo domnevati, da je doživela čase, ko so bolje skrbeli zanjo. Polgospoščina, nič posebnega. Svelloba lije z vrha stopnišča, kjer je okno v strehi. Prikaže se stnažilka. Vedro. Omelo s cunjo. Loti se pomivanja stopnic. Začne peti. Poje pcsnm o, ki jo ttuilcc distonira; ta neuhranosl ima celo čar. V veli zazvenijo koraki. Hkrati zgoraj zaropotajo vrata nekega stanovanja, rezek moiki glas zakliče — MOŠKI GLAS (oil): Napačno! V reži vrat obraz .^icstdesetlctnega moža. Lasje so skuštrani, oči velike in opredene z gubami, široka usta se krivijo od nejevolje. To je MAESTRO. Se enkrat kriknc — MAESTRO: Napačno, /cnska! Popolnoma napačno! Potem zaloputne vrata. Snažilka zija kvišku, zmaje z glavo, skomigne z rameni, kot bi hotela reči? Kateri vrag naj tc ra7.umc? Koraki in smeh sc ustavijo oh njej. ženska s cckarji je prišla iz veže. Recimo ji SOSEDA. Oddihuje se. Pomežikne. SOSEDA: Huda jeza — čir na želodcu! SNAŽILKA: Kaj mu je? SOSEDA: Naš maestro je učil glasbo, draga moja! Vi ste novi v naši hiši, pa ga še ne poznate ... Ženska se odpravi naprej. Na četrti stopnici se spet ustavi. Napol se obrne. SOSEDA: Togoten človek! SNAŽILKA: Nikdar ga nisem videla, ne slišala! SOSEDA: O n je slišal v a s ! — Odkar mu je umrla žena. jc popadljiv, čudaški jc bil že prej. Oh, bog poseje vsake vrste ljudi po .svetu ... Soseda odhaja in vzdihuje; spremljamo jo skoz pramen svetlobe, ki pada od okna vrh stopnišča. Roka nad tastaturo klavirja. Prsti se spustijo na tipke. Iščejo, oglasi se — melodija, s katero je snaíilka maloprej razjezila maestra. To pot je prav ubrana in se meia z zunanjimi glasovi: nekje v .soseski iztepajo preproge, otroci se podijo za togo in vreSčijo ko škorci. Maestro se vzravna, zapre pokrov tastature, potem instrument zaklene, ključ pa vtakne v žep. Oblečen jc v jopič skor.nj vojaškega kroja. Medtem ko se je vzravnal, smo se mi odmaknili, da nam je zdaj v pogledu cela soba. Dve okni gledata na dvorišče in sta zagrnjeni s kvačkanimi zastori, zato je luč, v kateri se koplje prostor, mlečna in se leno pregiblje. Temna slikarija sten zbuja hkrati domačnosten in otožen vtis. Lahko bi rekli: puščobno, toda skrbno vzdrževano. Mnogo fotogr.ifij. Na mizicah prtiči. vaze so prazne. Ena vrata vodijo v predsobo, druga v spalnico. Maestro gleda proti oknu. Polglasno mrmra melodijo, nato odmahne z roko, prestopi se, kot bi tuhtal, kum naj se napoti, nazadnje gre do vrat v spalnico. Svilena smcsnost. Smc«inost iz blazin, goblcnov, zavcsic, slik in steklc-ničic. Ccz posteljo jc razgrnjena halja, čaka lastnico. Ker je na oknu zasJor iz zelenega brokala, smo kakor pod vodo: lo daje smeinosti poezijo. 7.0 droben hip: Schuberlov Nočni spev pokrije glasove z dvo-riiča. Ugasne, potem — MOŠKI GLAS (off): OgledujcS si svoj tempcijček in se pa ne morc< nagledali, ojoj! Maestro se obrne. Pred njim je moški, ki bi mu prisodili trideset let. lahko pa tudi nekaj več ali manj. To jc sin, MILAN. Mimo, brez smehljaja strmi v očeta. MILAN (nadaljnje): Dovolil mi bo.!^. da ti povem, kako se mi zdi bedasto. Tule ima.š mavzolej, sam pa spi.l na divanu v kuhinji. MAESTRO: Drugi imajo grob, ki ga lahko obiSčejo, jaz ga nimam! (Pollej nenadoma v hudem besu) Spet si sc priplazil ko tal! Stokrat sem ti rekel, da mi vrni stanovanjski ključ Odselil si se, nimai pravice, stanovanje jc moje, nihče mc nc bo ziilczoval! MarS! MarS! MILAN: A misliš, da bom prišel kdaj takole ponoči in le stisnil za vrat? MAESTRO: Ponoći imam verigo na vratih. Prejlc sem jo pozabil natakniti. Marš! Maestro odrine sina in za hrbtom zapre vrata v spalnico. Ustavi se pred vitrino, kjer je mnogo abotnc krame. Desno od vitrine je na steni lovorjev venec s trnkom. MILAN (here): »Maestru, mojstru naše pesmi, hvaležni učenci« ... In niti enega od teh hvaležnih nisi videl, kar pomniš. ,Nikogar ne potrebujem!' boš tolkel s peto ob tla, ponoči pa se ti bo sanjalo, kako dirigiraš in kako zija vate tisoč zasolzenih zijal. To! — V kuhinji sem odložil... nekaj sadja in lakih reči. Zakaj ne maraš v menzo? Menda ne boš do smrti konzerve odpiral?! Greš sploh kdaj na cesto? MAESTRO: Si končal? Včasih se sprašujem, po kom imaJ to, da govoriš v prazno brez konca in kraja. — Spravi svoje sadje in odnesi. Shajam. Penzija od prvega do prvega. Kol vidiš, je stanovanje pospravljeno. Sc kaj? MILAN: Komponiraš? Oče patetično vzdiguje glavo. Okna ima za hrbtom, pa mu svetloba dela obstret okoli las. Stiska ustnicc, ne mara odgovoriti. Sin mimo nadaljuje — MILAN (all): Igraš na klavir? Obraz je kakor zazidan. In vendar rahel trepet v pletivu gub razodeva napetost. MILAN (oil): Si vsaj poskusil, da bi kje izvajali kakšno tvojo stvar? Tiiina, ki se napravi za vprašanjem, jc plastična zavoljo zunanjih Sumov: Se vedno iztepanje preproge, Sc vedno mali nogomctaSi. Sin se je s komolci oprl na naslonilo najbližjega stola. Pod mirnim zaničevanjem: sled sočutja. MILAN: Nikoli mi ni bilo mar za tvoje romantične fantazije v notah, zmerom so me dolgočasile. Koncc konccv pa se na te stvari ne razumem. Spra!»ujem le, ker mislim, d;i bi moral nekako ubijati čas. Preveč časa imaS. Plava? po njem in nikjer ne vidili brega. Sinrí se napol zasučc, kot bi hotel oditi, a sf premisli. Luč mu obroblja profil. Stiska besede, spravlja jih v goste stavke, nemara zavoljo kratke snpe. morda pa tudi zalo. ker si je v samoti sestavil obrazce. MAESTRO: Ti si bedasto tele, ti ničesar ne razumel! Vsak .llosar bo ?.c govoril o času! Cas ni to, kar je zdajle! Cas ni to, kar bo priilo! Cas je zmerom za nami! Suma. Zaklad. Izkuinja. In moj zaklad je ogromen! Nekoč ga bojo odkrili. MILAN: Oh, oče! Tedaj se maestro hitro zasuče proti sinu. Oči sijejo. MAESTRO: Sploh pa nisi prišel zaradi tega, lopov! — Ničesar nc bom prodajal! Iz sottovoca, v katerem jc bil govoril o času, preskoči v rczkost. Otipavanja je konec. Ponovitev starega spopada. Moža krožita drug okoli drugega, mi med njima, obraza nam v neenakomerni menjavi režeta pogled. Svetloba oken in gosta temačnost zidov. MILAN: Bo5! MAESTRO: Ne! MILAN: Nikoli ne bo boljiSe priložnosti. Zemlja je nad vodo. Zxlaj hoče imeti vsak idiot vikendico. Tak teren prodaš ko med. Razumeš? Ce ne razumeš, li bom razložil. MAESTRO: Nikar, Milan! Kratek premor, potlej sin udari — MILAN: Denar potrebujem! MAESTRO: Kapital? MILAN: Ja! MAESTRO (sarkastično): Nova ideja? Bomba? Bogastvo čez noč? Kot običajno? — Se še nisi naveličal? MILAN: Lc norčuj se! Zabavaj se, ampak poslušaj! PrvovrstrKï švedsko mašino lahko dobim pod roko. Avtomatika. Vijake za tube reže. Zobna pasta. Kreme. Kozmetika vseh vrst. In tako dalje, in tako dalje. Mašina stane osemnajst milijonov. V pol leta bi se obrestovala. MAESTRO: In za tako stvar naj jaz — MILAN (ga prekine): Vseeno mi jc, če zaničuješ to. kar počnem. Ampak, prodal boš parcelo in mi posodil denar! Brez očetovske ljubezni bo šlo. MAESTRO: Nc bo! MILAN: Vrnil li bom! Ponavljam: pol leta! MAESTRO: Kaj mi boš vrnil? MILAN: Denar, hudiča! MAESTRO: Jaz. vidiš, jaz pa hočem imeli zemljo. To! Tisto zemljo. Maestro se ustavi. Obraz je nenadoma ves opředen z visokostno. nekoliko smešno sanjarijo. Glas mu je tih. a vendar zveneč: igralec, dober. Sin in kupčije so očitno za nekaj hipov izginili iz njegove zavesti. MAESTRO: Tisia zemlja je meni svela. Bridka, grenka, loda sveta! Podoba, ki smo jo xc videli: drevesa na bregu reke in nad njimi oblaki, v mesečini podobni zidinam steklenega mesla. Slika polzi mimo. In na kratko, seveda, Schuhcrtov »Nočni spev*. Nič več kol pljusk. Potem spet Milan. Cislo od blizu ga gledamo. Zdaj je besen, pretrgan dih ga izdaja. Besede se penijo od srda in zajedljivosti. MILAN: Sveta zemlja?! Ker je baje lam nekje tvoja soproga in moja mati skočila v vodo in se utopila?! Zato?! Maestrov obraz je tolikanj miren, da se zdi kakor zamrznjen. MAESTRO: Reka jo je odnesla. Njo in njeno bolezen. Stopinje so ostale v travi. MILAN: Njej na čast si kupil tisto zemljo? MAESTRO: Njej! Milan nepremično strmi v očeta. MILAN: In ti prav zares verjameš? MAESTRO: Tvoja mati je imela raka. Hotela nas je odrešiti. Nas. nc sebe. MILAN: Niso je potegnili iz vode. Nikoli jc niso naili. MAESTRO: Ne. Milan pride k očetu. Ustopi se tik predenj. Ves jc tak kót ljudje, ki so se odločili, da bojo izigrali zadnjo in oe! Toliko poslov mi jc propadlo... tole bi užgalo... Zadnji čas je! Nisem več mlad ... MoraJ me razumeti! Nehaj! SliiiS?! Ni bilo zares! Plač preneha. Sliiaii je le le letko dihanje, toda mi ne vemo, ali je Milanovo ali maestrovo. Milan pritisne uho na vrata. Luč mu prihaja od strani, jJilo vidimo, da res ni več prav mlad. MILAN: Se spominjaS, katero pesmico si mi pel, kadar sem jokal, ata? (Začne peti) »Mali miškec sam ostal, milo cvilil, ni zaspal« ... Oh, stari, daj, pozabi! Ko si tepel, ti jc bilo hudo. Mogoče sem jo še bolj pogrešal kot ti. Minilo je ... Enkrat bova prišla na konja, ni hudič! Jaz poznam veliko ljudi, lahko bi staknil koga, ki bi se pobrigal za tvoje skladbe! Nobenega odgovora. Milan se vzravna, zazrt v okna. Potem se izza vrat navsezadnje le oglasi stari: polglasno, topo in trmasto ponavlja — MAESTRO (ojj): Pusti me na miru! Pojdi, prosim! Pusti me! Ne prihajaj več! Pojdi, prosim! Prosim te! Odmaknemo sc. Milan gre mimo nas. Obrnemo se. gledamo za njim, ko gre do vrat v predsobo in izgine. Okno, okna. Oblak zakrije sonce, da se zbrišejo obrisi dreves na za-storih. Nato. presenetljivo in v povsem drugi razsvetljavi: soba p>o dolžini, vrata, skoz katera je odšel Milan. Ženska ob vratih, naslonjena na podboj. Kaže na hrbet. Svetlika se iz mraka. Nekdo skuia najti pravi akord na klavirju. Glasbilo je postavljeno v odmeven prostor. Jalovo prizadevanje. Disonance. Ženska je daleč in kakor da je ujeta v okajen kristal. Njena obleka je iz nekdanjih časov. Nenadoma se vzravna in prestopi, utone v temi predsobe. Klavir utihne. Prazna vrata izginejo. Predsoba maestrovega stanovanja je podolgovata in skoraj prazna, če odštejemo obešalnik, skrinjo in vedro za dežnike. Luč prihaja iz kuhinje. Stene tod so svetlejc pobarvane kot v sobah, sličice na njih pa so razporejene s skrajno natančnostjo. Lenobne ure. Kmalu se bo izkazalo, da je večer. Alojz Rebula (1924) SENČNI PLES Odlomek .MUeUi In Andreje It Prvi se je z nekakinim naiporom odlepil cxi klopi, nato je stopil kakor omahujoč, s potrtega obraza je nekanx sporazumno zaikilU, sam je jemal to bolj kot preiikuSeno komedijo. Drugi, z zariplim obrazom, že ob tabli, si je nervozno tri prste v pestL »No, si se danes pripravil, Miletlć?« »Tako...€ »To je menda že treijiC, da sem te dobil.« »Kaj pravzaprav mislià s tem svojim tako?« Fant, tmolas lepotec z izkušenimi očmi meičana, je malo jecljal. »Mblil sem, da je literatura za jutri,« je rekel. Za Kandorja je bil fant Miletič, a v razrednici se je uradno pisal MUetti, oče, uradnik, ni hotel tvegati, da bi ime vrnil v prvotno obliko. Fanta, repetenta, je Kandor dobro potmaJ. Njegova mati, lepotica z otroškimi očmi, se je že kdaj zjokala pred njim, obupana nad sinom. V šolo je bil prišel mesec po pričetku, potem ko so ga vrnili iz Jugoslavije, kamor je ušel, da po novem življenjskem načrtu postane ^kapitan daljnih linij. »Tako, &e jedel boš pri tabli!« Fant je vrgel glavo nazaj, ko da še nekaj da na svojo neoporečnost. »Saj ne jem. To je samo chewing yoom/* Po tisti pustolovščini je zdaj stal pred Kandorjem, kakor se ga je ta spominjal od prejšnjih let, isti na videz potrti lepotec, malo nagrijen naprej kakor v zafnidjiv poklon. To, da je bil poslan v klop, je vzel na znanje z vdanim zgibom, svojih črnih obrvi, v njegovem vlačenju nog je bilo nekaj barabskega, nato je sedel z vzdihom, ko da zunaj pomorske akademije res ni bilo upanja zanj. Kandor, sklonjen nad katedrom, je zasnoval številko v zraku tik nad beležko: nove trojke ni imelo pomena pripisovati k vsem drugim, a videz ni mogel škoditi. Drugi, ki je ostal pri tabli, je bil vsekakor drugačen dijak,, a vendar ne v laki meri, kakor je Kandor mislil. Nekaj je pri tem igrala njegova simpatija do kmečkega študenta. V glavnom pa mu je dijak sam, ki je to njegovo slabost zavohal, s pogostnim namigovanjem na kmečko delo utrdil prepričanje, da mora doma garati, kar ni bilo res. »In ti si se pripravil, Andreje?« je vprašal Kandor s tonom, v katerem je bila že vera vanj. »Pa bi se bil bolj, ko ne bi bili nabirali oljk.« »Tako, oljke ste nabirali. In ste jih tudi otisnili?« »StiKkalnicu moramo popraviti.« >No,< je rekel Silvan Kundor, pristopil k oknu in se z rokami na hrbtu zagledal v to, kar je bil neizpremenljiv razgled iz razreda. Ni bil razgled, bil je že simbol, vizija nekega mestnega brezčasja, v kar se je v vsem tistem njegovem službovanju spremenila palača na nasprotni strani, s pogledom na hrbte tipkaric, ki so v dveh vrstah obakraj rdeče preproge nabijale v stroje, neutrudne, v črne halje oblečene vestalke v sluibi nekega zadihanega birokratskega božanstva. Palača, sedež pomorske družbe, se je 8 svojim rožnatim pročeljem samazavestno odbijala od sosedne hiše, ki je, čeprav enako visoka, uravnovešala vtis tiste hibridne ulice: skozi zdavnaj zanenaarjeno pročelje so tekla izbokla okna na omaro, zgoraj, na strehi se je v mansardnem oknu močila v dežju plenica, kakor bandero poraza. Obe stavbi je vezala vrsta kamnitih zatrepov nad okni. V kotih so stala prilepljena golobja gnezda, z belimi progami od odpadkov. Kandor je iskal z očmi golobico, trebušno živalco, ki ji je prejšnjo pomlad sledil v njeni vzreji mladičev. ^.azdelo se mu je, da jo je prepoznal v paru, ki se je kljunčkal pod ostreájem zatrepa. Drug golob, tega Silvan Kandor ne bi identificiral, si je brusil kljun ob kaunen. »Kako, ali Se nisi začel?« »Pričakujem, da mi boste rekli,« je kmećko sprenevcdavo odgovoril fant Nasmlhanje po razredu. Kandor je stopil korak, nasmehnil se je tudi sam. »Ce sem rekel, no, je pomenilo, da začni.« »Ze, pa nifiem vedel, o čem.« Krohot Kandor je udaril z nogo, to je bilo prevei, učitelj je le hotel biti resen. »Nisem vedel, o čemn,« je rekel, ko Je stopil dol ob fantovski vrstL »Pro-testantlzeml« Fant je začel, ko je Kandor, že na koncu fantovske vrste, razsodil, kateri od dekliških plaSčev na zidu je bil nežnejši. Odločil se je za sinjega In nato obrnil po drugi strani navzgor. Mladenke v vLsokopetniklh, izbrano oblečene, v svoji pubertetnl ženskosti. Blondinka v drugI klapl, tista s suverenim pogledom, je predla čas, z nadihom laka na nohtih. Cez razmajan četverokotnik v parketu, ki je poskočil pod nogo na poseben način, je priáel do katedra. Sedel je, ko je fant, s tistim svojim pogledom od strani, zadihan povzdignil glas. Kandor je odprl dnevnik, vpLs, ki ga je napravil v začetku ure, mogoče ni bil popoln. In res, četverokotnik z vpisom je dobil nekaj simetrije, ko je s peresom nategnil »p« pri protestantizmu. Zabingljal je z od vitim peresom med prstL »Poanen protestantizma moramo poudarjati!« Ker so bile v dnevniku vpisane odsotnosti, »i« v nekem imenu ni bil preveč razviden. In Kandor je v svoji malo slovesni drži za katedrom spustil pero, da je opremil črko z vidnejào piko. Z znanim odkruškom krede, ki se je valjal tam, je Kandor, rekoč: »Gre za globlji pomen protestantizma!« nekaj zasnoval na tistem dnu. V njegovi predstavi je bilo to slap: pršeča voda, ki je delala vtis spreminjanja snovi v duha. Lahko bi se potem zaposlil s kosom črtala, ki je na tistem puščobnem dnu delal družbo krednemu odkruSku: In pri upogibanju bi nekako dognal, da se nezlomljlvost lahko druži z elastičnostjo. Vstal je. Zemlja se je stresla. Po ulici je Sel tramvaj. »Protestantlzem: se ti ne 2xil značilno, da so Slovenci začeli svojo literaturo tako, namreć s protestiranjem?« Fantu, ki si je zdaj začel drgniti neki žulj na dlani, se je zdelo to povsem značilno. Njegov basovski glas je bil zdaj takšen, kot da se krega z nekom. »Prosim!« Plavolaska a suverenim pogledom je hotela Se enkrat zablestetl s svojim ležernim čarom. Med počitnicami je bil Kandor dobil od nje kartico, prisrčen pozdrav z Dunaja. »No?« »Veste, v tramvaju sva se vozili s prijateljico, govorili sva slovensko, to se razume, pa se oglasi neki gospod, s tako senilnim obrazom, ki naj bi bil interesanten, čeá kaj pa se tako greva s tem jezikom, ko pa so Slovenci dobili slovnico, ko je bil Dante že stoletja pokopan.« »To ne spada k stvari,« je rekel Kandor. »Vem: a zdelo se ml je značibio.« »No, In kaj si odgovorila?« Plavolaska je stisnila obrvi, eno samo sejanje očarljivih kretenj je je bilo, o, nI bila takšna, da bi ostala dolžna komurkoli, z neke šarmantne zviSenostl Je stresla tisti svoj odgovor, v suvereni, a vendar prikupni zavesti sebe. »Veste, tudi to sem hotela pripomniti, da se umetniki ne bi »mell ozirati ne na desno ne na levo, ampak f;ovoritl samo po srcu, naj »e zgodi karkoli. Mogoře tudi to ne spada zraven?« »Ne èlst».« »In Imam prav?« Kandor ni odgovoril. »Kako, da nimam prav?« je plavolaska razprla roke z nadihom laka na prstih, potem ko Je pustila, da .so ji padle veke na oil. »Tu je prelahko Imeti prav,« je rekel Kandor. »Utemeljila bi, zakaj «« umetnik ne sme prenarejatl.« »Ker se ne more, če Je resnlCen umetnik.« Kandor je vpletel v debato fante. Tudi ti so bili v glavnem istega ntnenja. Samo Miletlř je W1 proti. »Imai prav,« je rekel Kandor, ko da pri debati lahko spregleda njegove trojke. Fant je zganil z glavo, ko da to ni bilo prvo, kar je v življenju zadel. Kandor je postal. »Zakaj pa se resnični umetnik ne bi mogel prenarejati? Prav tako bi «e lahko kakor vsi drugI, saj je človek kakor vsi drugi, ne bolj ne manj. Malo več čuti: to je vse. Stvar je v tem, da se prenarejatl ne sme.« Plavolaska, ki je 5e zmert^ stala, si je vrgla koder s čela. >2Sakaj?< je vrgla, vsa lahkomiSljena. In zdaj je bil ves razred nekako enoduSen za to, da se debata razvije. Morje rok se je vzdignilo iznad klopi. Vsak je imel svoje irvlmo mnenje. Kandor je poznal to dljaSko prefriganost, vse je bila ena sama preračunljivost, hoteli so do konca ure brez izpraSevanja. »Ker če bi Se umetniki lagali, potem ni komu več verjeti,« je odbil odsekano. In takoj je poklical k tabli dve dekleti. »Primož Trubar: življenje!« je zapovedal. »Podrobno!« Ena od deklet je tako rekoč pela snov, z roko na g\imbu bluze, s čutečimi kadencami preteče mamice, nad njo se ni mogel razočarati. Z drugo je 51o kakor zmeraj težje. A zato je imela profil, ki si ga je moral zapomniti. Kandor je spet hodil, četverokotnik razreda je bil neizpremenljlv. Profil, na katerega je zdaj pomislil, je veljal zgodbi o Jerobniku: kadar bi tistega junaka oženil, bi rabil neki obraz za njegovo ženo. In lahko bi se spomnil na to učenko z obrazom zdrave Madone. Sicer se za to Se nI tako mudilo, čeprav njegov junak ni bil več Jemejček. Tam v tisti prenadrobno opisani pekami mu je na licih že poganjal prvi puh, bil je že Jernej, na pol poti k Bortolu. Iz mesta je prihajal na obisk k domačim že kot Bortolo: a med brati, med Janezi in Mickami, se je kar pustil klicati Jernej. In v vasi je govoril prepričano po domače, čeprav z nekakSno zadržanostjo, ko da zna tudi drugače, manj po vaško. Silvan Kandor Je iz dna razreda pogledal v razpelo: nekam malodušnega se je počutil: pri tistem prdiodu od Jerneja do Bortola je bilo treba psihologije; bilo mu je, ko da v psihologiji potujčevanja samo plava, brez prave gotovosti. In vendar je vsa po^^est stala in padla prav na tem prehodu od Jerneja do Bortola; problem asimilacije je bil tam. Ze Je malo pretiraval z junakom, občutje nekakSne nacionalne krize v njem ni bilo primemo, tisti vajenec s trdim obrazom ni bil človek za krize: po celodnevnem delu v pekarni, kjer so se mu noge pri ročnem mesenju ukrivljale na iks, je tekal v pivnico, da je zaokrožil svoj zaslužek kot točaj; moral je torej paziti s tem junakom, ki je moral ostati trdno na tla prikovan človek, ki mu prvo ni bilo narodna pripadnost, ampak zaslužek ... Kandor se je znaáel, naslonjen na peč. »Povej kaj o Trubarjevem jeziku!« Dekle s kadencami mamice se je podjetno prijelo za gumb na bluzi, a Kandor jo je ustavil, ta odliinjakinja nI mogla odpovedati, zdaj je hotel predvsem potipati ono zxlravo Madono z Izbegavajoílml ořml. Večkrat je izostajala zaradi nekakáne vroćine. A gotovo ni bila tako bolehna kakor odlićnjaklnja, kl jl je (>eâalo srce. In tudi s fantom jo je že srećal na ulici, ko je šla mimo čisto neprizadeta, kakor obešena nanj. A kar je dekle povedalo, je bilo toliko kot nič. Nekaj sugestij iz prvih klopi jI je pomagalo, da je zmaiila še en stavek. Nato je obtičala, oziraje se okrog kakor tat. A Kandor je bil že pred njo. Neka poi^olna zrava brezbrižnost je sijala dekletu iz oči: to ga je nataknilo. »Jezik, to je samo na sebi čudovita reč, si ti kdaj sploh pomislila na to, kaj?€ •Sem!« »Jezik, vidlí, to nI nič drugega kakor življenje samo, se ti ne zdi?« »Seveda,« je reklo dekle z odsotno samoumevnostjo. »In ima opraviti s slovnicami prav toliko kolikor življenje s statistikami!« Toda Kandor je bil že nervozen. Skozi okno je pogledal goloba: bil je še tam, brusil si je perut Obrnil se je: že ni več govoril dekletu; prepustil se je domislici, ki naj ga za hip iztrže iz prirejene stanovanjske sobe kakor zaboj. »V tem, da je naš jezik tako mlad, da je prišel v knjigo tako rekoč iz hleva in s polja, je njegova dragocenost. Neizrabljen je še, kakor denar, še svež od kovnice. Zato ne prenese napihnjenosti in blufa. Težje je lagati v slo-vcnKini. Si se ti sploh kaj učila?« »Sem,« je reklo dekle, ko da odbija žalitev. Nova snov, to je bil papir, odstavki, ki jih jc znal na pamet, šolsko utrjen program pač. Nato, ko da se je nekaj zgodilo: zazvonilo je. Kajetan KoviS (1931) GEOMETRIJA DNEVA Skoz mesto kock in kvadrov koraka samoten človek. Kako rad bi skril svoje nežnosti v vejico bezga. Kako rad bi sanjal o velikih godbah v modrih paviljonih. V starem parku bi čakal, da mu zrase grm v dlaneh. Človek gre in vse nežnosti so kvadratne, vse sanje so pravokotne, vsi grmi so iz železa. Zavrže varljive oči. Od daleč strmi skoz geometrijo dneva večer. Pisanjal bo iz teme paviljone in grme in tople potoke. Človek bo spet pobral svoje oči. V njih bodo spali mrtvi metulji v krstah iz solz. ROBOTI Roboti korakajo. Prvi robot je Stirioglat. Kamen v njegovi roki je kocka. In kocka je kocka od vekomaj in vse, kar je, je kocka. Roboti korakajo. Drugi robot je okrogel. Kamen v njegovi roki je krogla. In krogla je krogla od vekomaj in vse, kar je, je krogla. Roboti korakajo. Kamen na nebu, kamen na zemlji nima izbire. Danes je kamen, jutri je kocka. Danes jo kamen, jutri je krogla. Danes je kamcm, jutri robot. Roboti korakajo. Kocka raztrešći kroglo. Krogla ubije kocko. Ker kocka je kocka na vekomaj. Ker krogla je krogla na vekomaj. Roboti korakajo. E>okler je kocka &tirioglata. Dokler bo krogla okrogla. Janez Uenart (1929) SEMAFORI ŽIVLJENJA Iz raja otroštva, z nalitim bencinom, z izključenim števcem poti in hitrosti, ob kamnih beiečih spominov mladosti, v predmestje iivljenja, z nezmanjšanim plinom; vse oije cestišče, razmišljena glava in prvo križišče in stoj! semafori, strah, zdrznjcna misel, podplat na zavori in smerni kazalec in niija prestava; s krilišča v krilišče in s ceste na cesto, na levo, na desno, počasi, hitreje in sonce slepeče, ki greje in greje, in v móro napora razlezeno mesto; hrumenje motorjev, parkirni prostori, obvezne smeri in molgani na vzvodih in trudne roké in drget na prehodih in, kakor zaspane oči, semafori; še zarja na steklu, še mrak brez obetov, meglà na asfaltu, še lučka, ki kale poslednji bencin, in ie ost iarometov, ^ ki t i pije po poti do mirne garate. POLNOLETNOST Bile so svetle sanje in prešle, zdaj je življenje takšno, kakor je. Pravice ni in je nikdar ne bo, velike ribe zmerom majhne iro. Svobode ni — svoboden je le duh, a duh je v mesu, ki presnavlja kruh. Resnica je — a v vseh stvareh tiči tako globoko, da se v njih zgubi. In od vseh vćlikih preroških sanj ostaja le dvoboj: več ali manj. A bojna gesla so le koščki vab v pasteh zanesenjakov in barab. In vse, kar svetla misel zida v Cas, razdira in raznaša volčji jaz. In od pravic, ki čas jim je odprt, svobodna in resnična je le smrt. Tako ostaja v gréznici idej le strah pred smrtjo in nagon: naprej! Bile so svetle sanje in prešle, še misel nanje vse bolj rédko žge. POVOJNI PORTRET Ni brez zaslug. Te so rešilni pas, ki nanj obeša se, da ne utone, in ki ga polni s tem, da na ves glas izraža vdanost v važne telefone. To je res nujno dnevno opravilo, saj položaj, na dražbi služb prejeti, začel možgane terjati je z leti, a on ima jih le za prvo silo. Tako si mesi kruh na tujem duhu, saj tam, kjer je, ni za nobeno rabo in če že kdaj kaj dela, dela zgago — kot slepič v pacientovem trebuhu. Svečano resen kakor sveta krava in mikroskopsko buden za okužbe obtičal je v mladostnem salu družbe kot klop: velika rit in majhna glava. CROQUIS Kavarna. Miza: marmor, mrzel, siv — življenja otipljiva prispodoba. V kozarčku konjak; nizko izpod roba; in lužica tam, kjer se je polil. Prst čopič je in lužica paleta; lenobno rišem: hišica, drevo, nad hišo sonce, klopica pred njo in roža, ki ob roži se razcveta. In še stezica, ki drži od hiše, in lepa žena, ki med rože leže ... A vtem natakar vljudno predme seže, pobere vse in mizico pobriše. In gledam ga, kako svoj pladenj nosi, kako opleta sem ter tja s prtičem in skoraj žalostno za njim zakličem: »Gospod natakar, še en konjak, prosim!« KMET V temačni čumnati leži. Soseda mu prinaša jeď. Staróst mu vzela je moči, vse bližnje vojska, smrt in svet. Leži, leži in čaka smrt. Vsak dan bolj bled in bolj droban bolšči, vročično v strop zazrt, in orje, orje noč in dan. Ciril Zlobec (1925) POBEGLO OTROŠTVO Po lesivi otroške radovednosti A ko bi se utrudil, bi splezal prek plota resničnosti bi počepnil med rože in skril se pred samim seboj, na sonce Za metulji otroških želji in moja krvava kolena bi letal ves dan in moje krvave dlani in padal, cvetele bi z drugimi rožami, vstajal, najlepše in najbolj omamno padal med vsemi, in se smejal. Kolena bi mi krvavela, In sam sebi rostran plotu, dlani bi mi krvavele, ki iskal bi pobeglo otroštvo, a jaz bi se smejal, se ne bi nikdàr več oglasil, smejal do pijanosti. BREZ PRIHODNOSTI Brez kruha znali sino živeti, v kos kruha upajoč; brez svobode znaN smo živeti, v svobodo upajoč; brez ljubezni znali smo živeti, v ljubezen upajoč; znali smo živeti brez prihodnosti, v prihodnost upajoč. Upanje smo kakor dih življenja revni in bogati dedovali iz roda v rod. Tudi kadar smo obupovali, smo z obupom le potrjevali svoje izgubljeno upanje. Zdaj doživljamo poslednje otroštvo vseh dosedanjih dob in prvo otroštvo nove dobe, ki je ni, ne našega otroštva v njej. Zdaj prvikrat mi sami smo prihodnost in hkrati prvikrat brez upanja v prihodnost. Samo življenje smo, vsak sam v sebi se použivajoč kot sveča. MOLITEV KMET Pomislil sem na vino, na tisto, ki zapoje v pesmi, na vino, ki se žalost nanj opira na vino, ki z norostjo pleše, in vselej sem ga videl v čaši; pomislil sem na kruh, na kruh, ki ga je pekla mati, na tisti, ki ga ni bilo, ko smo otroci sedali za mizo, in vsakokrat sem videl hlebec; na ljubezen sem pomislil in obstala je pred mano v eni sami izmed tisočev oblik: v življenju tvojega telesa, žena. Zemlja in človek, toda le v spominu usoda, le v podobi mrtvih staršev v vsakem drobnem zrnu setve gora upanja, obupa v vsakem drobnem zrnu žetve, blaženo nasilje večnega jemanja in dajanja, iz veka v vek blagoslovljeno krvoskrunstvo lakote in obilja, toda le v spominu usoda, zdaj samo še zemlja, tudi tiho, dolgo, nič več pohujšljivo umiranje nepokoScnih trav, ob zoranih opuščene njive, hrupne veselice ptic po krošnjah neobranih češenj, zdaj samo še človek, ne več ukopan v ponižnost blatnih brazd, ves spremenljiv, nestalen, /. manj besed molitve in kletve sin kot oče. In 7. manj otrok. JaSa Zlobec (1931) STRAH VI ko smo iz do£kov rasli v kaj 1968 kam ko smo iz otrok dozoreli v mladeniče iz mladeničev v kaj v ječarje svojih sanj sc OZ3-1Í v ilo ki na5 jc obrodilo pogledali okoli sebe spet strah nič več praporov vrh hriba mrtvi so bojevniki časli mrtvi 60 uporniki jekla mrtvi so krti dne^-a v dan edinole strah ostaja kot tisti drobceni praiek edino v sončnem iarku ga vidi{ kako nemočno trepeta v bojazni bi pade! bi v zraku ostal IV kot preblisk Jcot kaos sveta kot tančica jutra kot mavrica sredi sonca 1789 vzdih vzdih izza vogala blesk sekire v sekiri odblesk neba v nebu odblesk krvi v krvi odblesk strahu ni mogoče s strahom barantati kdor ga okusi je star kdor ga okusi je bolan strah ubija ljudi naj bojo plave ali rdeče krvi Tone Parček Íie28) POENOTENA SIVINA Bržčas nal čas ni več čas za posameznika, za razcvet osebnosti in za tisoč posebnosti. Naš čas, duh tega časa naSega stoletja kjerkoli na tej zemeljski krogli, na kaleri se pehamo svoj kralki vek, je naklonjen splošnemu, množičnemu, masi, ki naj jo že kdo gnete in uravnava v tako ali drugačno, a zmeraj srečno prihodnost. A ne samo to; predvsem je naš čas naklonjen urejenemu in zveličavnemu sistemu, v katerem naj bilo vse, ali vsaj čim več jasno in poravnano, urejeno, spravljeno v sklope z napisi, označbami, sistemu, ki obravnava vse na veliko in kjer za majhen, pa najsi še tako poseben cvet ni ne posluha ne prostora. Iz takega sistema letijo brez obzira in ozira vsi in vse, kar bi motilo urejenost in poravnanost; stišati jih je treba na poenoteno jakost, skrajšati za tisto posebno glavo, ki štrli iz povprečja, po želji in možnosti ob zvokih enoličnih puhlic o celoviti osebnosti in podobnem. Kajti rečeno je in v praksi uveljavljeno: ne moti sistema, ne drezaj s posebnim v enotnost splošnega, našega, z osebnim v skupno; se ne spodobi, pa tudi priporočljivo ni za dušni in telesni blagori Tako smo kajpak lahko že dolgo priče temu, da vsi govorimo v nekem imenu, v imenu te ali one baze, skupnosti, združenja, zbornice, zborno govorjenje kakopak, nihče pa nič več in nič v svojem imenu, v imenu svoje glave in svoje drže, ki sprejema za vse svoje početje svojo osebno odgovornost. Je to napredek ali nazadovanje? Je to v naših današnjih razmerah koristno za tisto, kar bi morali početi za moralno (ne le materialno) učvrstitev ali morda že kar za prenovo te naše, še ne tako stare socialistične samoupravne družbe? Mislim to skupno, ki je kar po pravilu nekako splošno, to >v imenu«, ki je kar zmeraj nekako neosebno, a zato dostikrat kar tudi nikomur ne namenjeno in nikomur koristno, to poenoteno, ki na vseh koncih duši ustvarjalno različnost, osebni zagon, ki vleče, možnost, ki se odpira kot perspektiva. Nič ne pomaga: samo iz lastne, osebne skušnje, iz svoje prsti in svojih prstov zrastlo zrno kali in postane seme za danes, če že ne za jutri, kakor bo še zmeraj nemara res, da ne more biti dobre skupnosti brez dobrih posameznikov, a da je osnovna celica, ta mali atom in hkrati vesolje — posameznik, ki naj ima, kot ima eno samo življenje, možnost, da to svoje edino življen e uresniči in udejani po svoji meri. Spoštujmo torej pravico slednjega do svojega življenja, saj je to življenje vsakega njegova temeljna vrednost, m ne vlečimo na skupno, splošno, poenoteno kopito, na mero. ki ni mera, to posameznikovo (ali narodovo) mero, pa četudi bi bila le merical In kaj se dogaja? Posamezniku, a tudi širšim skupnostim se tu, pred nami, nam vsem na očeh v imenu neke višje, skoroda absolutne vrednosti — včasih temu rekajo država, včasih jugoslovanski patriotizem, včasih razredni princip — utemeljuje, priporoča, pridiga, vsiljuje iz nekakšne nujnosti, da bi bilo medsebojno poznavanje, skupno edinstvo trdneje, nekakšno po-sploSeno povprečkarstvo, nekakšno poenotenje, za katerega naj ta ali oni žrtvuje nekaj svojega, kar je v skupnem blagru kajpada malenkost, saj bomo od tega imeli v poenotenem izobraževalnem sistemu, v poenotenem gospodarskem sistemu, v kulturi, anmadi, državi, v vsem z eno besedo, nezamiš-Ijene vrednosti za nadaljnje sožitje. Da bo to res. jamči država kajpada, in ne samo ona! Tudi ta plat je, priznam, tokrat tudi z moje strani pritirana do absurda, da bi se medalja zalesketala v vsej svoji nespodobnosti. Zlačenja pa se ta in taka nespodobnost že mnogo prej in mnogo bolj nedolžno; pri zamolčevanju vloge posameznika, pri uničujoče hladnem ravnodušju za posameznika, pri odrinjenju osebnosti in posebnosti v kalup skupnega in splošnega, pri znanih parolah »vsi za ustvarjalci, vsi smo odgovorni, vsi smo za vse«, pri tako imenovani kadrovski politiki, kjer je kader zmeraj pravi kader, posameznik pa ne veliko ali domala nič. PESEM O ZVEZDAH Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. Tako živimo ljudje. Vsak zase krmari k pogrebu. Svetloba samo nas druži kot zvezde na nebu. A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže, a včasih preblizu so si, da z nohti lahko srcc kdo doseže ... Od téga mendà človek umre, od téga z neba se zvezda ospe. ZADNJA Kako Slovenci lepo umiramo, vztrajno in ne ravno počasi, iskalci popolnosti scaganio, shiramo, ic preden se stečejo naši časi. A tudi umiramo tako po slovensko: z vrvjo, v vodi, s strupom in s plinom, zmeraj nekako slovesno in hudo resno, kot bi Slo za boga ali za domovino. Nekoč, morda kmalu, pomremo do zadnjega. In potem, Ic proden zgnijemo v jami, dajo nova imena vsemu na tem koščku sveta, a smrt poimenujejo z nami... LAN Ze dolgo jc, odkar več nisem sam, odkar modri se v mojem srcu I.in, odkar ga misel n.ite v.tlovi, da vs.ik večer opojno /adiJi. Nocoj si mimo mojega polji zamišljena v vabljive sanje šla in segla je /a hip v cvetoči l.in trepetajoča tvoja bela dlan. In čudo, glej, pustila v njem je sled: vse lepše /d.ij cvete kot je popred. GLAGOLI Do boli misliti. Misliti tenko. Znova domisliti domišljeni svet. Žvečiti med zobmi grenko preslico svojih in tujih let. RuJiti. Rvati. Zbrati v steklene drobce vsak dan svoj razbiti obraz. Rasti. Z rastjo zasloniti jeklene želode krogel, sršečc v nas. Biti. Ljubiti. Ne odstopiti od vesel na čolnu prihodnjih otrok ... Ali plavali, plavati, kamor nas nese neustavljivi tok. Marko Pavček (1958-1979) BLUES BLUES To je blues, ki prihaja z nočjo. To je žalostni blues, najčudovitejša pesem. Pomirjujoče valovi po zraku, staplja se vame, me polni. Napisan je z barvo večerne zarje na travnike tvojih oči. šelestenje tvojih las mu je glasba, gib tvojih rok je nežni ples nanjo. To je blues, ki prihaja z nočjo in traja na veke. Blues, ki ne pozna juter. Umirajoči blues, moja najljubša pesem. Posvečam jo tebi, ki te najbolj ljubim. Pišem ti jo z vsakim pogledom, z vsako besedo in dihom, pišem jo na šarenico tvojega očesa, na srčiko tvojega srca. To je blues, ki prihaja s teboj. Najčudovitejša pesem. Bdvard Kocbok (1904-1982) 26. oktober. TOVAR I ŠIJA Odlomki Te svoje zapiske delam ie v novem bunkerju. Ko nam Je snoii Mařek razodel, da naie novo prebivaliM« ie ni urejeno in da bomo morali nekaj dni prebiti v neugodnem gozdnem bunkerju, ki rabi kot skladiWe, nas Je to sprva poparilo, vendar smo se kmalu potolažili. Ponoči smo odšli proti ToSkemu čelu in se irpod njega spustili v velik gozdni kotel, ki se razteza do Ravnika in Gabrja na eni in do Dobrove in podutiškega hriba na drugi strani. Preko p>oti, krtin, Jam in debel smo se počasi In na vso moč oprezno prlbliiali tistemu mestu sredi terrmega gozda, kjer je eden naših novih spremljevalcev odgmil plast suhega listja, otipal okroglo ielezno ploščo in jo dvignil. Za njim smo se tipaje spustili v neznano zemeljsko globino. Nekdo za menoj Je zamrmral Dantejev verz: »Lasciate ogni speranza, vol qu'entrate!« Pokrov se Je ra nami zopet zaprl in prižgali smo karbidno svetilko. Eden izmed tovarišev Je bil utrujen In slabe volje. Pogledal Je leseno opažene stene izredno tesnega bunkerja in Jezno dejal: »To Je truga, pa ne bunker.« Bunker je bil v resnici določen za material, toda zdaj nam je bil dobrodošel. Edino to nam ni bilo vSeč, da so nam podnevi zabranili izhod tz nJega. Bili smo torej obsojeni na to, da preživimo dober teden ali še več v podzemeljski temi ali v karbidcwem zraku. Vse Je bilo tesno, niti na ležišču se nisi mogel pošteno obrniti, kaj šele v ostalem prostorčku, kjer je stala mizica. Danes smo se pozno zbudili. Pot Je končana, utrudila nas Je do kraja, nikamor se nam ne mudi. Skoraj smo pozabili na to, da vlada v našem podzemlju neizprosna tema. Prvi se je skobacal z ležiáča FaJfar. Dražili smo ga: »Za božjo voljo, Gašper, zmotil si se, saj še nisi odbil svojega fahta!« Edino on je namreí mogel v tako imenovanem mrtvem času preležati po cele dneve, ne da bi se ganil. Zdaj pa je vsemu zbadanju nakljub nasul v svetilko novega karbida in naredil svetlobo, da je ozka luknja postala prijazna. Obred se je razvijal naprej. Cez nekaj časa je vstal Lubej in po dolgem drsanju okrog mize razgrnil po njej Bvoje znamenite zemljevide. Začel je ugibati, kako stoje fronte okrog Stalingrada, na Guadalcanalu in v Severni Afriki Potem je priSel na vrsto Rus. Najprej je sedel na rob pograda in si hudomušno ogle-'doval novo jazbino. Potem je začel razvezovati nahrbtnik in urejati njegovo vsebino, kakor je to storil ie sto in stoikrat Potem sem priiel na vrsto jaz. Stopil eem s pograda do mize in odprl svoj dnevnik. Edino Vidmar je ostal na ležiáču. Nismo vedeli, ali spi ali bedi, bili smo prepričani, da gotovo snuje hudobno misel. Za kaJd dve uri je v podzemlju zavladal popoln molk. Sližati je bilo le rahel zvok svetilke, Skrtanje peresa, rahlo premikanje sedečih dveh tovarišev in nedoločen vedih ležečega Vidmarja. Kverlieren sich in Wald«. Šepnil sem: Fani! In ji podrobil v slovo z roko kakor z mokro perutko. Ni me slišala, ni me videla, preveč so ji solze zalivale pogled. Ko je bila Fani pred vrati, pa se je le še obrnila in rekla vsem: Adijo. In Mitzi je spet zahtevala, da smo >multiplizieren«. Številke, kot vse kaže, zapolnjujejo razredčene vrste ljudi; čimveč številk, tem manj ljudi. Mitzi je zapazila, da sem se ovedel, da sem tudi jaz Zlamnig in da ne sodelujem pri »multiplizieren«, ampak da se ukvarjam z zelo bolečo stvarjo, s svojo izgubljeno prihodnostjo. Imel sem še to smolo, da sem oba, njega in mamo, srečal, kako ju je gnal žandar. Tiček je peljal voziček in na njem petdeset kil, kolikor so izseljenci smeli vzeti s sabo. Ustavil se je, ko sva prišla skup, mi dal roko, rekoč: Zvonko, adijo. Zandar je molčal. Hip nato pa se je zaslišalo spet drobljenje peska pod kolesi. Pogledal sem za odhajajočim Tičkom. Bi! je v črni pelerinici, mama pa v plašču, skoraj do gležnjev. Izginila sta za ovinkom, jaz pa sem še dolgo stal in vdihoval z dušo njuno podobo za spomin. Nečesa pa si še danes ne znam razložiti: bolj ko so bili Nemci močni, predrzni in pripravljeni na vse, bolj so bili v bistvu šibki in izgubljeni. To so čutili tudi sami. Ce si se recimo srečal na samem z okupatorskim vojakom, je iz njega zavela globoka človeška želja, da bi pokleknil predte in te prosil odpuščanja za vse, kar so storili. A brž ko sta bila skupaj dva, sta bila že psa, ki grizeta in ubijata. Vojski še ni bilo videti konca. Zapadel je sneg. Veliko snega. Zima nam je prinesla živilske nakaznice najrazličnejših barv, od rdečih, na katerih ji pisalo Brot 500 gr, do plavih za Fleisch (meso) 50 gr, rumene so bile za maščobo, predvsem margarino in maslo, bele za sladkor, rožnate pa za južno sadje. Družina je prejela še tako imenovane pike za blago in tobak. Ko je mama preračunala, kaj nam Nemci dajejo za mesec dni, je izračunala, da od tega ne moremo ne živeti in ne umreti; to, kar so nam okupatorji dajali za štiri ljudi, je v stari Jugoslaviji zadostovalo komaj za enega človeka za dvajset dni. Vse te lepe papirje je raznašal blokfirer. Hranila nas.je torej stranka NSDAP. In samo ona je odločala, ali bomo ustreljeni, izseljeni in hranjeni od naslednjega meseca. Naša bridka usoda se je spreminjala kakor smer dima v polju. A odločitve o nas so jim le pomešali taki, kot je bil Finžgarjev Johan, ki se ni pustil kar tako zvezati in ubiti. Nemci so znali to na poseben način ceniti. Vsaj s silnim strahom in krvavo odločnostjo, ki pa je rodila na drugi strani pogum in prezir do lastnega življenja. Prav zavoljo tega prezira so morali vse prenesti na kasneje, ko bo narod bik zvezan oziroma izčrpan od slabega hranjenja in garanja. Kasneje, ko sem bil zaprt v Begunjah, in so sem in tja še koga ustrelili, sem z žalostjo ugotovil, da ni -razlike med streljanjem v Dragi in tistim trkanjem na vrata razreda 1941. in 1942. Tudi tisto tedaj je bila moritev. A zadnjega za izselitev so prišli iskat Tička, drobnega fantka z belimi lasmi, kateremu so očeta ustrelili v Šentvidu nad Ljubljano. Tudi on je, kakor Sonja, pričakoval, da bo moral svojo drago Koroško Belo v kratkem zamenjati za kako nemško mesto. Dane Zajc (1929) NI TE Ni te v glasu vetra, ne v razmetanosti gora, ni te v cvetu, in če kličejo ptice, ne kličejo tebe, ni te v goloti zemlje, ne v težkem vonju trave, in če sadiš rože, da bi ti dišale, rože dišijo sebi, in če zgradiš cesto, ti bo cesta pripovedovala o sebi, in če postaviš dom, če ga napolniš z dragimi predmeti, te bo nekega dne sprejel kot tujca in predmeti bojo govorili sebi s svojim jezikom, posmehljivim zate. Laž je, da je studenec zato, da bo gasil tvojo žejo, in reka zato, da te bo okopala v hladnem naročju. Laž je, da te bojo stvari tolažile z mirnim spominom, ker nekega dne se ti bo uprl ves tvoj svet. Nekega dne bojo stvari spremenile imena, takrat bo kamen sovraštvo, veter groza, cesta bo strah, ptice ti bojo zabijale v čelo skeleče žeblje glasov, reka bo obup, tvoji predmeti bojo tvoja krivda in tvoji tožniki. Svet bo porušen. Svet bo brez imena. Takrat ti bo moralo biti vseeno. Sedel boš v zapuščenem kotu. Zaprl boš oči, da bi ničesar ne videl. Predvsem da bi ne videl svoje zgubljenosti v zgubljenosti zumrlega sveta. Da bi ne pomislil, da moraš karkoli storiti, kamorkoli stopiti z nogami, ki bojo tenke kot noge suhe južine. Samo tvoja glava bo velika. Tvoja glava, ki bo cvetela belo kot magnolija. Dolgo boš iskal v beli jami ust ime zase, ampak takrat bo bolje, če boš našel ime za konec, kot za nadaljevanje. VELIKI ČRN! BIK Veliki črni bik rjove v jutro. Veliki črni bik, koga kličeš? Prazni so pašniki. Prazne so gore. l'razne so grape. Prazne kot odmev tvojega klica. Veliki črni bik rjove v jutro. Kot da bi brizgala težka črna kri pod vršičke temnih smrek. Kot da bi se nad gozdom na vzhodu odpiralo v jutro krvavo bikovo oko. Veliki črni bik, koga kličeš? Je slast poslušati, kako ti vrača odmev svoj zamolkli klic? Veliki črni bik, brezkrvno je jutro. Tvoj glas pada v grape kot razcefrana jata črnih vran. Nobeden ne sliši tvoje samote. Nikogar ne napojiš s črno krvjo svojega glasu. Umolkni, veliki črni bik. Veliki črni bik rjove v jutro. Sonce na vzhodu brusi bleščečo mesarsko sekiro. Taras Kemauner (1930) ZADNJE SREČANJE Odlomek Oče v zadnjem času ni želel več živeli. Trudil se je še zmerom po deset, štirinajst ur na otem pa gor, kjer je jasno in vroče nebo. Gor gleda Se in še. Najprej je naslonjena na podboj s komolci, potem pa se zravna in se samo malo upre z dlanmi in gleda še bolj visoko gor in zelo počasi, kot da sledi kakšni počasni piki tam zgoraj, pomika glavo od leve proti desni, ln ko nemara pride čisto na desno, do roba zunanjega oikna, ki zastira pogled še bolj v desno in se tudi skloni še bolj ven in še malo bodj vnic nagne glavo, se spet obrne v levo. Potem pogleda spet dol, kjer se posamezni glasovi trgajo Iz zdruzganega kosa ln samostojno hitijo gor, kot da jih sproža zivito pero ali kakAen majhen katapult. Ko se tako, z nogami popolnoma nepomično, pomika zdaj v levo, zdaj v desno z zelo nagnjeno glavo vnic, se njeno telo vije, mu-slinasta obleka se vsa vtiska zdaj v desni bok, zdaj v levi, košati šlem tam zgoraj, ki gre navzdol skoraj do belih pleč, se lesketa v laku in soncu. Ko skoraj v ritmu kroži njeno telo pred oknom sem ln tja, se pričnejo mehko upogibatl spodaj tudi noge nad stop>ali, kot da spremljajo agatasto telo tam zgoraj. Potem se ustavi, skloni glavo, potegne ustnici navznoter in zapre okno. Ko se stegne gor, prime oba dela zavese in ju potegne skup, da sta združena brez reže, praznine ali posebne svertlobe in sta kot zavesa iz enega kosa, obrne potem oknu hrbet in pred sabo ima ves prostrani in visoki prostor. Obraz za spoznanje skloni in gre z levico k njemu. Nos, ustnice in brada se naslonijo na iztegnjene, tesno stisnjene ln usločene prste, palec pa je skrit v dláni, ki je zelo dolga in je od zapestja naprej kot hidrodinamlčen kanu ali svetla vidra. Čeprav je dlan o^a, so sprva ustnice popolnoma skrite za njo. Zrenje oči je tudi zdaj takšno, kot da gre daleč in vse vmes razgrinja, in hkrati takšno, kot da se takoj pred očmi ustavlja. Najbolj jasno in najbolj bistro se ločuje temno rjava rojenica od beločnice. Na levem stegnu Ima muslin črto v pravem kotu, ki je velika skoraj za dlan, ln je videti tako, kot da se je Islago na tem mestu strgalo ln je zdaj skrbno, natanko po črti zašito. S pomikanjem časa, se pomikata Izza dlani tudi kotička ustnic in se zadirata v lici, ki se tudi malo krčita in gubata in ličnici postajata bolj izbočeni. Potem povesi roko k boku in gre desnica gor. Ko leti svetel pogled navzdol, nemara k nogam pisalne mize, prsti desnice tipljejo napeto smehljajočo se rdečo barvo ustnic. Cez čas glasno pihne sapo skozi nos, odvrže tudi desnico proč, povleče vase ustidcl in lahkotno stopi k pisalni mizL Ko se sklanja, si zadaj pogladi belo obleko navzdol. Ko je cela stran popisana z enojnim razmikom vrst, ki daje okrog štirideset vrstic, potegne oba lista in čm karbon iz valja, stroj odrine od sebe in položi prvi list predse. Ze po nekaj vrsticah potegne ven srednji predal, vzame iz njega rjav etui z zadrgo, v katerem je nalivno pero, in popravi neko črko v dolgi besedi. Potem pero rabi še nekajkrat za črko ali ločilo, enkrat pa celá oa célo besedo, ki je napisana bolj pri dnu lista. Janko Uessner (1921) JOB »Atej, lej, tvoj Job je na cesti!« V hipu odgrnem zaveso s steklenih balkonskih vrat. Cesta se imenuje Flatschacher Strasse. Po močvirni ravnini, ki so ji dali slovenski prvoselci ledinsko ime. »Na Blačah«, pri moćvircih. Zgodovina nam dokaze hrani, tudi ob samem robu Celovca. Job pa je konj, vitek rjaveč, ki se malo briga za zgodovino. Poznam ga, odkar smo se vselili v trinadstropnico. Njegov gospodar je po domače Kruáej. Na svetu še ni imel kdaj kak kmetič tako lepega imena. Kaj vse ti zazveni v njem, če si zrasel na ozarah, na senožetih: biserna prepeličja pesem, ko sonce vzhaja, plaho zeleno brstenje ozimne pšenice med trdimi grudami, spogledljive plavice v zlatem klasovju, opojni ajdov cvet, neutrudno pikapokanje cepcev, ko polja spokojno počivajo pod belo odejo ... Dehteči ajdovi žganci, dehteče toplo mleko ... Krušej... In zazveni ti v njem vprašujoči strah očetovih oči, kje bom vzel za davek ... kje za čevlje... kje za tobak' — in zazveni ti vdano odpovedovanje in premagovanje materino, prikažejo se ti njene dlani, od dela vse otekle. Krušej... Samo za lučaj daleč od našega bloka je njegov dom in Jobov hlev. Ob Flatschacher Strasse. Čul sem nekega dne s pločnika, kako ga je za živo mejo po slovensko vpregal: »Job, se hediči, stoj že tih, tače bajže...« Potem pa še malo po nemško, taifel aine. Ima samo njega pa dve kravi. Otrok nič, ženo na šentruperškenvpokopa-lišču. »Zakaj mu pravite, 'Job'?« »O, hespud pa svovenje znajo... Tako pač, ko je bil še mlad žrebi, je bil ves garjav, je umi hor prišel. Pa sem djal, naj bo Job.« Stojim za steklom balkonskih vrat in ju opazujem. Krušej bi rad pognal Joba, vpreženega v lojtrnik, čez široki asfaltni trak na drugo stran ceste. Tam ima ob reki Sotnici travnik in njivo. Dobro vem kje, saj sem mu nakosil že nič kolikokrat krmo... Mimogrede, ko sem šel na zrak pod goro. Sonce je zlezlo že zelo visoko, toda avtomobili Krušeja in Joba ne spustijo čez cesto, sproti se jima izjalovi vsak poskus. Kakor jazbec obrača Krušej drobno šilasto glavo s štrlečimi ušesi pod trikotnim klobukom zdaj na levo, zdaj na desno in premerja razdalje do bližajočih se limuzin in tovornjakov. Zdaj, zdaj bi nemara šlo. Kje pa ! Že prepozno. Komaj Joba sunkovito potegne za uzdo, da se pokadi asfalt pod krešečimi podkvami, ga mora že spet ustaviti. Avto švigne mimo njiju. Job se povzpne na zadnje noge in razdraženo zaprha. Krušej ga miri, ga boža in se ga oklepa pod vratom. In čaka. In čaka. Sonce pripeka. Julijsko sonce. In črni asfalt žari od te pripeke. In spet primerja Krušej razdalje do drvečih vozil, napenja oči, vrti glavo hitreje in hitreje — po cesti gor, po cesti dol... In spet nastavlja korak za skok, konja trdo na uzdi, pa si spet premisli. In konj je že ves zmeden. Živčno se prestopa z noge na nogo, vsaka mišica na njem se trese. Toliko da ne čujem njegovega drhtečega hrzanja in ukle-njenega prhanja semkaj v stanovanje. Prizor je zelo mučen. Avtomobili so zelo hitri. Nobeden se ne ustavi, vsi švigajo mimo vprege. Se pred nekaj leti je bila ta cesta skorajda vaško mirna, saj je še večidel cepila njive in travnike na dvoje. Nekaj gostilnčarjev je bilo tu in neki upo- kojeni železničarji in osameli vrtičkarji so rešili veljavo svojega uradniškega in obrtniškega stanu iz mestnih pisarn in delavnic semkaj na rob Celovca, na privarčevane parcelice, s tem da so si tu izkopali samotež kleti v talno vodo, jih ponoči pri luči zacementirali, nanje postavili pritlične hišice, potem pa svoje 'imetje' skrbno zamejili z rdečimi žičnimi ograjami. Tedaj pred leti sem ob jesenskih večerih še čul kašljati srnjake na dete-Ijiščih, majnika kdaj pa je v jutranjih urah lajala lisica pod Sotnico — v strahu za kosmate mladiče. In sem čul še prve delavce-goste s Štajerskega, utapljajoče v pivu in slabem avstrijskem žganju bolečino brezdomstva, gnev poniževanja — ko so zacingljali kdaj njihovi življenja žejni tenorji fantovsko ljubezen v celovško noč, da so umolknili filistri in policaji, čeprav so jim pregnali spanec. In sem čul šentruperškega salezijanca, ko je zvonil dan — glasno in vztrajno, kakor to pristaja verskemu gorečnežu. Zdaj vsega tega ni več. Postavili so na južni rob Flatschacher Strasse industrijske obrate, skladišča veletrgovcev, depoje nafte. Zdaj šklefetajo samo še Dieslovi motorji po tej cesti gor in dol in puhajo oblake črnega strupa. Zdaj tudi zvestega kembeljna ne čujem več — pri beločrnih zapornicah pod našim blokom, kadar kleplje plat svojega železniškega zvonca, svoj svarilni ting — ting. Tako tudi ne čujem več, kdaj prihajajo moji dijaki iz Roža v šolo in kdaj se zvečer vračajo domov na Žihpolje, v Sveče in Šentjakob, kajti Dieslovi motorji šklefetajo pod bobnečo pločevino, da gre skozi kosti in mozeg. In njihovi sladkobni strupi se izpred zapornic zanesljivo priplazijo vsakokrat kakor sluzaste hobotnice skozi okenske špranje v naše stanovanje, da se z njimi davimo na žive in mrtve. Ob krožniku juhe. Job in Krušej še zmeraj stojita tam na pločniku in se obotavljata, opreza-ta, čedalje bolj vdana v neizprosnost črnega asfalta. Saj nikoli ne bosta prečkala te ceste, nikoli ne bosta pobasala lucerne, nakošene ob Sotnici... Ovela bo tam v julijskem soncu, vsa cunjasta bo in nevarna, da kravi napihne. Koga že briga Krušejeva lucerna. Pač, pravkar sta se zares pognala v skoku, pa je že treščilo. Rdeča limuzina se je zataknila v zadnja kolesa lojtrnika, zavore so zacvilile, lestveni klini frlijo po zraku. Očitno je oje udarilo Joba po prednji nogi, da je padel kakor snop na črni asfalt. Limuzino je v loku zaneslo na pločnik in jo tam obrnilo na streho. Bliskovito stečem iz stanovanja na kraj nesreče, da bi pomagal, če bi se dalo kako pomagati. Voznik je medtem zlezel iz razbitega avta kakor iz nekakšne podmornice, prednja šipa se je bila razletela na tisoč koščkov. Zdaj se mož drži za tilnik in mrmra neprenehoma: »Verdammte Scheisse, verdammnte Schweinerei.« Krušej pa kleči zraven Jobu na črnem asfaltu in drži v naročju njegovo omahujočo glavo. Sonce pripeka. In črni asfalt žari od te pripeke. Nekdo skuša konja razpreči in živčno išče konec vajeti. Avtomobili sc nabirajo v koloni levo in desno od razbite vprego. Nekateri trobijo. Vozniki iz-stopajo. se spogledujejo. Eden od njih. širokopleč rdečeličnik z zavihanimi srajčnimi rokavi, sune Joba rahlo v rebra: »Simuliert ja nur, der alte Gaul.« Nestrpen je, ker bi rad s tovornjakom mimo. Neznaten curek svetlo rdeče penaste krvi si išče pot od razbite Jobové golcnice k F>onikovalniku. Kru.^fj je ves zlezel va.sc, njegovo telo je odrevenelo. Oko se mu mrači in okrog njegovih kocinastih ust ledeni topi smehljaj nebogljenosti. Mož ne vidi nikogar okrog sebe. Zato pokleknem k njemu na ćrni asfalt in ga ogovorim: »Za božjo, voljo. Krušej...« »Nće pumaha. hespud. telefonirajte po mesarja, da ga pahne. Jes ha na morem vei hledati, kako trpi. Jes ha ne morem ...« Znova me spreletava po hrbtu, ko drvim mimo šklefetajoćih pošasti nazaj v stanovanje telefonirat. Srce mi razbija v prsih vroče in tesno, kljuva mi v soncih. Obenem pa živo zagledam pred seboj prizor iz otroških let. ko sem tudi moral teći k sosedu in ga prositi, da pride pahnit našo edino plemensko svinjo. ker je imela mrtve koćeje v trebuhu. Tudi moj oče je tedaj dejal: >Jaz je ne morem.« In so mu privrele solze iz oči. Nikoli prej, nikoli pozneje. Ubogi Job. ubogi moj Krušej. Nekdo zdaj usmerja šklefetajoče pošasti počasi mimo njiju. Črne luknje puhajo vanju oblake črnega plina. Kadilni dar za končni počitek Jobov. Zagrnem šipe balkonskih vrat, da bi si zabrisal grozotni prizor. »Glej. sin,« pravim, »ta utK>gi Krušejev Job je bil zadnji slovenski konj v Celovcu.« »In kaj bi s tem.« »N ič, samo lo bi ti rad povedal, da mi je hudo za njim. In hudo za KruSeja, ki si gotovo ne bo več nobenega omislil. Nikoli več ne bo o poletnih večerih kopitljal po Heinejevi ulici pod našim balkonom s škafom za pomije na vozu. Nikoli več ne bo jeseni razvažal drv za stranke, ki še nimajo centralne kurjave.« »Nimaš drugih skrbi, alej?« »Pač. Še to, da je ubogi Job pravzaprav podoba koroškega slovenskega ljudstva.« »Kaj misliš, da samo tega?« »Najbližje mi je, pa sem se njega najprej spomnil.« TooaS SalaauD (1941) ZIDAR SEM zidar sem, svečenik prahu utrjen kot pošast, kot skorja kruha lokvanj sem, vojščak svetih dreves svetih sanj, kričim z angeli grad sem, mrtva stena ladje prepeljujem, brodnik popotnikom o les! les! pridite čaplje, kri pridite vrtnarji, luč zo'sij pridi rarpeta roka, steklo modri vrtinci, pridi gladina veter drsenja bitij drugih polj tu so pašniki požgani, lava vre pastirji čakajo, nestrpno topotajo s krili psi se vohajo, volčjaki tu stoji spomin, red, znamenja prihodnosti IMAM KONJA imam konja, konj ima štiri noge. imam gramofon, na gramofonu spim. imam brata, moj brat je kipar. imam plašč, plašč imam da mi ni mraz. imam rastlino, rastlino imam zato da je v sobi zelenje. imam maruško. niaruško imam ker jo ljubim, imam vžigalice, z vžigalicami si prižigam cigarete, imam telo. s telesom delam najlepše stvari kar jih počnem. imam destrukcijo, destrukcija mi povzroča kup težav, imam noč. noč mi pride skozii okno v sobo. imam veselje do avtomobilskih dirk. iz veselja do avtomobilskih dirk dirkam z avtomobili, imam denar, z denarjem si kupujem kruh. imam šest res dobrih pesmi, upam da jih bom napisal še več. imam sedemindvajset let. vsa ta leta so šla kot blisk, imam relativno precej poguma, s tem pogumom se borim proti človeški neumnosti, imam god sedmega marca, veselilo me bo če bo sedmega marca lep dan. imam majhno prijateljico bredico. zvečer ko jo dajo v posteljo reče Šalamun in zaspi. Nlko Grafenauer (1940) PAST Sneg je kot listnati odmev jeseni, ki se neslišno šelesteč osipa v mrak. Svet je zalizan vase s tihimi pomeni. Temne verige v snu bremenijo korak. Približaš se hiši, osvetljeni s prameni najmračnejših misli, ki iščejo prag. Scnca se kakor duh ziblje na steni, ki jo ovohava megleni zrak. Razgrebaš se. Tvoje ime se oži v temi. Domišljen si do smrti, ki prihaja, kot bi jo sam priklical z branjem iz dlani. V zublju molčanja izgoriš do kraja. Ce hočeš zbežati, se prostor naježi kot past. S.im svoja žrtev prebiraš s ptičjimi koraki tla in sc zamišljaš. V tebi se slepo vzdiguje plast nerazpredene mržnje in zla. MED VEKAMI NEBA Med vekami neba in zemlje svit, priprt, radiranka samote, zrak prešit z insekti, tajnopis vonjav in v indigu september, a odtis, ki traja, šiv glasu iz molka v molk, prehod v prostoru, zmedenem od listja, vezna posoda bitja, dih v nenavzočnost vtkan, a teža čistih gmot zložena v miren dan. France Porstnerl^ (1933) PRIHOD VODE Zvonci so zvcnčali za vasjo, kot da bi gorelo. Redke besede v hiši so bile slovesne kot prižgane sveče, marčni večer je stisnil plamen petrolejke in trepetal na konici prsta kot metulj. V tisti brezvetrni uri, ko so rezljali papirnate rože debeli in kot kaplje voska topli prsti in pletli suhe vence, je priîla Drava, hreščeč jadrn gozd, ki je požiral ravnino. V tisti soparni uri, ko se je suho gnezdo rahljalo in je vsaka šiba prasketala od čakanja na dolgo zibajočo sc pot, je prišel z vodo, ki je tisto leto prinesla nenavadno veliko mrličev in otroka s kilavim trebuhom. Bil je prelahek, da bi potonil na dno v mulj, imel je preveč napihnjen trebušček (napil se je mleka iz močvirskih trav), da bi se vzdignil z vode z gosmi v ledeno noč. Vedeli so, da je to on, Drava ga je izvrgla na prod pod jeklenim mostom, ležal je pred pragom rdeče hiše, polne perja, sedel je v travi (jedel je jabolko) poleg trupla vojaka, ki se je zobato smejalo, spodili so ga iz veže starca, ki je bil vedno pri oknu kot mračna luna, padel je z voza cigana, ki ni jedel ne pil, samo podil, blodil je po sadovnjaku pobožnega, ki je nekaj zakopal, zbudili so ga na skednju požigalca, ki se je počasi odpravljal na pot, prepoznali so ga v molčečnežu, ki je imel globoke zimske oči meniha in je hodil med njimi in vse pomnil. TI Dolgo so tekli za njim. S težkim sopenjem so prelajali polje. Bil je tek mnogih nog, bobneči tek čez gluhi sneg. Nizki svod neba je bil le odmev topota njihovih nog in tesni dan je bil okrog in okrog le siva dlaka njihovih kožuhov. Bučanje težkih črednih zvoncev je préglušilo prepir njegovih treh počenih loncev. Dohiteli so ga in ga v krogu obstopili. Na konicah rogov jim je ždela zima. Gledali so ga z mrtvim pogledom malika, ki se mu na dnu slepe zenice žareče človeško oko svetlika. Gledal jih je izpod nizkega kurentskega čela uprto kakor bik, ki ima v vratno žilo sulico zadrto. Z očmi so si rekli: MI In vsi so bili MI in MI so bili vsi, le tisti, ki mu je zasadil nož, mu je skoz ozko ustno režo šepnil z vročimi človeškimi usti: TI Tone Kantner (1943) GRADIMO Gradimo, gradimo ... Ni bil Se svet tako bogat z materiali, z ideali in nikdar nismo toliko na človeško srečo dali. Gradimo tovarne, trasiramo ceste, reguliramo reke, postavljamo mostove, utrjujemo nasipe, ravnamo bregove, pozidujemo njive, načrtujemo mesta, izdelujemo eksplozive. SINOVOMA Sinovoma ne bom pokazal svoje hiše niševin, Kajti v njih ni njune sreče in ne njunih bolečin. V njih ni njunega življenja, v njih ni njunega srca, — >,, v njih je le krvi spomin. To ni njun porušen dom. Njun dom je, kar jaz zgradim. A jaz gradim na noVi temelj novo hišo, novi dom, ki ne bom mu gospodar, — le zidar in hišni duh in na mizi lačnim kruh. TU SEM JAZ DOMA Tu sem jaz doma, prijatelj moj, med temi podivjanimi drevesi, med temi neobdelanimi polji, na teh zaraščenih poteh ... Ker moje sanje so rojene v teh bregeh in v teh bregeh so našle smrt. Prerasle so jih trn, osat, kopriva. In sredi njih leži moj hram podrt. Vstopiva! Marjan Kolar (1933) KAKO JÊ NASTALA ZGODOVINA Praljudje so ae zbrali na množični seetanek T yeliki votlini. Poaedli so okoli ognja, pěstovali v naročjih kamnite gorjače in z odprtimi usti poaluiali govornika. Pračlověk Tm je rekel: — Ot var j am sestanek in predlagam naslednji dnevni red: 1. lakota. Ž. vojska, 3. volitev kralja. Prosim tovariša Grvio, da prevzame besedo. — Hrane ni več, je zagodrnjal pračlověk Grča, za glavo višji od ostalih in plečat kot (Jrevo. — Dolgonogo ljudstvo sili čez mejo. Potrebujemo močno roko, ki nas bo združila in nam vrnila blaginjo. Praljudje so zarožljali z orožjem, kar je pomenilo toliko kot navdušeno ploskanje. Potem je spet skočil pokonci Trn in dejal: — Tako je, kakor je rekel tovariš Grča: močne roke nam manjka, voditelja potrebujemo, kralja! Ovce imajo ovna, jeleni vodnika, turi si izberejo bika, samo mi, ljudje, smo kot volkovi, ki se samo v najhujši sili zgrnejo v krdelo, potem pa se spet raztepejo vsak na svojo stran. Praljudje so spet zarožljali in začeli kričati: — Tako je! ...Ovce smol... Kralja hočemo! Trn pa jih je prevpil: — Tovariši, predlagam, da prekinemo s to bedasto prakomunističoo družbeno ureditvijo, ki ne vodi nikamor več. Predlagam, da izvolimo kralja, in predlagam, naj bo naš kralj tovariš Grča. Pa ne samo v urah stiske, v času bojev in lova, temveč tudi v miru, kajti Grča je največji, najmočnejši, najpogumnejši, naj ... — In najbolj surov v vsem rodu! je pikro dregnil v splošno navdušenje pračlověk bistrih oči in visokega čela, ki so mu prav zaradi te njegove neprijetne navade rekli Kol. — Veš kaj ... je začel Trn, Kol pa ga je prekinil: — Tovariši, je rekel, — nespametno je, da bi izvolili Grčo za kralja. Grča je zvit in častihlepen, pa se potem s tega položaja nikoli več ne bo umaknil. — Ni mogoče! so rekli ljudje, — ďa bi bil tak? Završalo je kot v panju. Trn pa je prevpil vse: — Saj zato pa naj bo kralj, ker se nikoli ne umika pred nevarnostmi in težavami! — Ti si demagog. Trn! je rekel Kol. starec Dren pa je preudarno dejal: — Korist skupnosti zahteva, da izvolirao kralja vsaj za toliko časa, da bo nevarnost minila. Potem naj odstopi in bo spet enak drugim. — Pa ne bol je rekel Kol, — Grča že ne I Niti ne bo nevarnosti nikoli konec niti ne bo Grča nikoli več nam enak, če bo enkrat okusil sladkost oblasti. Ostal bo kralj, in če bomo hoteli izvoliti drugega ali če sploh ne bomo več marali kralja, ae bodo naili razni Trni, ki se bodo Grči prilizovali. Drugi se bodo zbali njegovega maščevanja, pa ga bodo ponovno volili iz strahu. Tretji bodo preleni, da bi sploh hoteli razmišljati o tem, kdo bi utegnil biti boljši kralj, četrtim pa bo vseeno. Tako bo Grča ostal kralj do smrti. Ne, tovariši, zdaj je čas, da ukrenemo kaj drugega- — Ali slišite, ljudje, «e je zarezal Tm, — pravi, da ste strahopetci, lenuhi in tepci I — Smo tepci! — Nismo tepci! so se zadrli ljudje. Grča pa je grdo gledal in kazal zobe. — Kako pa moreš vedeti. Kol, kakšen bo kralj? je vprašal Dren. — Zakaj misliš, da ne bi hotel odstopiti? — Vem, ker imam oči, da gledam z njimi, je rekel Kol. Poglejte volkove, jelene in ture. Vedno imajo iste vodnike, ki se nikoli ne umaknejo prostovoljno. Vodnik ima povsod prednost: po najbolj sočni travi se pase, največji del plena si prilažsii in osvoji si najlepše samice. Kadar pa se mu kdo postavi po robu, ga ubije. Vodnik je mogočnež, ljudje, nasilnež ze pri živalih. Grča pa je človek, ki premore vsaj toliko pameti, da zna misliti spomladi na prihodnjo zimo, ali pa ima Trna, ki misli namesto njega. Grča je rodil otroke in kraljevi otroci bodo tudi hoteli postati kralji. Zato vam ponavljam, ljudje, ni dobro, da izvolimo Grčo! — Koga pa naj potem izvolimo? je vprašal Dren, Kol pa je zmigni! z rameni: — Ni dobro, da sploh izvolirao koga, ker bi se prej ali pozneje vsakdo v tej funkciji začel obnašati tako kot Grča. — Aaa? Ni mogoče! so rekli ljudje. — Da bi vsak?... — Kaj pa naj potem storimo? je vprašal Dren. — Ne vem, je rekel Kol. — Položaj je zamotan in težaven. Jaz ne vem. Posvetuj mo se, saj zato smo se menda zbrali. — Prekleti, prekleti... je zatulil Grča. — Intelektualec! je pomagal Tm in Grča je povzel: — Prekleti intelektualec, takšen si! Najprej zmešaš ljudi, potem pa jih pustiš, da blodijo kot ovce! — Ti pa ei diktator s eužnjeposestniškimi tendencamil se je zadri Kol. — Mar te ne poznamo vsi? Bedast si, da slišiš travo rasU, le močan si ko bije, častihlepen kot petelin, sicer pa len kot prase. 2ene delajo zate. Trn misli zate. In če ne delajo dobro, jih premlatiš. Kak.or pa zdaj mlatiš svojo družino, bi kot kralj mlatil ves rod. Ljudjel je povzel Kol, — zavedajte se, da je usoda naa in naših otrok v naših rokah. Zdaj smo še vsi enaki. Glas je enak glasu, vsi imamo oblast, vsi odločamo o vsem, pa smo enakopravni in močni. To j© demokracija. Kakor hitro jo bomo izpustili iz rok, bo po nas. — Pojdi k vragu ti in tvoja demokracijal se je zadri Tm. — Ko naa bo sovražnik napadel, ali bomo mogoče takrat sklicali množični sestanek, da se bomo posvetovali o tem, kaj nam je storiti? Bomo mar na bojišču stikali glave, ali naj udarimo po pravi ali po slabi strani? Beži, beži. Kol, tebi se blede! Pootročil si se pri svojih glinastih kipcih in igračah, nad katerimi prečepiš ves čas, kadar se ne potikaš po gozdu. Izgubil si stik s stvarnoetjo, zaostal si za razvojem! Jaz pravim tako: eden mora ukazovati, drugi pa ubogati, pa bo red v deželi! — Kje pa sta potem tu še enakopravnost in svoboda? se je posmehnil Kol. — Kaj pa ti bo svoboda, ko te bo sovražnik treičil po buči? ga je zavrnil Tm. — Grča je požrešen, pa mu ne bo nikoli dovolj jelenov in gozdov. Ce bo premagal Dolgonoge, bo hotel se nad druge rodove, samo da bi lahko dlje oetal kralj. — Ali je slabo imeti dosti gozdov in jelenov? se je zarezal Tm. — Zdaj vidite, ljudje, da vam Kol ne privošči niti hrane! Praljudje eo ogorčeno zamrmrali na Kola, ta pa se je ujezil: — Bedaki, stokratni tepci! Suženjsko in po-žrtno ljudstvo ste! Vseeno vam je, ali ste svobodni ali ne, in butastemu silaku boste sledili samo zato, da boste imeli polne trebuhe! Ljudje, za vašo svobodo gre, za svobodo vsakega posebej, ki boste čez čas tako ponižni, da boste Grči obirali bolhe, če bo tako ukazal, in mu gonili vaše hčere kot teleta pod kij, če jih bo poželel. Takšni so namreč kralji in vsi so enaki. — Kako pa to veš? ga je zbodel Trn. — Vem, ker sem popotoval in sem bil pri ljudstvih, ki že imajo kralje in ki jočejo za časi, ko jih niso imeli. — Izdajalec! je planil Trn. — Po tujem si se Bojan stih (IÍ23) potikal, 8 sovražniki si zmenjen. Zato nas nagovarjaj, naj ostanemo drhal, ki jo je lahko preinaka (i I Zdaj so praljudje zagnali silen vriŠč. Ta je bil za Grčo, drugi za Kola, tretji ui nič razumel, pa je bolščal z odprtimi usti, četrti je rekel, da je lačen, peti je rekel, da mu je vseeno. Grča pa je vstal in zagrabil sekiro. — Tu imaá demokracijo! se je posmehnil Trn, — To je svoboda, vidva pa. hočeta... hočeta ... Kol je iskal pravo besedo, in ko je videl, da se mu Grča grozeče bliža, jo je v nenadnem navdihu našel: — "Vidva hočeta zgodovinol Z enim samim zaoiahom mu je Grča preklal glavo in zabodel: — Pa naj se začne zgodovina! Tm pa se je zadri: — Smrt intelektualcem! Živel kralj Grča, živela zgodovina! In praljudje so zakričali: — Živela! TIVOLI Ti vandali silvestrske noči 82 so kajpada od nekod prišli in se naselili med nami, da bi nam vladali, nam ukazovali in nas tudi strahovali. Prišli iz nas, da bi bili med nami. Ti vandali so kajpak kot populacija in kot način obnašanja posledica neke ali pa celo kar zelo nadrobno opredeljene ekonomske in politično moralne (ne)zakonitosti. Ti vandali so nedvomno seštevek vzgoje in poduka, s katerima zdaj in tukaj v okvirih »usmerjenega« šolskega sistema duhovno (ne)opremljamo mladega človeka za življenjsko pot. In potem so ti vandali vsekakor tudi dokaz silovite moralno duhovne krize, ki pa ni samo naša (slovenska) posebnost, marveč je tudi svetovno planetarna resničnost. Ampak takoj je treba reči tole: tivolski vandal izem nikakor nima svojega začetka v silvestrskem uničevanju Plečnikovih svetilk v umirajočem parku, ki je še pred nekaj desetletji sodil jned najlepše priče evropskega hortikulamega duha. Vandalsko pustošenje se je začelo v Tivoliju takrat, ko so hokejisti in košarkaši postavili na črno športno dvorano tik zraven Cekinovega gradu, v katerem je Muzej narodne osvoboditve; takrat, ko so plavalci in waterpoolisti postavili plavalni bazen in uničili Lattermanov drevored; takrat, ko so železničarji porušili Jakopičev paviljon, poglobili ceste in speljali skozi park železniško progo, takrat, ko so cestarji in urbanisti trasirali skozi umirajoči park štiristezno avtocesto. Vandalsko uničevanje Tivolija se je tedaj začelo tistega leta in tistega dne, ko smo opustili skrb za ta prelepi park, ki je segal v samo osrčje mesta. Silvestrski uničevalci so tedaj le nadaljevalci početja »dežurnih« sovražnikov Tivolija. Za svoje »dejanje« so tedaj kaj lahko našli veliko zgledov. In če smo barbarsko uničili Prešernovo (Bleiweisovo) cesto ali pa staro sprehajališče v Rogaški Slatini, zakaj ne bi uničili tudi Plečnikovih svetilk v Tivoliju? Proč s kulturno dediščino, ki je največkrat v svojem izviru delo tako imenovanih izkoriščevalskih razredov. Padla so znamenja ob cestah, pozidali smo polja, porušili smo spomenike laične in sakralne narave, zakaj ne bi tudi razdeiali vseea. kar je še v Tivoliiu? Učili so nas v mladosti, kako moramo v slehernem dogodku iskati in odkriti družbenoekonomske (razredne vzroke), zakaj brez njih se ne zgodi ničesar na tem svetu. Le takšno odkrivanje družbenoekonomskih (razrednih) vzrokov, tako so nas učili, je pot k resnici in zdravju. In če premislimo vse učinke sodobnega vandalizma na naših tleh in iščemo za te učinke tudi družbene vzroke, bomo spoznali, da se vse, kar se godi, godi zalo, ker smo zanemarili kulturno vzgojo človeka in ker nočemo spoznati, da je socializem v svojem jedru kulturno vpraSanje. Naše gostilne in restavracije so postale beznice, v katerih vlada in ukazuje nasilje, pijani in primitivni posamezniki. Naši vlaki, ki so bili pred vojno zgled urejenosti in čistoče, so zdaj le še premikajoče se točilnice, v katerih vladata kvanta in surovost, v vagonih pa se kopičijo izmečki in iztrebki človeških teles. Naši parki in mestne ulice so smetišča, ki se dvigajo proti nebu. Naše reke so kanali, po katerih teče umazanija. Naši razgovori pa so le še zaporedje prostaških besed, kletvic, vzklikov zmerjanja. Nikjer ni več tišine, ne miru in ne lepote. Pa tudi narave ne. Sodobni vandal je uveljavil svojo moč in potisnil veliko večino ljudi vstran in v izolacijo, kjer ti ljudje trepetajo za svojo prihodnost. Kdor danes opazuje s kritičnim očesom naše tako imenovano javno življenje — na ulici, v vlaku, v gostilni, v kinematografu — ta kaj kmalu spozna, da smo »vzgojili« nekulturnega, duhovno praznega in docela ne-osveščenega posameznika, ki daruje svoje življenje le zabavi in prebavi. In vendarle vemo, da brez kulture in brez duhovnih vrednosti nikakor ni mogoče živeti. Zal tudi naša proti kulturi, morali in duhovnosti usmerjena šola ničesar ne da mlademu človeku, podari mu le športne, manifestativne, gospodinjske, lovske in tehnične iluzije. To pa je vsekakor premalo. To vemo, tako kot vemo, da je bil fašizem političnodružbeni sistem tehnike in gospodarstva brez kulture in duhovnih vrednosti. In ker smp oropali človeka kulture in ga razrešili moralno duhovne odgovornosti, se je med nami pojavil in nam začel ukazovati vandal, ali kakor bi dejal Kari Marx lumpenproletarec. Sijajno in veljavno podobo tega vandala in lumpenprole-tarca so nam nedavno podarili v igri Zlata čeveljčka Dominik Smole, Mile Korun in igralec Ivo Ban. Se se spomnim delavcev iz časov pred vojno. Bili so to kulturni in pokončni ljudje, ki so v idejah svojega političnega boja in v strokovnem znanju iskali svojo prihodnost. Imeli so svoja društva, v katerih so peli, igrali in se tudi veselili. Mislili in čustvovali. Govorili so spodobno in vedeli so, kaj je obleka in kakšno bodi vedenje na cesti, na vlaku, v gostilni ali kjerkoli že. Marx in Bog sta jih obvarovala pred prostaškim samouniče-vanjem. Rad bi napisal knjigo o jeseniškem plavžarju Pogačniku ali pa o ljubljanskem kovaču Zlebirju, zakaj od njiju sem se v mladosti naučil toliko pametnih in koristnih misli, da se še zdaj v stiskah zatekam k njim po pomoč in življenjsko oporo. Se vidim kmečke ljudi iz časov pred vojno. Bili so ljudje s strogo disciplino obnašanja in življenja v občestvu in njihova kultura ni poznala folklorne bebavosti, kakršno jim radi pripisujemo, ko mislimo v okvirih vulgarnega liberalizma o tako imenovanem vaškem idiotizmu. [Mimogrede enkrat za vselej bo treba tudi odpraviti laž o temnem srednjem veku, zakaj resnična in prava — po orwellovsko opredeljena — tema je šele zdaj zavladala v svetu]. Se pomnim mlade ljudi pred vojno — sam sem sodil mednje —, ki so kot dijaki ali kot vajenci hrepeneli po svobodi nekakšne očarljivo romantične ljubeznive prihodnosti. Ni pa v meni še ugasnilo pomnenje na predvojni lumpenproletariat ali na štokglajzerje, kot se je reklo v takratnem žargonu lenuhom, nepridipravom, barabam in lumpom. Ta lumpenproletariat je bil kajpada rezultat revščine, brezposlenosti, predvsem pa moralnega in duhovnega razkroja, ki ga je povzročila industrija. Tehnika pravzaprav. Tudi predvojni lumpenproletariat se je obnašal tako, kot se vede sodobni. RazbijaŠko, nasilno, vandalsko. Kruha in zabav je bilo njegovo geslo in je tudi še danes. Takšno silovito moč ima to geslo, da smo mu podlegli v nekaterih radijskih, televizijskih in kinemeatrofskih sporedih. In še nekaj. Prav iz vrst predvojnega lumpenproletariata v mestih in na vasi se je rekrutiral v okupatorjeve vrste personal, ki je še kako nasilno, krvavo in cinično deloval v boju proti slovenski partizanski vojski. Kdo je tedaj »odgovoren«, da se je med nami spet uveljavil lumpen-proletariat, ki je tudi v Tivoliju jasno in glasrto izpovedal svoj program? Ljudstvo prav gotovo ne. Saj je jasno, da med izobraženci, kmeti in delavci, ki vedo, da tako imenovana delitev dobička in dohodka nikakor ni alfa in omega socializma, ne bomo našli nikakršnega razumevanja za divjaštva, še manj pa naklonjenosti do lumpenproletarskih ekscesov. Med poštenimi in delovnimi ljudmi bomo odkrili ogorčenje nad dejanji, ki nas potiskajo navzdol na vandalsko raven. Ljudje so za moralo, za kulturo, za etiko, za umetnost in niso proti njim. Pametni ljudje vedo, da kultura ni poraba, marveč sta produkcija in gospodarstvo — tisto, kar prinaša izgube — edini resnični avtentični porabi. Ljudje tudi vedo, da je Tivoli prispodoba naše skupne nesreče ali vsaj težave. Zato se moramo vprašati, zakaj smo kot delavci, kmetje in izobraženci izročeni na milost in nemilost »diktaturi lumpenproletariata«, ki vlada na cesti, v gostilnah, v čakalnicah, v vagonih in veseličnih krajih? Kdaj bomo vendarle spoznali, da se v našem javnem življenju uveljavlja lumpenproletariat tudi zategadelj, ker sta birokracija in tehnokracija volens nolens njegova naravna zaveznika? To je pač neizprosna logika in to je železni zakon družbenih stanj in razmer. Zakaj, kdor trdi, da je kultura poraba, se mora znajti na tisti črti, s katere je še pol koraka v modemi vandalizem. Rešitev je tedaj le v tistem sožitju gospodarstva in kulture, v katerem ne bo več prostora ne za lumpenproletariat pa tudi ne za birokracijo in tehnokracijo. Tudi v tehničnih šolah morajo biti jeziki, zgodovina in kultumoumetniška vzgoja na prvih mestih učnega programa. Sicer bomo vzgajali robote, »fachidiote« in vandale. Potemtakem tivolsko vandalsko dejanje ni nekaj, s čimer naj opravita policija in sodnik za prekrške. »Na vešala z njimi!«, je nekdo zakričal v sveti jezi, ko je bral dnevniško poročilo o razdejanju v Tivoliju. Rekel sem mu: »Kulture med ljudmi ni mogoče razširjati z vešali, tako kot socializma ni mogoče uresničevati z generali in policaji. Kdor bo obešal, bo obešen, in obešenci bodo obešali, tako nam razkrije teorija o retorziji modernega sveta. Drugačno pot moramo najti, vsekakor pa takšno, ki vodi mimo vešal in arestov.« In kakor sem razumel prijateljevo ogorčenje, nisem se mogel strinjati z njim. Rekel sem, da tudi početje v Tivoliju terja od nas vseh skupno dejanje, v katerem in s katerim se bomo uprli nasilju lumpenproletariata. A to dejanje bodi temeljna politična naloga, recimo, socialistične zveze. Nikjer namreč ne piše, da so neizobraženost, nekulturnost in nevednost temeljni kamni socializma. Potemtakem: s šolami in kulturno vzgojo v njih bomo lahko presekali pot nasilnikom in vandalom. In še to: ne gre za šolske diplome, marveč vprašujemo o morali in kulturi. Dejanje (ali pa zločin) v Tivoliju je pač signum temporis, da marsikaj v naši družbi ni pametnega in zdravega! Brvln Fritz (1940) ŽENSKA REVIJA lirezlescn papir, hleganca. Nadih svežine. Vse majice tesne. Puliji oprijeti. Kozmetika. Moda. Pletenine. Otroški kotiček. Intimni nasveti. Ni slik pijancev, ki otroke plodijo. Ni pete ure in fabriškc sirene. Ni stanovanj, ki po obupu smrdijo. Ni šefov. Ni tretje izmene. Tu je večna, po milu diJeča pomlad: .strani, posvečene ljubki anatomiji, make upu, rožnatemu perilu... Ko bomo zmagali v svetovnem merilu, bo svet eleganten, brezskrben in mlad! Prav kakor v ženski reviji. Tone PerSak STATISTIČNA ŠTEVILKA Vrvei precej obiskanega urada. Z več strani je slišati nerazumljive pogovore, tipkanje pisalnih strojev in udarce s itampiljkami. To traja ves čas, medtem kfl poteka dialog v ospredju . .. ' URADNICA: Prosim? STRANKA: Jaz bo se rad ... URADNICA: Kaj ne bi moral biti tovariš prej na vrsti? DRUGA STRANKA: Moral bi biti... STRANKA: No, pa tovariš ... Bom počakal. URADNICA: Oprostite! Nekakšen red pač mora hitu. Tovariš je lepo mimo čakal na vrsto, vi ste pa kar prišli in ... STRANKA: Bi lahko zdaj pustili vnemar to reč! Tovariš ama prednost... Izvolite! DRUGA STRANKA: Saj, če se vam zelo mudi... STRANKA: Ne mudi se mi! Casa imam, kolikor hočem! Tudi do jutri lahko počakam tukaj! Niisem niti pogleda... Dajte že opraviti to reč! Pozabite name, kot da me sploh ni tu! DRUGA STRANKA: No če ... URADNICA: Ah, kar dajva! Kaj ste želeU? DRUGA STRANKA: Spremembo bivališča sem prišel prijavit. SliSati je, kako uradnica violi v pisalni stroj statistični karton in natipka nanj nekaj Številk ... URADNICA: Osebno, prosim. DRUGA STRANKA: Izvolite. URADNICA: (med tipkanjem) Novak Jerneja Franc ... 1939 ... Mi lahko, prosim, poveste, kje ste doslej stanovali, kam se mislite preseliti in kaj je razlog vaše selitve? DRUGA STRANKA: Hišo smo si postavili! V Dragi, številka 17! Saj veste, pod tistim hribom, takoj pod gozdom. URADNICA: Čestitam. Torej novi dom. Kje ste doslej stanovali? DRUGA STRANKA: Sedmega korpusa 48. URADNICA: V družbenem stanovanju? DRUGA STRANKA: Ja. URADNICA: Boste zdaj stanovanje vrnili delovni organizaciji? DRUGA STRANKA: Ne... Sin je zaposlen v isti delovni organizaciji in bo obdržal stanovanje ... URADNICA: (še vedno tipka) Aha .. . Vii tudi ostanete v delovni organizaciji ... DRUGA STRANKA: Seveda. URADNICA: Kje ste zaposleni? DRUGA STRANKA: V Kovinotehni. URADNICA: Kaj ne bo nekoliko daleč iz Drage v službo? DRUGA STRANKA: Ah, to ni važno. Deset minut prej bom vstajal. Z avtom bom mimogrede v službi. Dom je pa le dom, veste, in to v živi naravi! Nažrl sem se bloka, betona in nenehnega brnenja! Vsak večer, ko sem se ulegel, sem moral še celo uro poslušati sosedov televizor ali radio ... To ni naravno, mislim življenje v bloku! Ce sem bil v dnevni sobi, sem pa kar naprej poslušal zakonske prepire drugega soseda in njegove žene, včasih pa tudi to, kako sta se imela rada ... Nobene stvari ne znata početi potiho ... URADNICA: Koliko sobno stanovanje ste imeli in koliko kvadratnih metrov meri? DRUGA STRANKA: Dvoinpolsobno. Dvainsedemdeset kvadratov. V bistvu premajhno, še posebno v zadnjem času, odkar se je sin poročal. Zdaj bosta kmalu dobila še otroka in res ne bi več mogli'živeti skupaj... URADNICA: Koliko kvadratnih metrov pa ima hiša? DRUGA STRANKA: Sto štirideset. URADNICA: Oh, saj to ni majhna reč. DRUGA STRANKA: No ja .. . Tudi malo vrta je okrog bajte, tako da bo žena lahko malo brskala po zemlji. Vedno sd je želela... URADNICA: Hvala. Je že v redu. Za zdaj dmejte to potrdilo vedno pri sehi! Najbolje bo, da ga imate kar skupaj z osebno. Se bolje pa bo, če si čimprej priskrbite primemo fotografijo in se spet oglasite, da vam bomo izdali novo osebno. DRUGA STRANKA: Hvala. URADNICA: Na svidenje. No, zdaj pa midva. Želite? STRANKA: Odjavil bi se rad. URADNICA: Osebno izkaznico, prosim. Spet je sliiati, kako uradnica violi v pisalni stroj statistični karton in natipka nanj nekaj številk ... URADNICA: Težak Janeza Leopold... Sedemnajstega januarja devetnajsto sedemdnštirideset... Mi lahko, prosim, poveste, kje ste doslej stanovali, razlog, zakaj se selite, kam se selite in kaj boste tam počeli? STRANKA: Zakaj? URADNICA: Kako zakaj? STRANKA: Zakaj naj bi vam vse to povedal? URADNICA: Zato, ker pač potrebujem te podatke! Vidite, da imam v stroju karton, na katerega moram vse to vpisati. STRANKA: Kolikor vem, je to urad za matíčné ali kakšne že zadeve, šalter za odjave in prijave! Človek pride sem, pove, da se hoče odjaviti, dobi potrdilo o odjavi in gre ... URADNICA: Poslušajte vi, nimam ravno veliko časa! Ste kupili novo stanovanje? — Ste si tudi vi zgradili hišo? STRANKA: Ne. URADNICA: Zakaj se potem selite? — Ste podnajemnik? STRANKA: Ne. URADNICA: Veste kaj, tovariš! Ce me mislite imeti za norca, kar pojdite! Povejte, kar vas sprašujem ali pa prepustite prostor drugim strankam! ŽENSKI GLAS: Se mislita vidva še dolgo prepirati?! STRANKA: Jaz se sploh ne prepuram. Samo ne razumem, zakaj naj bi tukaj ne vem kaj vse razlagal. 2ENSKI GLAS: Povejte ji, kar vas sprašuje, saj ni nič takega . .. URADNICA: No, poslušajte me! Statistični urad in uprava za notranje zadeva sta nam poslala ta formulář, ki ga moramo izpolniti ob vsaki odjavi ali prijavi. Oni to potrebujejo za nekakšjie svoje statistike... Jaz niti ne vem, kam to pravzaprav gre. Saj tudi meni ni všeč, da moram vse to pisati. Zidaj imam z vsakim dvakrat več dela kot prej, ampak drugače pač ne gre ... STRANKA: Jaz vam tega ne bom povedal. Dajte meni odjavni listek, za vse drugo pa mene nič ne briga. URADNICA: Brez teh podatkov vam ga ne morem dati. MOŠKI GLAS: Pa kaj je zdaj to?! Bomo ves dopoldan stali tukaj zaradi nekakšnih neumnosti! URADNICA: Dajte no... Doslej ste stanovali v Ulici proletarskih brigad 13. Je tako? STRANKA: Ne. URADNICA: Kje ste torej stanovali? STRANKA: Sobo sem imel pri zasebniku v Rožni dolini. URADNICA: Zakaj potem na osebni izkaznici piše, da stanujete v Ulici proletarskih brigad 13? STRANKA: Ker sem pred kratkim še res tam stanoval. URADNICA: In zakaj potem, ko ste se odselili, niste takoj prijavili začasnega bivališča? STRANKA: Veste kaj, vi lepo napišite, da sem doslej stanoval v Ulici proletarskih brigad ... To je še vedno moje stalno bivališče, če lahko tako rečem. Drugo ni važno. URADNICA: Prav ... (lipka očitno nekoliko nervozno) Kje boste stanovali odslej? STRANKA: Se ne vem. URADNICA: Kaj... Poslušajte, tako ne gre več naprej! Ljudje čakajo, vi me pa očitno hočete zafrkavati! Povejte, kje mislite v prihodnje stanovati ali pa pojdite stran! STRANKA: Sem vam že rekel, da ne vem, kje bom stanoval! Poleg tega pa sem se prišel samo odjavit, ne pa tudi prijavit! Predvsem pa ne želim, da me sprašujete stvari, ki nimajo z mojim opravkom nobene zveze! URADNICA: Saj sem vam rekla, da to hočejo imeli oni s statističnega zavoda in od ... STRANKA: Kaj mene briga statistični urad?! Jaz sem prišel po odjavni listek... 2ENSKI GLAS: Vi, tovariš, stopite iz vrste in ne komplicirajte... STRANKA: Dajte mi mir! Kaj se vi vmešavate ... MOŠKI GLAS: Vi dajte mir! Svoje kaprice stresajte kje drugod in ne po uradih! Ce se ne znate obnašati tako, kakor se za urad spodobi, pojdite v džunglo! STOANKA: Nikar ne vpijte name, če ne vas bom počil po gobcu, da se boste šele pojutrišnjem zbudili... NAČELNIK: Kaj se dogaja?! Kakšno vpitje je to? URADNICA: Kregajo se, ker tovariš zavlačuje in noče dati podatkov za statistični karton o spremembi bivališča ... NAČELNIK: Kakšni ljudje pa sploh ste? Se ne zavedate, da je to kulturen kraj? Se ne znate obnašati! MOSKl GLAS: Zakaj ne pove, kaj ga ženska sprašuje? 2e deset minut stojimo tu ... NAČELNIK: Bo tovariš že sam povedal! No, kaj vas muči? STRANKA: Ne razumem, zakaj bi moral tu naštevati vse svoje težave in načrte za deset let nazaj in za deset let naprej, če se hočem samo odjaviti? NAČELNIK: Poslušajte, ne komplicirati tam, kjer ni potrebno! Tovarišica ima dela čez glavo in malo časa. Poglejte, koliko ljudi stoji za vami... STRANKA: Jaz bi rad samo jX)trdilo o odjavi in nič drugega ... NAČELNIK: A tako?! Vi nas mislite zajebavati tukaj?! Kdo pa sploh ste, da boste razsojali, kaj je potrebno in kaj ni?! Ljudje, ki te podatke zahtevajo, že vejo, za kaj jih potrebujejo, vaša državljanska dolžnost pa je, da nam te podatke daste ... Kam mislite zdaj iti? STRANKA: Ven. Ce ne morem dobiti odjavnega listka, bom pač šel po svetu brez njega. Konec koncev meni ni to potrdilo niti najmanj potrebno ... NAČELNIK: Pa kaj je narobe z vami? — Kje vi sploh živite? STRANKA: 2e petintrideset let stanujem v tem mestu. NAČELNIK: Mogoče v kakšni kleti ali pa na podstrešju... Kaj res ne razumete, da so te stvari potrebne? STRANKA: Ne. NAČELNIK: No, no, jXKakajte! Stopite z mano v mojo pisarno, bova midva uredila to reč. Dajte mi ta karton, tovarišica! SUiati je, kako potegne uradnica karton iz pisalnega stroja in oddaljujoče sc korake ... NAČELNIK: Izvolite z mano, no! MOŠKI GLAS: Hvala bogu! ŽENSKI GLAS: Čudak! Na prvi pogled nič posebnega ... MOŠKI GLAS: Oh, kaj niste videli, kako je zabodeno gledal? Kot da ima steklene oči... Koraki. Neka vrata se odprojo in zaprejo, tipkanje in udarci i tam piljk zamrejo ... V drugem, manjšem in mirnejiem prostoru. Od zunaj je slišati pritajeno luumenje mesta, ki spremlja dialog, vendar ni pretirano nasilno in grozeče ... STRANKA: Rad bi zapustil to mesto, to je vse. NAČELNIK: Razumem. No, recimo, da me vaši razlogi za zdaj ne zanimajo, da jih torej pustiva ob strani. Ce pa že zapuščate ta kraj, prav gotovo odhajate kam drugam ... Samo to mi povejte, kam se nameravate odseliti! STRANKA: Ne. Mislim, da je to moja zasebna stvar, kam se bom odselil in zakaj. NAČELNIK: To je vendar menjava stalnega bivališča! S tem sta povezani celotna vaša družbena eksistenca in odgovornost. Vi ste vojaki obveznik, volivec, mogoče tudi strokovnjak, zato ni vseeno, kje živite ali se ceJo kar potepate po svetu. Poleg tega so določene službe, ki proučujejo razloge, zakaj se ljudje selijo iz kraja v kraj, da bi tako dognale, kaj pravzaprav uravnava življenje naše družbe in pogojuje posebnosti. Obstaja kup vprašanj! Vzemite samo: zakaj pripadniki določenih poklicev bolj pogosto menjavajo zaposlitev kot pripadniki drugih poklicev! Zakaj se ljudje s kmetov selijo v mesta, ko vendar vsi vemo, kako pomembno je za nas pridelovanje hrane ... STRANKA: V mojem primeru ne gre za niČ takega. NAČELNIK: Za kaj pa gre? STRANKA: Recimo, da pač želim zapustiti to mesto, ker sem se ga naveličal. Ni mi več všeč. NAČELNIK: Bodite no resni! A naj napišem v karton, v rubriko >razlog za selitev«, da vam tii več všeč estetska podoba mesta? STRANKA: Zakaj pa ne? Napišite, da sem se naveličal gledati vsak dan iste hiše, iste ljudi in iste ulice. Napišite, da sem se prenažrl pisarne, v kateri delam, da mi gre ob pogledu na pohištvo v njej na kozlanj«! NAČELNIK: Vi se očitno nočete resno pogovaifati! STRANKA: Pa kaj bi vi radi napisali v ta karton? Naj ga hudič vzame! NAČELNIK: Saj veste, zaradi kakšnih razlogov se ljudje navadno selijo. Zato, ker so kupili ali dobili novo stanovanje, si postavili hišo, zamenjali službo ali zato, ker se ločujejo, se poročajo, se vpisujejo v razne šole. Nekateri se selijo, ker so bolni in potrebujejo drugačeii zrak. Najrazličnejši razlogi so ... STRANKA: Pri meni pač niso takšni, pač pa drugačni. NAČELNIK: No, pa mi povejte vsaj enega pametnega! Pustite te neumnosti, da vam mesto ni več všeč. STRANKA: Ne vem, kaj naj bi vam povedal... Pa tudi tega ne vem, zakaj je to sploh treba pwvedati. Ko bom prišel v kraj, kjer bom skušal odslej živeti, se bom tam prijavil in vse se bo spet uredilo. Tudi vpis v volilni imenik in prijava na uradu za narodno obrambo . .. NAČELNIK: Jaz vas dejansko ne razumem. Odjave ne morete dobiti, če ne izpolnimo statističnega kartončka. Zakaj je tako težko povedati, kam se selite in zakaj menjate mesto stalnega bivališča? S i RANKA: Zakaj je to tako pomembno/ NAČELNIK: Hm... Lahko bi vam odgovoril preprosto, da pač določeni organi to zahtevajo in ste kot državljan te države dolžni dati te podatke... Čeprav vas najbrž to zabava, vam bom vseeno še enkrat razložil. Kot vsaka družba, ima tudi naša določene ustanove, ki ji omogočajo, da sploh obstaja in funkcionira kot družba. Posameznik, član te družbe, uživa vse ugodnosti, ki mu jih družba daje, vzemiva samo osebno varnost, državljanske pravice, svobodo govora, mišljenja in gibanja, ta posameznik je v zameno za te ugodnosti dolžan omogočati tem ustanovam, da opravljajo svoje pomembno delo. STRANKA: In kakšno zvezo ima s tem funkcioniranjem to, kam se bom jaz odselil? NAČELNIK: Pa kaj se vi norčujete iz mene? STRANKA: Ker so razlogi... Zato, ker še ne vem, kam bom šel. Pa saj se sploh ne bom odselil. Dva kovčka obleke nesem s seboj in nič drugega ... Ne vidim nobenega smisla v tem, da bi vam in nekakšnemu statističnemu uradu pojasnjeval, zakaj želim zapustiti to mesto in oditi nekam v božjo mater! NAČELNIK: Čudno! — Se vam zdi, da zahteva po teh podatkih posega v vašo osebno nedotakljivost? Mislite, da gre za omejevanje osebne svobode ali . . . STRANKA: Menim, da je to brez zveze. Dajte mi osebno! Pustiva to . .. NAČELNIK: Je kaj narobe z vami? Mislim, imate kakšne osebne težave ... STRANKA: Kaj vas to briga?! Dajte mi osebno! NAČELNIK: Pomirite se, no! Sedite! Poslušajte, saj vam nihče noče preprečiti vaših namenov. V tej državi se lahko vsak preseli, kamor hoče. Podatki, ki jih zbiramo, so zaupni in jih nihče ne bo izkoristil proti vam. Gre samo za evidenco in za to, da pooblaščeni organi dobijo pregled nad gibanji v družbi... STRANKA: Me ne zanima. Komu drugemu predavajte! Vrnite mi mojo osebno in oba bova rešena drug drugega! NAČELNIK: To ne bo nič spremenilo. Ce se boste hoteli odjaviti, boste morali povedati te reči. STRANKA: Se pač ne bom odjavili NAČELNIK: Kako ... Potem se ne boste mogli preseliti. STRANKA: Usedd se bora na prvi vlak in se peljal, kamor bom hotel... No, dajte mi že to osebno! NAČELNIK: Ne morem vam je dati. Te reči niso tako preproste. Pogovorila se bova do konca, pa če vam je ... STRANKA: Veste kaj... Nobene pravdce nimate, da me tu . . . NAČELNIK: Kar mimo sedite! Kaj pa vi sploh mislite, kje ste? STRANKA: Pa jo imate! Bom pač šel brez osebne... V tem se odprejo vrata in sUiati je, da Se nekdo vstopi... URADNIK: Ste zvonili, tovariš načelnik? NAČELNIK: Ja. Samo tu ostanite! Kar pri vratih ... Tovariš je nekoliko nemiren... URADNIK: A, razumem, tovariš načelnik. STRANKA: Kaj me boste s silo zadržali?! NAČELNIK: Ce bo treba... Ne pretvarjajte se, tovariš Leopold Težak! Izobražen človek ste in prepričan sem, da razumete, kako te stvari funkcionirajo. Jaz vas ne morem pustiti od tod, če mi v obraz trdite, da boste storili prekršek zoper zakon. Čutim, da je z vami nekaj narobe. Težave imate, verjetno zasebne ... Kdo jih pa nima? Ampak svojih državljanskih dolžnosti zaradi tega ne morete kar tako opustiti. Prva od teh dolžnosti pa je omogočiti pristojnim organom, da delujejo tako, kakor je prav in dobro tudi za vas. STRANKA: To vaše posmehljivo pokroviteljsko ... Ne vem, zakaj si ravno vsi uradniki domišljate, da vse veste! NAČELNIK: Pustiva zbadanje! Se mogoče želite preseliti zato, ker bi radi menjali službo? STRANKA: Ne! Ne vem, kje bom v službi, če bom sploh še kdaj... NAČELNIK: Razumem. Razumem. Veste kaj, jaz bi moral telefonirati... A pijete kavo? STRANKA: Kakšno kavo?! NAČELNIK: Pomirite se, nol Kavo! Kavo kol kavo. Turško. Pijete? STRANKA: Zakaj? NAČELNIK: Ne vem, zakaj... Nekateri jo pijejo zaradi kofeina, drugi zato, da jim zvišuje pritisk in pospešuje utrip . .. Jaz jo pijem iz navade. Ker mislim iti telefonirat in bom spotoma naročil kavo zase, vas sprašujem, ali naj jo naročim tudi za vas. Vi jo boste, tovariš Makovec? URADNIK: Bom, tovariš načelnik. NAČELNIK: Torej? STRANKA: Vi kar telefonirajte in pijte kavo, jaz grem pa po svojih opravkih. Dajte mi osebno in na svidenje! NAČELNIK: Ne, ne. Kar počakajte! To vašo zadevo bomo uredili, dragi moj! Bomo! To vam zagotavljam. Nimam rad, da ostajajo vprašanja brez odgovorov! Torej, boste kavo? ... Kuhate mulo? .. . Jaz vam jo bom naročil, če jo boste spili, jo boste, če ne, pa ne . . . Samo nekaj minut potrpíte! Slišati je oddaljujoče se korake, nato se odprejo in se spet zaprejo vrata. Nekaj trenutkov je v pisarni vse tiho. Slišati je samo oddaljeni hrum mesta... URADNIK: Težave? ... No ja, pa nič ... Ker uradnik ne dobi odgovora, si začne polviigavati iz dolgočasja.. . čez čas polvilgavanje začne pojemati in spet je slišati samo hrum mesta in nato ie tudi zvok skodelice, odlolene na krolnik ... NAČELNIK: Vsaj to morate priznati, tovariš Težak, da naša Fani kuha prvovrstno kavo! STRANKA: Igrate se z mano, kaj? NAČELNIK: Ne. Samo to bi rad izvedel, zakaj se obnašate tako čudno. Nekaj vas muči, to je jasno in tudi žal mi je, da je tako. Toda zakaj skrivate podatke? To bi rad zvedel? STRANKA: Nič mi ne podtikajte! Nobenih podatkov ne skrivam. Samo tega ne vem, zakaj bi vam pripovedoval stvari, ki se vas niti najmanj ne tičejo. NAČELNIK: Kar mirno kri! Saj bom počakal. Pijte kavo, da se ne shiadi! Slišati je, da nekdo dvigne telefonsko slušalko in zavrti dvoje, troje številk .. . Nekoliko počaka .. . PSIHIATER: Vinko? Tu Hercog ... Kdo? 2ena? ... Bo že potrpela. Kakšno obleko? ... Bo že počakala. Pri Načelniku sem. Pokličite polikliniko! Naj pošljejo rešilca. Stranko imamo zanje. Povejte, da imamo stranko za oddelek za psihiatrijo . .. STRANKA: Tega pa ne boste delali z mano! Spustite me! Ste slišali! PSIHIATER: Mimo, tovariš Težak! Vaše kričanje jasno kaže, da je naša pomoč potrebna. STRANKA: Naj me ta kreten spusti! PSIHIATER: Dokler se tako vedete, vas ne sme spustiti. STRANKA: Dobro ... Čisto miren bom .. . Popolnoma miren ... PSIHIATER: Prav ... Spuslite tovariša, Makovec ... Ostanite . . . URADNIK: Blizu, a ne? PSIHIATER: Da . . . Moramo vam pomagati, tovariš Težak. STRANKA: Vas lahko nekaj prosim? PSIHIATER: Izvolite. STRANKA: Prekličite, prosim, ta poziv! PSIHIATER: Ne smem, tovariš Težak . .. Zdaj smo mi odgovorni za vas. Nič se vam ne bo zgodilo. Pogovorili se boste s specialisti, ki vam bodo svetovali... STRANKA: Pa če vas Jepo prosim ... Obljubim, da bom še enkrat premislil glede selitve ... Vse bom povedal, kar boste želeli... NAČELNIK: Ne smemo, tovariš Težak, kaj vi ne razumete tega! STRANKA: Jaz sem hotel samo odjavnico ... Majčken listek . . . Nisem vedel, da je treba povedati ne vem kaj vse ... Zdaj .. . Bom pač povedal karkoli hočete. 2ena me ni cenila in ni bila zadovoljna. V službi... Pokličite še enkrat! PSIHIATER: Za vaše dobro gre, tovariš Težak! Za vaše zdravje .. . STRANKA: Potem pa na svidenje!!! Slišati je nenaden ropol naglih korakov in skok in pok in ivenket razbitega , stekla in nato od daleč top udarec . . . URADNIK: Jebemti boga! Kako je skočil... NAČELNIK: Pojdite dol! Poglejte, kaj je ... Nagli koraki, vrata se odpro in takoj spet zapro . . . NAČELNIK: O, svinjarija ... To pa je svinjarija ... PSIHIATER: Tega pa ne bi pričakoval... Ni kazal... NAČELNIK: Misliš, da smo ga kaj posrali? PSIHIATER: Brez skrbi. Ravnali smo kot zmeraj. NAČELNIK: Svinjarija! ... To bova morala dobro pojasniti... Slišati je korake po sobi... Hrum mesta je zdaj močnejši in bolj nasilen . .. NAČELNIK: Pišite!: Težak Janez Leopold; poskus samomora. Datum: devetnajsti april 1982. Ura: enajst in devetnajst minut. V nenadnem napadu depresije kot obliki reakcije na pogovor o njegovih osebnih duševnih problemih je tovariš Težak Janeza Leopold skočil skozi zaprto okno v četrtem nadstropju v zgradbi mestne občine, v pisarni uprave za notranje zadeve. Padel je na streho osebnega avtomobila znamke zastava 101 (lastnik Franc Dobnikar, Slovenska ulica 33) in si akutno poškodoval hrbtenico. Po poročilu kirurško-travmatološkega oddelka poliklinike bo tov. Težak Janeza Leopold ostal stoodstoten invalid. Zaradi zloma hrbtenice ne bo več mogel premikati spodnjih okončin in gibal se bo lahko samo z invalidskim vozičkom ... Že z zadnjimi besedami se oglasi glasba, ki počasi preglasi besede ... MIlan Sega (1918) CRNI LEPOTEC Moj spomm na očeta je povezan še z nečim, še z neko od njegovih številnih navad, t katero pa sem se najlaže spoprijaznil — ni namreč znal živeli brez prijateljev. Bila je to prava strast pri očetu, neozdravljiva bolezen, ki ga je čestokrat pritirala v take skrajnosti, da se je iz njih le stežka reševal. K sreči pa si je s časom (in ob pomoči matere, ki je imela pri izbiri prijateljev povsem drugačna merila) ustvaril druščino, zvesto in veselo druščino, ki je je bilo ravno toliko, da si je lahko brez večjih nevšečnosti našla dovolj prostora v naši jedilnici. Večine od njih se ne spominjam več. Izpuhteli so mi iz glave, kakor da jih sploh ni bilo; nobenega giba ali glasu ni ostalo za njimi, ne smehljaja ali ene same besedice, ničesar, kar bi mi jih morebiti za trenutek priklicalo iz pozabe. Edinolc dva sta se iz te očetove druščine trdno zasidrala v mojem spominu — če zamizim, ju vidim pred seboj, nekoliko zastrta in ne docela izoblikovana, vendar sta to njuna obraza, njune oči in roke, kar zdaj polagoma in zanesljivo vstaja pred mojim pogledom. Ne, nisem se zmotil: Tam, pri odprtem oknu stoji Katka. Smeji se in opleta z rokami, kakor da se nečesa oieplje. Kratke, mehke lase ji mrši južna sapa, ki piha skozi okno. Zdaj zdaj bO zakričala ali pa se znenada spustila v dir okoli mize, kar tako, brez pouebe, zares iz samega veselja, da nekaj počne in se čemu divje upira. Za Katko so vsi v druščini vedeli, da je že nekaj let poročena, da je živela do nedavnega z možem v manjšem kraju blizu Maribora, da je mož zdravnik in da je še vedno zelo navezana nanj. Kaj pa se je med njima v resnici zgodilo, zakaj sta se sredi minulega leta nepričakovano razšla, tega ni vedel nihče. Lahko so le ugibali. Oče je dolžil moža, zdravnika (bila sta sošolca v gimnaziji); dolžil ga ga je surovosti in mnogih razmerij z drugimi ženskami. Takega mnenja je bil tudi večji del druščine, le en sam — mali, zasanjani Oskar je dvomil o Kaikini zvestobi. Ni je maral. Ni trpel njenega hrupnega vedenja, vpitja in kričečih barv njenih oblek. Skratka: ni je prenašal in se je komaj premagoval, da je zdržal v njeni bližini. Mali Oskar (bil je učitelj risanja) je bil eden izmed najbolj nenavadnih ljudi, kar sem jih kdaj poznal. Bil je skrajnje zvest obiskovalec naše hiše, po ves dan je pretičal v njej, v jedilnici ali pa še rajši v kuhinji pri materi. Ko je oče nekega dne pri zajtrku le želel zvedeli, kaj počne fant ves ta čas pri njej in o čem se, vraga, pogovarjata,, mu je mali mimo in z najbolj drobnim posmehom v očeh rekla, da se z malim Oskarjem f>ogovarjata o konjih ... da, o konjih, o živih konjičkih. Bil sem tistega jutra z njima v kuhinji pri zajtrku in sem slišal vsako besedo, ki sta jo oče in mati spregovorila. »O konjih?« je zavpil oče. »O kakšnih konjih vendar? Kaj ti sploh veš o konjih?« >0, vem,« je rekla mati. »Veliko vem o njih. Na primer o Rozi.« »O Rozi?« se je že malo onemoglo začudil oče. »Kaj je to konj? Govoriš o konju?« »Roza je kobila,« je resno odvrnila mati. »Lepa, mlada kobilica, ki jo jc mali Oskar sam vzredil... doma, pri očetu jo ima v hlevu. Njo in ie nekaj konjev.« >In o teh konjih se vidva pogovarjata?« Oče je nejeverno zmajal z glavo. »Naj ti res verjamem?« »Verjel boš mogoče, ko jih boš videl,« je rekla smeje mati. »Za nedeljo nu& bo mali Oskar vse povabil domov, vse ... tudi Marijo, če bo za to.« Vladimir Kavčič (1932) ŽIVALSKI KROG Lakomnost, požrcínost, vsake vrste sebičnost in druge strašne stvari, o katerih so nekoč grmeli s prižnic. Teh besed zadnja desetletja nisi več slišal. Izginile so iz besednjaka. Življenje je postalo brezgrešno, pekel ni več domneva, večne kazni so bile nadomeščene z za-časnimi, s pogojnimi... Sekularizacija, počlovečenje človeka ... Na drugi strani ceste, pod kostanji, je stal nov, živo rdeč osebni avto prim... Tiste čase so bili v modi... Juvan je nekaj trenutkov pred tem zasopel pritekel v pisarno, brez trkanja je planil skozi vrata. Pomislil si, da se je pripetila nesreča, morda ga kdo zasleduje, iz svojih junaških časov je imel nekaj neporavnanih računov, dva ali trije so mu bili zapretili, da ne bo dočakal naravne smrti... Poleg tega bi ga slejkoprej moral zalotiti eden od rogonoscev, če ni pretirano lagal, jih je vsako leto bilo vsaj deset novih... Brez sape, zaripel, te je potegnil k oknu in od navdušenja nad samim seboj tlesknil z dlanmi. Pod drevesom je stal princ enesu ... Majhen in hiter, z neverjetnimi pospeški, okreten, kot nalašč za stare in ozke ceste ... Dovolj eleganten, zadosti udoben, uporaben za parado in za seksua-rij. To je važna postavka, odrasel človek ima seksualne probleme... Saško je dve leti delal zanj v Nemčiji, bil je še študent, ko se je vrnil. Stanoval je na Rimski cesti, v podnajemniški sobici dvakrat tri, princ pa je počival v garaži... Nov, bleščeč je čakal, da napravi šoferski izpit... Dotlej si verjel, da je njegova edina strast v življenju fizika, znanost. Ja, fizika... Vsaj kdo, ki ni tako vsakdanji kot vsi. S primi so se ubijali na tekočem traku, vsak teden trije. V časopisu je pisalo o Kranjčanu, ki je v useku nad Cmim Kalom prehiteval kolono, namesto v nasproti vozeči avtobus, se je raje zabil v skale. Štirje mrtvi v enem zamahu... Vic: Kranjsko registracijo lahko dobiš šele po tretjem karambolu... To je biJo v tistem času, ko sta se z ženo ločevala. Vzdrževal je dva otroka, gradil vikend pri Skof/i Loki. Oblačil se je prav bedno, kot da hoče zbujati sočutje (ženskam?), stanoval je samo ponoči... Oficirske penzije nikoli niso bile majhne, a vendar... Avto mu je pomenil vse. Avto nam je nadomestil vse. Avto je najbolj vsestranski sorodnik. Veliko prijateljstvo, vsaj v besedah ... Vendar ti ni nikoli do kraja razložil, kako brez denarja prideš do dragega avtomobila. Pesnikovali so in rodil se je — avto, tako je povedal. V bifeju Kurentov hram so posedli štirje prijatelji: pomočnik direktorja y banki, dva referenta v uvoznem podjetju ... Invalidski kredit, kredit za uvoz traktorja, dvojni premet papirjev... Prinz na obročno plačevanje, dolgoročni kredit za sanacijo zadruž- nikovcga hleva nekje v Zabnici ali v Horjulu, lahko tudi v Ribnici na Pohorju ... Po želji... Le kmetijstvo pusti ob strani... Pločevina je vedno bila na kredit, opeka nikoli. Cinč je bil takrat îe droben fantič, suh in bledikast... Gibčen in vešč, zgolj iz prijaznosti je pomagal Juvanu... Tako rekoč sam na svetu. Mati je živela nekje na Primorskem, oče je bil že zdavnaj umrl. Sam se je šolal, sam preživljal ... Z ženo sla stanovala pri taíči, na tesnem, trije ljudje v dveh sobah ... Kljub temu sta bila vespà in topoUnček zanj že preteklost. Človek mora imeti nekaj od življenja... Ko se je začel ubadati s pesniko-vanjem, je kmalu presedlal na forda. Prijatelji so mu ga skoraj vsilili, nekomu so ga pač morali dati... Malce mu je bilo še nerodno, zato ti je pojasnjeval tako na široko, čeprav ti tega ni bil dolžan. Človek ne sme biti ohol, tega se je zavedal. Ostati prijatelj z vsemi, misliti na prihodnost, vedeti, kdo ti lahko še prav pride... Nikoli se ni spri, ne s teboj, ne z drugimi... Vse njegove zgodbe so si bile podobne. Nikoli niso do kraja pojasnile tistega, kar naj bi. Kako le... Zamegliti, skaliti, naj si vsak razlaga sam. Nihče ne gre z vprašanji do konca, razen na policiji... Se nisi slišal, ne veš...? Na carini, za polovično ceno... Le nekoga moraš imeti tam v bližini, da te pravočasno opozod, kdaj bo dražba. 2La-pišejo, da si bil najboljši ponudnik, res si bil... Starih avtomobilov nihče ne kupuje rad, ponavadi so tudi karambolirani, vozili so jih norci. Zunaj nov, znotraj popolnoma uničen, pregret motor in podobno sranje. Ležaji, ki ti bodo odpovedali čez dva tisoč kilometrov... Ni pa nujno, lahko je bil zadet samo od zunaj, podvozje, motor, karoserija, vse v redu. Ce imaš koga, ki vse to pregleda, kontrolira, jamči... Vržeš nanj še nekaj stotisočakov, vsakdo bo mislil, da si ga dobil naravnost iz tovarne ... Velike možnosti so tudi pri zavarovalnici. Na karamboliranem avtu ti priznajo totalko in za ta denar kupiš novega. Novo za staro... Recimo, da spregledajo letnico izdelave. Razlika do novega je majhna ... Ali pa so, recimo, svojemu izvedencu, da nima nepotrebnih opravkov, že dali novo za staro, ti pa dobiš njegovega. Razumeš, nihče ni oškodovan, vsi pa zadovoljni... Predvsem zaradi tega, ker ljudje ne poznajo predpisov in niti ne vedo, kakšne pravice imajo. Ne morejo hoditi za njimi in jim ponujati... Za pametne in za bedake stoji svet. Marko Kravos (1943) LEVA, DESNA Človek brez levice Tudi levičarji imajo dve roki, jc lahko levičar? eno na levi in drugo na desni. In levičar brez glave? In ko se med sabo pozdravljajo, Jc levičar ali desničar? katero od dveh si stisnejo? Ce bi gledala glava nazaj, bi bila levica na desni in desna roka na levi! Vse je odvisno od glave. BESEDA NI KONJ To jc jasno, beseda ni konj. človek reče eno, misli nu drugo, pa se sliši čisto drugače. Dam besedo, časina beseda, To so samo besede, naj me strela udari, na besede ne dam nič. če ni res. Ne boste na eni besedi jahali. Ce morda ni, nisem jaz kriv, jahajte na konju! kaj me boste zu besedo prijemali, Vi meni konja, kje imate dokaze, jaz vam besedo, kje je kaj napisano? prav? Danilo Lokar (1892-1983) BENJO Bil jc v tekanju neutruden. Kakšne daljave je izdelal v enem dnevu, je bilo nemogoče izračunati. Tja in nažaj — nemogoče. Ko se je ob gospodarjevi obolelosti naležal, je po nekaj mesecih začel oprezno pregledovati svojo okolico. Tako je spoznal nekoliko širše okolje, kakor ga jc zaznaj prvotno, — Saj, saj! si je pač mislil, okolje je okolje, tako in tako. Zgodilo se mu je, da so mu vrgli lepo, ne do kraja obrano kost, ko je vstal in premozgaval pred hišo. Zapomnil si je. To je bilo v Gasi, in ko je postal obhod čez Pungrad vsakodnevna navada, je bila hiša v Gasi ena od pomembnih postaj, kjer je bilo treba postati. — Postati ali ne postati, kaj pa veš, lahko kaj pade. In je postal in je počakal. Sčasoma je |x>stalo postaj še več in Benjo jih je držal dobro v evidenci. Bil je pazljiv, nasploh je bil preudaren, to se mu je tudi videlo in poznalo na čelu in v vsem obnašanju. Prišla ml jc misel nasproti in začel sem ga jemati s sabo na svoje samotne večerne sprehode. Odkrival mi je svoj značaj še naprej. Smeri na sprehodih sem menjaval. Sla sva pod železniško progo daleč v polje do potoka, drugič sva šla k Zvirku v hrib. Ali pa sem v polju pot zaokrožil in Sel po travnikih daleč naokoli. Imel je pa Benjo to lepo navado, ker jc hodil zmeraj pred mano, da se je nenehno oziral, če sem na poli, če grem za njim. Ta kontrola je bila oprezna, ali nenehna. Bila je kakor potrdilo: gremo prav! kar naprej. Ko sva jo obrnila k Zvirku, sva prišla zunaj trga v kraj novih hiš in vil, kjer je bilo več malih, ali srboritih psičkov. Komaj so mojega od daleč zavohali, so se postavili nekako V vrsto in v bran in čakali. Ko je prišel Benjo bliže, so se najprej potuhnili, potem pa zakadili vanj, da je bilo joj in prejoj. Slo je tudi na zobe in to niso bile mačje solze. Kje pa! Zgodilo se je, da je majhen zagnan kuzelj zasadil Benju zobe v zadnji krak in ni hotel spustiti. Benjo je stal negibno, zrl v sovražnega pinča in za hip počakal. Ali je bil v njegovem pogledu prezir? Lahko, da jc bi? tudi prezir, neka vzvišenost je gotovo bila, indigniranost, potem pa je poskočil, da je bilo kaj. Pognal se je na nerazumljiv način na mestu visoko in sovražni psiček je odfrčal po zraku in se pobiral s tal na vse štiri, da je bilo lepo videli. Benjo pa je korakal kakor povzdignjen naprej in počakal prav nedaleč na nov napad. To pot si sovražnik ni upal blizu. Iz primerne daljave je le bevskal in bevskal. Moj pes pa jc korakal vzvišeno pred mano naprej, kakor da ne vidi in ne sliši. Briga me kužek, ki se zaganja in hrope. Le, le! Bil je samosvoj in odmerjen. Cisto drugačne so bile razmere, ko sva prišla v široko ravno ajdovsko polje. Tega se je morda bolj veselil, ker je bil zagon in tek vse drugačen, kakor ob reki v hrib. Večina travnikov je bila pokošenih. Kar pa še ni bilo pospravljeno, je skrivalo v sebi bodi kako letavino — fazana, jerebice — bodi zajca. Zajca je na čuda veliko daljavo dobil v nos. Postal je in se ni zganil. Tudi s kratkim, krnim repkom je migljal le na začetku. Potem je tudi to prenehalo in je samo še strmel, da se lovec približa. Ker lovca ni bilo več, tudi njegova natančna dresura ni več veljala. Tihotapsko, tatinsko se je bližal. Ali zajec ga je že zaznal in skočil. Zajcc je skočil v dovolj širokem, skoraj elegantnem loku in ga pustil takoj v začetku zasledovanja daleč za sabo. Pri potoku se je zajec nerazumljivo izgubil in pes se je nekako vdano v višjo voljo vračal. Drugič pa je hreščeč, nažagan glas fazana opozoril nase. Obšel je nekako previdno koruzno njivo, iz katere je bil prišel hreščeč krik, a fazan se je izmuznil po drugi poti. Psu ni šlo v glavo, kako, pa je njivo obšel še enkrat. Fazan sc je oglasil še enkrat iz daljave, kakor da izziva, kakor da se posmehuje pasji modrosti. Najbolj zamotani računi so bili, ko je Benjo našel napol zabrisane sledi po divjačini, pa ni mogel do kraja uganiti, kaj je bilo. Takrat je nemirno begal sem in tja, gor in dol, na vse strani. Očitno se je zdelo, da hoče dognati do kraja in ne more. Bilo je, nekaj je zanesljivo bilo, ali kaj?! Bil je nekako dosleden iskalec, zvest, vztrajen. Jezilo ga je, da niso te lastnosti zadostne. In ni mu Šlo v račun, račun se mu ni iztekal. Očitno je hotel biti na svojem področju popoln gospodar, ali pa vsaj biti v vsem do kraja podučen. Našel je mrtvega zajca v zanki. Odgrizel je kos bedra in bežal z žico v gobcu po polju. Komnj komaj sem ga ustavil, da sva se približala drug drugemu. Z vso ostrostjo sem mu zabičal, da mora žico z bedrom spustiti iz gobca. Naposled je pa le razumel in izpustil. Sunil sem kos mrhovine v bližnji grm in spet sva pokojno korakala. Ali zaskrbelo me je, da je sposoben prenašati mrhovino. Vseeno sem razumel, da je bil to plen dela lovskega plena. Benjo je imel medtem svoje redne vsakodnevne obhode na Pungrad, a nato je obšel vse svoje znane postaje na treh ali štirih mestih. Njegov obhod je poznal samo približno, uro, ne pa natančno. Včasih se je zamudil v svoji kajži, včasih ga je kaj zadržalo spotoma. Pač pa se je nerazumljivo dolgo zadržal na svojih postajah. Ali je pričakoval pri koščenih obrokih še kaj več, še dodatka? Mogoče. Ali pa mu je bilo ljubo, da je na »postajah« našel svoj mimobežni, mimoidoči dom, kjer se je lahko tudi razgledoval in razmišljal? Morda. Na vsak način se mu z obhoda ni nikamor mudilo in je popoldne nekako neopazno prilezel do ležišča. Potem je čakal name. Imel sem približno določen čas za sprehod in ko sem prišel ponj, sem samo vzdignil roko, postal in takoj se je zagnal proti cesti. Tu je lajal na vse prctege z vzdignjeno glavo in privitim vratom. Ljudje so se ustavljali in čakali, kaj bo. Vprašali so: — Kaj je temu psu, da tako laja?! — Ah nič, sem sku?al stvar potlačiti, vesel je, da gre na sprehod, misli pa, da bi bilo še lepše, ko bi 5cl spet na lov. Ljudje so zmajali z glavami, se nasmehnili in pomislili: — Blagor mu! — Saj, saj! sem pomežiknil, zdelo se je dobro tudi meni, saj, sajl Sprehode po polju je imel veliko rajši kakor pa v hrib k Zvirku. Po polju se je lahko poljubno razdivjal, spominjal se je minulih dni, ko je »fermiral« za kljunači in prepelicami. Cveto PrezelJ (1947) ODHAJANJE ZA KRUHOM Jože Petelin (1920) Na poljih gaijejo paradižniki. Otroci gledajo za starši. Generacije odhajajo v svet, kot da je pri nas začetek vsega. Na Jesenicah pa je konec sveta. Tam je mrzli predor želja. Tam so visoke planine in vesela čreda gamsov peketa naokoli kot konjenica. Ne usuvi se Evropa ponoči. \'abi te, vabi te k sebi. Cariniki pregledujejo polnočni vlak. Veseli sobopleskarji, zidarji s pristriženimi brčicami, snažilke, servirke se tiho pomenkujejo. Ognjemet zadnje vojne je za njimi. AFORIZMI Humoristi so prepričani, da je rešitev sveta v smehu. Kako smešno! Konca sveta ne bomo počastili z minuto molka, ampak s celim vekom tišine. Na televiziji, radiu in po časopisih je vsak dan toliko slabih vesti, da bomo kmalu govorili o sredstvih javnega — onesveščanja! Referati so besedila, sestavljena iz najbolj zvočnih refrenov! Tudi kanali obveščanja so pravzaprav dobro speljana kanalizacija! KAZALO FOREWORD ......................5 LJUDSKO PESNIŠTVO Kresnice ......................................7 Marija in brodnik ..............................7 Mlada Breda ....................................8 Mlinar in smrt ................................9 Sirota Jerica ..................................10 Neusmiljena gospoda ............................11 Vsi so prihajali................................11 Kaj se ti fantič................................11 Dekle, dekle delaj pušeljc ......................12 Al' me "boš kaj rada imela ...............12 Smentana muha ..........................12 Tam čez jizaro .............................15 O j ta vojaški boben ............................13 Rasti, rasti rožmarin ..........................15 Bom šel na planince ............................14 Gozdič je že zelen ............................14 Vre, vre, vre ..............................14 Prišla je miška ....................15 Jager mi jaga ......................15 Stoji, stoji tam lipica ........................16 Bog nam je ustvaril žemljico....................16 Jest sim pa vinski brat .............16 Je smrečica posekana ............................17 Je pa davi slan'ca pala ........................17 Zeleni Jurij ........................17 Stoji, stoji Ljubljan'ca ........... . 18 Tri tičice ...................................18 LJUDSKO PRIPOVEDNIŠTVO Žal žene ......................19 Gorski škrat .......................20 Divji mož in lovec ........................25 Pastirček ............ ....... 24 Dolgouhec in medved ............................25 Pravljica o Dravi ..............................27 Sedem let pri beli ktči ........................28 Kralj in njegovi trije sinovi ..................29 Turki .......................50 Miklova Zala ..................................52 Kralj Matjaž ..................................52 SREDNJEVEŠKO PISEMSTVO Brižinski spomenik II ................54 Stiški rokopis ..................................55 Celovški rokopis .......................56 PROTESTANTSKO SLOVSTVO Primož Trubar: Cathechiamus - Iz predgovora ... 38 O stvarjenju ................................38 O potrebi slovenskih šol ......................38 O jeziku in slogu .................39 Služba božja .......... ............39 Sebastijan Krelj: Postila slovenska ..... . 39 Otročja biblija . ...........................41 Jurij Dalmatin: Salamonova visoka pesem .... 42 Konec hišne table ............................42 Ena srčna molitev zoper Turke ................44 Adam Bohorič: Articae horulae ............44 Hieronim Megiser: Dictionarum quatuor linguaioun 45 KATOLIŠKO SLOVSTVO Matija Kastelic: O požrešnosti ..... .... 47 O ljubezni ............................47 Janez Svetokriški: Iz adventne pridige ..........48 Janez Vajkard Valvazor: Slava vojvodine Kranjske Vsaditev krščanske vere na Kranjskem .... 49 Turški vpadi ..................................51 Kmečki punt ..................53 RAZSVETLJENSTVO Marko Pohlin: Kranjska gramatika ....... . 55 55 Valentin Vodnik: Zadovolni Krajno ..... ... 56 Uganke................... . 56 Znajdenja ... ;.................57 Anton Tomaž Linhart: Županova Micka ............57 O slovenski igri ............................60 Jernej Kopitar: O enotnem črkopisu ..............60 ROMANTIKA Prance Prešeren: Pevcu . .......................61 Sonetni venec - I ............................61 II............................62 Magistrale ..................62 Sonetje nesreče - Komur je sreče dar ..... 63 Življenje ječa..............63 Gazele - Kdor jih bere........................64 Kam ........................64 Nezakonska mati ..............................64 V spomin Andreja Smoleta . ........ . 65 Pod oknam ....................................66 Zabavijivi napisi . ..........................66 Matija Čop: Odlomki iz nemških spisov in pisem 68 Jovan Vesel Koseski: Bralcem Novic ..............68 Nemškutar ......................69 Anton Martin Slomšek: Veselja dom ..............69 Ubogi otrok v fabrikah........................70 Stanko Vraz: Popevka trdega Slovenca ............70 OD ROMAUTIKE K REALIZMU Janez Trdina: Kresna noč ......................71 Fran Levstik: Dekle in ptica ..................72 Sovražnikom ..... ..... 73 Popotovanje od Litije do Čateža ............73 Simon Jenko: Po slovesu .................75 Trojno gorje ................................75 Slovenska zgodovina ........................75 Adrijansko morje ............................75 Naprej ............................76 Fran Erjavec : Taščica ....................77 Josip Stritar: Kako si otožno, jesenko neto 77 Dunajski soneti - XVII,, XVIII ..............78 Danes tukaj, jutri tam ......................78 Josip Jurčič: Deseti brat ............79 Sosedov sin ................ 81 Simon Gregorčič: Človeka nikar ................82 Soči ........................................82 Nazaj v planinski raj ........... 83 Moj črni plašč .......................83 Objame naj me večni mir ....................84 Anton Aškerc: Moja muza .............84 Brodnik......................................84 Anka ........................................85 Janko Kersnik: Pesmi v prozi ..................86 Ivan Tavčar: Visoška kronika ..................86 MODERNA IN NJENI SODOBNIKI Dragotin Kette: Slovo ..........................89 Moj Bog ....................................90 A tebi, poet . ..... .......... 91 Legenda o skopulji z nogavico ..............92 Josip Mum: Pomladanska romanca ........ 92 Ne vem, kdo bolj je tožen ..................93 Pa ne pojdem prek poljan ...............94 Nagelje poljske ..............................94 Ivan Cankar: Kako sva nekdaj sanjala ..... 95 Zemlja od toge neskončne ....................95 Ko v tesnem objemu ..................95 Kaj pripoveduje vrba ........................96 Iz moje samotne, grenke mladosti ............96 Sova .................... 97 Epilog vinjetam ............................98 Hlapec Jernej ..............................99 Kralj na Betajnovi ..............101 Konec.....................103 Tuja učenost ................105 Slovenci in Jugoslovani ..........108 Oton Župančič: Dies irae ...........110 Manom Josipa Murna Aleksandrova ............111 Kovaška . .....................114 Duma ....................115 Veš, poet, svoj dolg ............116 Nekomu, ki mi je odrekel domovino Naše pismo ........... Blažen, komur se ni bati .... Napisi za mesece ........ Božič 1942 ..... ....... Pran Milčinski: Policaj in CefizelJ Smučarstvo . .......... Pran Ksaver Meško: Hrast ...... Fran Šaleški Pinžgar: Razvalina življenja Alojz Kraigher: Školjka . ...... SLOVSTVO MED VOJNAMA. Alojz Gradnik: Knežji, kamen ..... . Dedič sem .............. Mors victrii ..... ...... Poslednje pismo Ivana Gradnika . . Golicava.............. V tujini .............. Nedelja .............. Orel in smreka ........... Ivan Pregelj : Tolminci ........ Prance Bevk: Žerjavi ......... Kaplan Martin Čedermac ...... Srečko Kosovel: Kraška vas ...... Bori ............... Ekstaza smrti ........... Pesem ponižanih .......... KONS (trukcija) 5 ......... Predmeti brez duše . ....... Kons. Z .............. Miran Jarc: Vrtiljak . . ....... Anton Vodnik: Zimska tišina . . . . . Tone Seliškar: MoJ oče ........ Sedmorojenčki ..... ...... Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi . . . Božo Vodušek: Netopirji ....... Začarani krog . .......... Pomlad .............. Za preureditev nazora o Jeziku . . Mile Klopčič: Drejčnik Andrej govori Deževna pomlad 1953 . . . . . . . . Bratko Kreft: Velika puntarija . . . . Miško Kranjec: Mladost v močvirju , . Mati Kustecova....... ... . Prežihov Voranc: Doberdob ....... Jamnica ..... ......... Ciril Kosmač: Gosenica ........ Anton Ingolič: Na splaveh ...... Prance Balantič: Gonarski sonet . . . Nečisti čas . ............ Karel Destovnlk- Kajiih: Slovenska pesem Kralj Matjaž ........ . . . Poetom .............. 116 117 117 118 118 119 120 122 124 127 128 128 128 129 129 130 130 130 131 134 135 137 137 138 139 139 139 139 140 140 141 142 142 145 145 146 146 148 149 149 151 153 155 157 159 162 166 166 167 167 167 SODOBNO SLOVSTVO Matej Bor: Kri v plamenih ....................168 Bela tišina ..............................168 Mati sanja ................................169 Cene Vipotnik: Pogreb .................169 Jože Udovič: Ogledalo sanj ..................170 Sôsôdâ. ««#•••••«««••«•«#« 1 TO Mira Mlhelič: Mala čarovnica ................170 Ivan Minatti: Pesnik .........................173 Nekoga moraš imeti rad ..............174 Pa bo pomlad prišla ..............175 Močvirje ................................175 Lojze Krakar: Auschwitz ....................176 Cesta mladosti ............................176 Beno Zupančič: Sedmina ........... 177 Andrej Hieng: Večerja za Milico ..............179 Alojz Rebula: Senčni ples . .................185 Kajetan Kovič: Geometrija dneva ..............188 Roboti ....................................189 Janez Menart: Semafori življenja ..............189 Polnoletnost ......................190 Povojni portret ..........................190 Croquis ..................................191 l^ni6't/ Ciril Zlobec: Pobeglo otroštvo ................191 Brez prihodnjosti ..................192 Molitev ..................................192 Kmet ......................................192 Jaša Zlobec: Strah ..........................195 Tone Pavček: Poenotena sivina ........ 194 Pesem o zvezdah ...................195 Zadnja ................................195 Lan ......................................195 Glagoli....................................195 Marko Pavček: Blues ..........................196 Edvard Kocbek: Tovarišija ...................196 Na polju ..................................198 Molitev..........................198 Za časa boja ..............................198 Zamorska ......... ...............199 Boris Pahor: Parnik trobi nji ................199 Dominik Smole: Antigona ......................201 Pavle Zidar: Moja domovina ......... 205 Dane Zaje: Ni te..............................206 Veliki črni bik . .......................206 Taras Kermauner: Zadnje srečanje ....... 2o7 Veno Taufer: Ples ............................209 Gi*lcâ 20S Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler . . . 209 Janko Messner: Job...................211 Tomaž Šalamun: Zidar sem . . . .........215 Imam konja ............... . 214 Niko Grafenauer: Past ........................214 Med vekami neba ..........................214 Prance Forstnerič: Prihod vode ...........215 Ti ......................................215 Tone Kuntner: Gradimo ........................216 Sinovoma ..................................216 Tu sem jaz doma ......................216 Marjan Kolar: Kako Je nastala zgodovina ... 217 Bojan Štih: Tivoli ............220 Erwin Fritz: Ženska revija ....................222 Tone Peršak: Statistična številka ............223 Milan Šega: Črni lepotec ..................231 Vladimir Kavčič: Živalski krog ..............232 Marko Kravos: Leva, desna .................233 Beseda ni konj ............................234 Danilo Lokar: Benjo ..........................234 Cveto PreželJ: Odhajanje za kruhom ..... 236 Jože Petelin: Aforizmi . ................236